V Gorici, dne 8. marca 1898.
Teesg XXVIII.
SOČA
(Izdaja za deželo).
i Uredništvo in odpravništvo
so nahaja v Gosposki ulici 5t. J) v Gorici v H. naiMr.
zadej. — Urednik sprejemljo stranke vsak dan od 11.
do 12. uro predpoldne.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
NavoCnina, reklamacijo in drugo reči, katero no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo lo iipravništvu.                                                     J
Neplačanih pisem ne sprejemljo no uredništvo ne iipravništvo.                  _.____
Oglasi in poslanice
se raeunijo po petit-vrstali, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat <i kr. vsaka vrste. Večkrat po pogodbi. — \eeje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati ioco Gorica.
„fioriska Tiskania« A. GabrSfek iisica in sulnga razen s-h-i; • in . I>rim«,rea> se »Klovnnsko knjižnico'', Kati-ra izliaja mesečno v snopičih obsežnih X, do (i pol •t stane vselohio 1 «M. SO kr. — 0Kmsi v «J«lov. knji/.niei. se raeunijo po L() kr. petit-vnrtica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»» Bog: In narod! ««-
Gor, Tiskarnam A. Gabršcek (odgov. J. Krmpotid) tiska in zal.
\    do I H  I,   (lili     7.   Sil-«  I.
I)i /< !m /bon so / ikl m 11.1 m J J I. ni. '•i   studo di/iuit/boi in Dun.ijii. iV.o/i).
\ k l(t |( 111 /IVIll O s( ,1 tj pit il y\\f iMIO/hol k.II. / istll llljf lil,     j»       Lik      lil    (t.(III S     Ml     )lt(lr'Ol(
u-lvuiti si pow m | t-ito -iiko o l>!vii|<in /usedanju pu-I in-ki." /hm lin (. V-1 v i- lik a '-k i
pOlOllIt    O     plll()/l,U   -O   \lilll   II lr'll)l!l, l     (• i
se spn miii^ 1,0 d.i'i /a ilm vo ii. \kii n mi / pi do-! i v« s', «la ue n-al -pit ,«i u-tuko (d(/i ntim-tu-dva d' iii>-iii< vig i, a giol 1 lin it, Im- in pnijtil) ,i m u um -tmk k ->i » dobil N ijvi-.ii u Mig -i -t uiti novo iiiiiu-k i-tvo (in t 'Itiuii jt '•pi»j<i t<> n il'V° I*«' ,"11 i1' .riuiil pol Imun (!i'i!m!i / novimi /a« t— u m j«/ikuviuiiii imimIImmii /i << -ko m Mula    ko ' (d i j o ti m 1.1 iiiur'< m mi -lu
'It novi i« ikovtt« mudi)« -opitik«, iti in tdovnle niti < > hov niti Niiniiv. tu t tko   m   |(    vi uli   iiikopih ih i   -ovn/iuki
Nt lili I -I) plipi l\l - lil 1) l -ki l|>l<> ohOlllkl i «1, (! I   stl HHI/i l\i O   \ll(i(l     /   Jt/lkdUUlIll     n. !<il-
li.uiii i/r'iibi visili v-i nipili|i N. ii.11 v m < > lun, lu i u -h do > /upi t oki u un \ so ili pi.ivu ili. ku -o tu»vt ti ni itn n t|u i « u« it.n iv-nus{ pjuli n m In, du -t i v < -ki d!) i i/iki popolnimi i i ivnop t.n i S t< in pi ,t vlud i • t« [um i i.-tr* „f! i \i'i n tu. ki !ifM< ]u puvlnlo pn-odi,   ki   liot. t   hiti , ipovt ii ulit  * tkloi   \
\\   tlljl.    lil   I)!-   l.llll   P g l    |l/t'vl Vlili)    lllltlitl>
m tuk ik ti um tu oilolniiv i o. /!i-li pa -o titu ti tm \ m ti, k< i -o tnttilln /i < t-ku »t/lnin mi onih i\ M » U'- o Ni ( i-ki in /.\< Nt mi i / viiiii -kupno 1.1 Mm t\-m tu pi M» ii/'i«-iih iiim) it-kim pit un ii-lvniii m  \-i»u  t ^»  li 1.     h -o .un In. t m   roiJili
sklljlll ki .V I I, MptlV J( hlKlll dlllt-lll pO-kll)ii     7 1   t<)     lil      ,     l- (k    N   11!» L    \    <<    ^l!!
d.   .'ih    ii>iv utiv   •)   v    ii/iki»\nili    iniiiilnii
I ikl)      lil   -       Ml    •!•   Un    MM.    ^mtll.    MUK   I
k< I j» i. nI t - t mi m u-iii n in ti/ mu ut -ti 1 i (ioW!n    linii n . .      tiki*.   i' i   i   i     mi      \
»    V- ikl 111    fi     t..    M-tll ,.    1    I i . ,-N ' i          ! fi \  )! !
/   M»S.I     S   IH    U>t       K iK >    l     -     0   1»!      11    \\(l
-       ptlsf     -1        \      h  t       p«,.,    .11-1      I       \\0>       I-Jl   J
I   ' l/l      Ml     •»   1' nI   ,   (U   '       ( /   M1VI1I I ,     in*     i-
l) iim n< n{<uu i 'i m i' \ ho ' \ o • ii-io   Milil .1 \ U      flllsl.  .M      1,      llUh.I      -.       ko!
ill/tUII i/lk 1111 llMHli IH lll-.( 1(1 l. Nllll-kl k ltO'1-k l   llllOtllll   stllllkl   1)1   --(>   I,ikl 11)11     pu>
1111,111,11 nijln/c njnli. i ti ii ii In po i/um \\i)lto\i (liiip'1* »n iiisk« -ti inkc pioli n,!1! ui,-ilU(|( n i-lupali Mudi ni iuorrl i v svoji /niiifTi n-liui pu\-iui Nemi n, a -tulili \o 11,1111 ni I,ii!jo d\a -kliiii. k ili i i i isuu pti-( ili u ,i|Miiii slibo-tili Mul t m> |i udala luni-vliil \l-oku-oln in It, u-lum plipovnt. -   kitno   j<    hiln   / iln ui>( nu \   l'i iri  no-iti
lil l^kl ll|)l(l IH (llllr'( ik uli iin-kc /n lk', k it. 11    s()   IK lll-kl   lllll-l     /lili ll)l| lil   \    (|l IIIOU-
-li itcm iiiiium. M uia nuni lini | iii-ptoti ili) i-(\u to',kn« ni i/ ,i, ii i In 0-1 il i pn sW)|i m
-ki' pil,      k lil 11      ,(      Ul)    ll lil l-ll|lll    I   l/'U(  i   lil    M>
\( Uiifi poln l)i n l)il|i |( iiiiiu-li hliu l i/ Vt I IV O (ll) / lkl|lll Kil / iilu,ir'i d ( i| i lil Vl-ilklll    M)Ml   i/.I in  uki.p,   «»l  lllll|0   v-i   M-
Mlk»-lll(l pil IIMI-OV lll|ll /1 lllll,,! Id l| |M--IIU lil)     (lllIllIVlIl     pil      illl llllklll II l|l       -t()l|l||U
ol.lul.o,   .h s.   pnkoi i\ i|d    iki.lnni-kiin     i-
k(> loti      Ni1.!, (U III  kili <ll| tki V  -<   |i    d mu upi-
I  ll.....     Milil      |<       I   tll\  lil   pitil     |MI    Itlllll
I   llUII   Ukl      1.1    O.tll lllll.   ti I   /l.lo-lll). ,   lh-(
i'v uit iiiiI i pli upi-m m u -uho upntuiii|u ui-loijiiio <>bl|iiln> *s lo k ipiiu id|U |i \luli j.oki i11, ti i ji uniiii \ i-kti/i Ni in« (in, kitnih pi umi u   m   iiioi'  uloh/ili   i pok i/ il i
](    1)1)   |( lllll   ll,   il (   |i |   III        |)|l    K II   s|()\,l||-k|
ili i'u Kal. i ni-o timlli n >/> pn iluv.nii i po wunli-nli
\-i h .I. |-lv . kikui I uli p..-(-»piii . tiim-kili po-l(ii<< . s i.-Miii ili/iuinii /lun u. p< t i,<> u un piilili/iin.  k(ko-uo lin piihoiliiit
I    /l-t lllll«    (ll/iVlli r"  /UDI  1     (     -ki   |i     llllll-ll|l
.Im   oni ili/.'i    \   kiln. |   sii   o-!(il(.lo((ii(
|   v-    kulluin    -u     U-t(l,-k. ,    lil   /lit)    ,«     liuli
i n-ki (ii/i lin/h n iiiiii'o, po k il* n in umu nm
j -oii.l.   >u   .h/um   /l.oi    \  (.-kn.i  <i./. In« m
!  /lumi -dpo-luin  <«-kt   iiiuittiio-li  n-iin p«i-
I  ki/ili    «h  -.   /n/« un."  /i  obini 1.1./m    \\-
-t}   «     i  , i i-h  m -   mi  in < t-knn   -o liuli
'.m j ok i/ li. m -«   u«   -tt«ii  i o , u-livo   «11
t<   i o   -voo i     .Imi.i   piivl.tlo   n .1   \-<nu
i i Mm   Kini niiml,   in i  o' h^ri si, i/-(oj ,|i
i/ ii.     m r; i /.mil In    v  mi' m In tu (ku. ko
-«»     llllljl     pO-1 l'l      -'lIM-IIO     pOtlil 11, (ll      >-\()Jd
i, 1 i (>-l .m ii oti uh, . - ti n tli mi o pnliki t «/pt i\i   o   tli«-m t i  ii m 11 it  -lo«   poviiiiali
BEM-HUR,     i
Romjn i» catav Kr s*u»iv h                           j
VM.IIsRi ,si>^VL 1.1 MIK v\ \M.V«'I        i Poslov   Podravski
TRETJA KNJIGA.
I. kiint  liij.
Mo-to Mi-Ltai.ii.. h/'Lt i m ko 1*0 i nir'ii7 Uio hai (»t ki i, i. k u i« m u tuk m -Ni.ipf', t^ ilu'u uiti itiM, v kiUu vutiiso -' u^ t hvalo pono-nt iitr'o\t pal.uo. Dtiitlano-t ml tir'a nit-ti o-t il -uno kup ii, valm, toth v letu 't. v kult to tnoiamo pione-li ^ «¦ ito'j\. jo Imo ono jciitn vu/mli lot k ni zapaitnern obrežju Italije.*) Njegova priroda je ostala jsta kakor nekdaj - to isto la-z'inio nebo, ki se zaljubljencu podobno ogle-'•»j*-' v Inzurnlh vodah pristaje, ta ista gora z razpaljenim osrčjem — tu Iscbia, lani f«'»pri, oblivant z žarki južnega solnca, toda dandanes se ne košati v tej Inki, kakor Nekdaj,  polovica  bvodovja  mogočne  države.
Ob Času, o katerem govorimo, je imelo obzidje, opasajoče mesto, na morski strani prostorna vrata, od koder jo držala široka Ulica v pristajo.
*) Rimska država je imela dve luki, v katerih je stalo zmerom mnogo ladij — Misenetun in Ravenno.
\ m m iinl« h nun -]itibu.li -h i/*nk i, ili 11 i t on r' i p11 ti h  v it ih   ri t-tu snu It.
()„!(.! i -« . l.l./iu s, , umIi diu/bi ti ui-iti lih o-ib Spinli) -i -h -,11/iip / ro'iiuiu b ul uit,    ki     -o   h    sliho   pMKu,
pi      pl    II Ipdll.l C   O/I  K   t     /    1  l/Ml-IIO  V(i|l    l\0
nnli, .n-k(rra k di i /i n,i!i)i. m/i 11 v /i r>)k(, -o -«t ii,il«ovi fTo-poiltiji I/m« d \s, h -i je od ihfial 11'0/iIr, -tu kiKih pchlcsi.! !•{, / lovoiji vini vuifiui ni vi-oktm viiii, — bi' ,e oi ,\ dno pudiiut in-kak«' o\a ije ud -Iran. s\(,,!b io\,ui-i v.
\-i -o uiu.i tu siju be''> Inlp, olnob-i((!u - -,kilatotn. blti/n.kji m mali spfj/nal ].(lii(i,e, kitui -o po nun, )io jo-'o\ .njii. -pn uil| ih pnjattlji ni lulijo
BN«», moJ kvinl", iti^o j(d«n njih, ob,-n,v*i st> k onemu ki *t iiuel na (tIivivoivc, »hucltijeiu se na Fortuno, ki te nam odjemlje t«ko kmalu. Včeraj si se vrnil /. daljnega potovanja, komaj si se dotaknit z nogo rojstne zemlje, in že znovič nam zgineš izpred očij".
»Na Kastoni!* zakliCe drugi, ,opustimo prazno tarnanje. Čemu dolžiti Fortuno? Ona ni niti zla, niti slepa. Odjemlje nam pogo-stoma Kvinla — lo je resnica — toda z vsako njegovo vrnitvijo praznujemo novo njegovo zmago".
„Ne odjemljejo nam ga bogovi, marveč Grki; ako žo imamo komu kaj očitali, oči-tajmo to njim".
S temi besedami jo vesela družba odšla
-vo|o uvslii|sko loiulnosl, binuki a lu Wolf ct lonsoiles pi so oslcnlativno sedeli te« na It iiiifin po\c(la'i odknlo, da uli Avstiija ne bng.i, tntnei unijo I«* s\o|c posejino iiiIcicm« /i \miiiiiisIvu, /.i kalno se «>giev.i)o o wki pnliki m i.uli kaliMegi tudi liodi)«) po-sv« lovil se v NiuiKijo. NVni-ka, loli poiidur-|iim lo|ilnust n vicdna piskavegu oieba. lu ti /' l|i, na (du juh \\oll, se poka/o|o /»pol v di/i\iiein /bom. I)< sim i si |«^ /diu/ilu I« lin, kikui nam tule /adii)u poioul.i, tei nun« i ua skiluh /i In, du se poslova. p* di/ivm/\ /bni t vi-i n dno Ali npo/ii i|,i ¦» T.i bo puntali /opd -kimlil /a skiudaloiu / iipilinii, kii(iii|(iii m iu/bi| iii|( m, d,t se Nun-lvuv Avsliip / itn i, iu/i!o bo pnliodiije /isnlaiiie pi u kialko. IV se dolu« i novi pudsnliiik /buiiiin*, kalni lo skoi ) gobno i/\ol|in i/ kiloliski« naiodnc stiunke, «e se d tl|( i/vol« oilpu-l iiin v «lel(i'i«i|e m «e se i ('ovoli uideiiuiib I i /1 iiuve iiultdhe po |>   11          lo bo vsi,   |v U   bo ineilii.l   inngnie
-linili (li/iMiuuu  /buiu. Naudttu d(lo\uii|e pi    kom m   iiioi« uio misliti.
S(dui|i polo/i| )«v tik, di se v di/n-ikiii /bom nun nun n ud | tli uikukili uspthov, ki bi pn« ili o \-i-liuiiskeni mpiedkii nase «li/ive \ pivi vi-.Ii un.t|o slovanski poslan« i dobm Miljo tudi obs« d.ui|ili skia|iio neugodnih i i/uin.ih /t ii-iln«) «l(Un.iii|e a mspioii |im sli ,e \\oll i.l nago.! plistisi, kalen bodo bii/ ilvonii ti ilili (,is / iiepotiebiiuni i//i-\ uiji /ih) iiu-lini«), «11 se ne iiiolinio, te skl< }) itiid s pup()Uili|(), d i piihodu|e /.im d Ulje n u.i    Slov uioiii i>(    piiiuse nikakega   luska
Slovenci in mednarodni promci.
(kom.) N  koliko smui-Ji.jii h -tiok,  ki I« hit«   /i -1 vtn-koo/nnlj,
^ > I ar .i I U* r.
1/vii/ iv-lnj-kih v/t^ih« |e li/puistil v .. . Muko Indijo, Kit vj i t d L(- iMUiio \ i ki titj-ki in p 11 lo i/tli 1« v mji un piiiiio«« udi) \/ ili« dniim i i.liit !su ilij i n itn ji tmli bh/ji m > \ /j. iv-tiij-ko k IJ tOKJ M niuijki slo \ i -ki tnv nm /t \/i^ ilm ' Oinik i (-U okov ni) nt th nt ilili kijnt ih-to\ '  Niti  siuimli, d i i/-
-ko/i viila tu kie>.la k piistiji, osvetljeni s pumi  jult.iujuu   SMlo.lt.
Moiski v lovi, /ddo se je, s0 po/diav-lj ili siniiv-i /nama, in kvmlu je bil duh indiji tiute-,-1 od vonjive kadila.
.Piiiu-d -un d.u Piuiesti, in evo vidih, \ilu piln td /ipula Hvala li. o l'oi-t.ma, moja mati '"
1'ujUelji -u ni te belile odgovotih / vi-dim klikom, ->\\n\\\ so sklonih lukljc.
,ll\o, ghite, /e plava", teče Kvinl, ka-/i)i ni bli/ijoti sp biod. — ^'eimi heba bt0(lat|ti diuge ljubice-' Povc|, kaj, *ih je tvoia I.uktocija miuiej-i1'"
Ponosno je /il ni bli/.i)Ofi se biod lei miti les na wa\ but pr Osen. Tu vr-le vesel so se potipl|ile v vodo, se dvigale, obvisele /i lieuuUk v o/iatju, pa se /novic potopile vse ob jedhem,
8Da, n<: rogajino se bogovom", reče Kvinl, veselega lica gledajoč ladjo. „Kdo drugi, ako ne bogovi, pošilja nam ugodno okoliščine — sami smo krivi, ako se ne okoristimo ž njimi. Evo na primer, sedaj grem krotit morske razbojnike — Grke. Jedna zmaga nad njimi je več vredna, nego slo drugih nad Afrikanci".
„Torej odrineš na Egejsko morje?"
„Kakšna gibčnost, kakšna svoboda kre-lanja 1 Tičja krila so ne igrajo ložej z valovi, nego ta vesla. Glejle vendar!..."
Zbudivši se iz navdušenosti, reče;
deluje celo vžigalieo družb«? sv. Cirila in Mutoda tnjee Selieinost. »slovenska tovarna za vžigalico lu imela /, vžigalicami omenjene družbe, ki vedno bolj prodirajo v narod, žo neko pripravljeno !>«>lu!*). V prokomorju tudi ni težko dobiti p«>. /i« ijo, posebno, ko hiiio tnko blizu Trsta.
Ne vem, kje na Kranjskem izdelnjoj«i n i kmotlli (neptimoi-fiiio) vžlKiille«. To vžlgnlieo kupuje od kmetov, ako so no motim, neka inMiiHkn klika, ki jih potom oddaja milijonarju, /ulit SlroKsu, v AlokHiimlrijf. GoRpml HtrosH pro-d ija h! vžigalico tukajšnjim nriihskfin malim tov.irnarjoiii, ki jih tu nnniakujo, knrtonirnjo hi pi odajnjo pod imenom ^egiptsko > uli pn <nrnl)Kko n iio(lno>, »inosliniHko'' vžignlioo. Sinilo StroiiH si s sv njim pusrodovanjoiu prisluži vsako leto lepo tisiienko. Alibi ne bilo mogočo tisto Kranjca v /ulrugo združiti, «ln iščejo potem smili zvezo •/, uilujKiijiiiii malimi tovarnarji brez' ncmftkogn m /idovKkega jioKredovanja? Ali fio boljo, Ai-li Klovonskili rodoljubov, ki bi istoj zadrugi pomngnli na nog(>, da si suiiiii stvori tovarno zn v/igalice „egipiskoV"  Hlngo gro Žo od nekdaj.
Omenil som to-le, <|n pokiižom siimo na enem primeru, kako bi bilo poiniigatl rastnim ilonineiiii obriim na J-iloveiiskcin na mig«. In toli je velik«) pri nas. Vko bosmlii^onje jo prazno, pioiieevali so mora iimdimrodni pronmt v doli, nili »Irokah, položaj na prekoiimrHklh tržiščih, kjer se blago »leiiintivno prmlnjn ali pa vpo-i i)'lja.
P i V O V 11 P II «.
Koliko piva gr« v prekomorsko krajo? Suiio čez Trst gro v ogromnih množinah'. Največ g i pride s (V.šk«'ga in z Havarskega. Bi-li no imelo tovarno mi Slovenskem nižjo prevoznimi m prikliidiiej.se komunikacije? Kot primer mi-v ij un Je, da oksportira pivovarna v Senožečah, ki ni v slovenskih rokah, veliko piva v Egipot, ki so tu pije pod imenom <bičro tle Senosetsch». Ž ?? a n c pij a Če.
Isto kot o pivu.
Tovarne za konserve.
Isto lii veljalo «mutatis mutandis> in o i i/nih drugih strokah izvozne industrije.
Pa nočem več govoriti o industriji za i ksport, ostjuieiti pri industriji za do-m i č c potrebe, ki lu si lahko na Slovenskem s niieii« zagotovila obstanek. Omenim samo dva slučaju, da pokažem, kako strašansko nesposobni sni).
„Kiiei»pova kava".
Vsako ve, kak mogočen iinpuls so dale Kn 'ippove ideje nekim industrijahiiin strokam. Vh drugače: posamezniki  so Kneippove ideje
•) Run je! Saj jo le Slovencev dovolj za malo to-• m! Nn llalknnu in ineil Hrvati Ij! tuill dobila odjemalcev! ililjnii&iitjc, na noge, tu je dober kos krnlia! — Urodn.
„ Prosim te odpuščanja, Leulul. Vprašal si me, ali r.iar odrinem na Egejsko morje? In ker sem že na poti, lahko vam razkrijem cd| mojemu potovanju.,, samo da ne zinete o leni nikomur besedice. Ne hotel bi, da bi pn srečanju nadlegovali z očitanji duumvira. On je moj prijatelj. Toda k stvari. Culi sle /e gotovo, da trgovina med Grško in Alek-sandrijo je dokaj manj oživljena, nego med Aleksandrijo in Rimom, /..judje na oni strani sveta so pozabili na trgovino Cerealov, torej jim tudi Triptolon pošilja neprestano slabe kline. Pa naj si bo kakor hoče, trgovina tu se je tako razvila, da ne trpi niti jeden dan odloga. Culi sle ludi že gotovo o razbojnikih na Hcrsonu, ki razgrajajo na Pont Euxinu (Či nem morju), katerim v drznosti ne najdeš paia. Evo, včeraj je došla v Rim novica, da so ti tolavaji ?. vsem svojim brodovjem preplavali Bosfor ter potopili naše ladje, stoječe v Bizauciji in Kalkedoni Glialcedoni, prejadrali Propontido in, nenasičeni š plenom, vdrli na Egejsko morje. Trgdvci z žitom, imajoči brodovje na Sredozemskem morju, so radi tega močno oplašeni. Obrnili
so se s prošnjo na samega cesarja.....in
danes odjadra in Ravenne sto galej, a iz Miseneje (lu je umolknil, hoteč Še bolj ras-
dražili njih radovednost) a iz fiiiseneje.....
jedna 1
Srečen Kvint! Kmalu te pozdravimo kot duuuivira — o tem ni dvomiti".
hitro v svojo korist trgovinskim potom izkoristili. Kathremer je postal milijonar, Beck, Oelz in mnogo dragih bogataši.
Naši češki bratje so veliko bolj podjetni, čeravno pri njih Kncippovo zdravilstvo prav nič ni priljubljeno. Oni so kaj hitro zaprli pot nemškim tovarnarjem na češko ozemlje. Oni imajo svojo Kneippovo kavo že dolgo časa. To je .Vvdrova žitna kava* iz tovarne „Vydrova tovarna na žitnou ksivu v Bobrovizi u Prahy*.
Kaj pa pri nas Slovencih? Družba s-7. Mohorja je izdala .domačega zdravnika* po Kueippu, njegovo metodo tedaj med nami ogromno razširila. Razne nemške tvrdke inse-rirajo  v  vseh  naših  časopisih,  najsigurnejši
----------------znaVda delajo dober ^Gesehaft^ z nami._Je-li
res potrebno, da glodejo Nemci tako na našem narodnem bogatstvu? Smo mi z našim ,be-schrankter Unterthanenverstand" res tako nesposobni, da še posnemati ne zamoremo?!
In koliko bi stala tovarna za »slovensko Kneippovo kavo?» K večjemu tisoč (1000)fo-rintov! Kdor je blizu kake tovarne za papir ter železnice in v kraju, kjer dober ječmen raste, naj se, ako drugači ne gre, do mene obrne, mu pa jaz povem, kako vstanoviti in kako naj dela taka tovarna. In slovenska Kneippova kava ne bo samo tako dobra kot Kathreinerjeva, temveč ob jed nem tudi precej boljši kup. Kavini surogatl.
Pri nas se veliko porabi Franckove kave in sličnih surogatov. Tu velja isto kot o Kneip-povi kavi. Tudi tu bi tovarna ne prišla previsoko. Vsak kemik ali pa zdravnik, ki hrano kemično preiskuje, bo znal primerno napotiti.
Ako tedaj naš mali kapitalist še posnemati ne zna, še tistega ne, kar mu je vsaki dan pod očmi, bilo bi vsekakor potrebno, da se ustanovi vseslovensko društvo, ki bi položaj domačih in prekomorskih tržišč proučevalo, našim malim kapitalistom vse lotrebne podatke v posameznem slučaju dostavi.. ?o, eventuvalno vspodbujalo. Tako društvo bi bila velika blagodat našej specifično slovenskej gospodarskej individuvalnosti in ob jednem najkoristnejše slovensko društvo.
les: Egipet, Sirija (?), Arabija, Alžir (?), Italija (?).
1.  Froučevanje krajevnih razmer, kako združiti kmete.
2.  Ureditev vprašanja glede posestnikov žag in kmečkih oddajalcev posekanega lesa.
3.  Ustanovitev zadruge. Pravila zadruge, •i. Volitev pripravnih zaupnih mož (oprav-
ljalcev).
5. Dogovor z c. in kr. avstro-ogerskim konzulatom in avstro-ogersko trgovinsko komoro v.....(Aleksandriji).
G. Nabiranje potrebnega kapitala. (Posebno to vprašanje bo pazno urediti).
7. Eksekucija po prej navedenem načrtu.
Živina: Južna Nemčija (?), Francosko (?), Švicarsko (?), Italija (?), notranja Avstrija (?), ? ? (proučevati).
Načrt: Slično kot «1 e s».
Žito: Ostane doma, Avstrija.
Sadje: Egipet, Sirija (?), Nemško (?), notranja Avstrija (?),?? (proučevati).
Načrt: slično kot »les*.
Perotnina, jajca, maslo itd.: ?? (proučevati).
Vino: Češko (?), Rusko (?), Nemško (?).?? (proučevati).
Načrt: slično kot ,les*.
Domača obrt: ??, (Mizarska sadruga, — Egipet), ?? (Proučevati razne druge domače obrti).
Obrt: ??, (Vrvarska, obuvalo i t. d., — Egipet), ? ? (Proučevati).
Industrija: ??, (navadne poti svetovnega prometa).
a)  zaeksport:??, („egiptske vžigalice", pivo, i t. d.)
b)  domače potrebe: „Kneippova kava", „Kavini surogati" i t. d.
Br. Karol Pcčnik.
»Besede K vin t Arij duumvir zvene lepše nego Kvint Arij tribun!"
»Hvala vara prisrčna i.a to voščilo! Dasi nimate svetilnic, vendar govorite kot aaguri. Citajte*.
Po teh besedah vzame iz svoje halje zavoj papirja ter ga jim poda, rekoč:
,To sem prejel včeraj od Sejana".
To ime je bilo v rimskem svetu že veliko in ne še omadeževano kakor poznej.
»Sejan!* zaklicejo vsi jednoglasno ter stopijo skupaj, da prečrtajo, kar je pisal veliki minister.
Pismo ne je glasilo tako-le:
„Sejan CecilSju Rufu, duumviru.
Rim, XIX. koled. sepfc
.Cesar je prejel pohvalno poročilo o Kvintu Arija, tribunu. Zlasti so mu poročali ¦o njegovi hrabrosti, katero je kazal na zahodnih morjih, tako, da želi cesar, naj bi se imenovani Evint takoj preselil na vstod.     .
»Dalje želi cesar, da brez odloga oborožiš sto gabj prve vrste terjih pošlješ takoj proti morskim razbojnikom, ki so se pojavili na Egejskem morju, in da Kvint prevzame poveljništvo nad oboroženim brodovjem.
»Tvoja naloga je izvršiti podrobnosti tega ukaza.
»Potreba je nujna, kakor se o tem prepičaS iz- poročil, katera prilagam, V njih
DOPISI.
Iz učiteljskih krogov, 3. marca. — Naši kranjski tovariši lahko vskliknejo: alej* iacta est, kajti kranjski deželni zbor jim je plače zdatno povišal ravno pred sklepom zasedanja. — Določili so se Štiri plačilni razredi: 800, 700, 600 li* 500 gld. letne plače. Poleg tega bodo oni uživali znatne odškodnine za stanarino, in sicer 240,180.150 in 100 gld., kar tudi nekaj zboljšanja znači. Učiteljice bodo dobivale v višjih dveh plačilnih razredih za 10% nižjo plačo od učiteljev, kar je tudi lep poboijšek gospodičnam tovarišicam. A začasno ucTFeljskoIjsobje bode dobivalo po 400 gld. na leto. — To je tudi pravično, da ima začasna učiteljska oseba manj od defi-nitivne, kar pri nas — osobito na Krasu — pogrešamo, kajti definilivno nastavljena učiteljska oseba ima prvo le-o definitivnosli manj dohodka zbog odbitih odstotkov* dočim dobivajo provizorično nastavljeni — celo plačo. — Pravično je tudi, da se bode uvedel slalus po službenih letih, a ne kakor tu in tam po p r o t e k c i j i. Ta novi ukrep stopi v veljavo 1. oktobra t. 1.
BSIovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" se je za to naklonjenost pismeno zahvalilo poslancem slovenske narodne stranke odposlavši pismo-zahvalnico načelniku tega kluba, velerodnemu g. dr. T a v č a r j u.
Kaj pa pri nas na Goriškem? Tožna nam bodočnost! — Kmalu nam bode misliti na: „To be or not to bi, thai h the que-stion".
Iz Komna, 2. marcija. — (f M a r i j a n a Švara). — Danes smo izročili hladnemu grobu najstarejšo komensko ženo, Ma-rijano Švara, vulgo »Stara Koča", katera je dočakala 93. leto svoje dobe.
Zbog te nenavadne visoke starosti, katero je doživela, je vredno, da se je v »Soči" spominjamo, ter jej s tem postavimo skromen spominek.
Marijana Švara, »Stara Koča" so jej re-kali, ker se imenuje hiša «pri Kocnilt* -— je bila žena nenavadnega zdravja, bila je čvrsta in močna, akoravno jej niso bila pota z rožicami posuta. Živela je pri svojcu* sinu Jožefu, kateri je v obče znati za prav pridnega delavca. Da bi pa na stare dni imela tudi za kakšen »glažek" žganega, kateri jej je zeI6 j prijal, hodila je celo v komensko okolico prosjačit in jo obiskovala bližnje vasi, da si je nabrala nekaj krajcarjev. Poleg tega je hodila vsako soboto ob 8. uri zjutraj k sv. maši, po maši je obhodila vse boljše hiše I komenške, pri katerih je vselej toliko nabrala, da je imela za ves teden nekaj »za pod zob* in za «fijerteljšček od zida», oziroma »glažček žganega". Bila je dobra in pobožna žena in vsakdo jej je dal, kar je mogel. Bog pa jej je dal dočakati visoko starost 93 let in bila je potem takem najstarejša žena v komenski občini.
Četudi je bila jako stara, bila je vso-jedno tako čvrsta, da je hodila zlahkoma in nikakor se ni zdelo njej in drugim, da se jej bliža . Metniea, kajti bila je Prešernovih misli, kateri poje v svoji «Memento mori*, da »dolgost življenja našega je kratka". — In,
najdeš bližnje vesti  in naredbe, tikajoče se više omenjenega Kvinta.
Se j an".
Arij ni slišal vsebino lista. Z veselimi očmi se je oziral po bližajoči se ladji. Razpel je svojo haljo ter pomahal ž njo po zraku; v odgovor na to ga je pozdravil na ladji škrlatnast prapor; vesla so se jela premikati s podvojeno urnostjo in jadra so se napela. Ladja je kakor strela zdrčala v pristajo.
Arij je zrl z veliko zadovoljnostjo to početje, misle na nujni pohod, na kateri ga pošiljajo.
»Za boginje Nimfe!* zakliče jeden prijatelj, vrnivši tribunu Sejanovo pismo. »Zmotili smo se, ko smo dejali, da naš Kvint Arij postane velik — kajti on je že velik. Kaj nam še poveš drugega, bodoči duumvir ?"
»Sam ne vem ničesar več. Kaj mi ukažejo delati, kje se imam združiti z mojim brodovjem, to izvem še le na ladji; tam me čaka zapečačeno duumvirjevo povelje. Ako pa ste namenjeni prinesti danes bogovom kake darove, prosite za prijatelja, odjad-rajočega danes na vso moč proti Siciliji. Toda moj brod je tukaj, moram pogledati, kako zavije v pristajo, kajti na tem obrežju to ni lahka reč. Vedeti hočem, s kakimi močmi bom razpolagal".
„Kako, torej ne poznaš še te ladije?"
I kakor poje dalje Prešeren, da »odprta noč in I dan so groba vrata", tako je prišel tudi za j njo rešitve dan. Obolela je pred tednom dni • za hripo in previdena s sv. sakramenti za I umirajoče, je mirno zaspala v Gospodu.
Danes je bil pogreb te »staroste ko-menskih žen", bil je primeren, lih in tužen oznanjujoč, da vse mine, kar hodi in lazi. Naj v miru počiva!
Konečno bodi še kot neka posebnost povedano, da je to najstarejšo, 93 let staro, ženo, zakopal najstarejši komenski mož in ta je 89 tet stari tukajšnji grobokop Anton Budal, vulgo »Šterk". Ta mož je še vedno j naš grobokop in pri dobrem zdravju spoinuje svoje stanovske dolžnosti. Svoje grobokopske službe pa ne opusti. Kličemo mu: Na mnoga leta!
Daje tedaj najstarejšo občinsko ženo zakopal najstarejši občinski m g ž, je gotovo nekaj nenavadnega, ne samo na Primorskem, ampak tudi kje drugje.
% Nabrežiiie. —V nedeljo, 27. m. m. je bil tukaj javni shod v dvorani gosp. Ign. Tanceta. Shod je sklical občespoštovani gosp. i dr. H. T u m a, dež. poslanec. Vreme je bilo neugodno, a vendar se je shoda udeležilo preko 350 oseb; bilo jih je tudi iz bližnjih vasij Slivnega, Mavhinj, Šenpoluja in Repniča. — Vsi so poslušali z največjo pazljivostjo zlata vredne nauke gosp. govornika. Z zgledom in številkami je dokazal, kako se moramo Slovenci osvobodili tujega kapital istrskega jarma. Nasprotniki naši so si znali o pravem času uporabili ugodne prilike za pridobitev bogatstva in nadvlade v deželi nad nami. Tako ne sme ostati še nadalje. Pornag.imo si lahko, še je čas; pritožbe in jadikovanjo nas ne reši, vsega tega s« kapitalisti ne bojijo. Mi se moramo združiti v zadruge svoje, delavske in denarne sile, da bomo iahko kbnku-rovali v vseh strokah velikim podjetnikom; začetek je res težaven za vsako podjrtji*, a če se nikdar ne prične, ni nič. Trgovsko obrtna z a .1 r u g a se je osnovala v Gorici in posrečilo se jej je dozdaj delovanje nepričakovano. Namen jej je podpirati obrtni in trgovski stan. Tako se je nadejati, da tudi pri zavarovalnicah za živino in proti požaru uspevamo sčasoma. Z;*, zavarovanje gre veliko denarja iz dežele, ta je za nas zgubljen. Kar so naredili drugi, to storimo lahko tudi mi, treba je samo, da si zaupamo drug drugemu in da smo složni. Konečno je prosil g. govornik, če želi kedo kakšno pojasnilo, nakar sta se oglasila gg. A. S t u p i c a in M. F urla n, prvi glede menic, drugi glede poštnih hranilnic, dy. naj bi naše ljudstvo rajši ulagalo prihranjeni denar v domače zavode. Gosp. govornik je rekel, da naj vsak svoj denar nalaga, kjer mu drago, toda za Slovence je ta denar mrtev, ker poštna hranilnica nam ne posojuje in tedaj nam pomagati ne more. Ker se ni nikdo več oglasil, je gosp. predsednik shoda zaključi! shod zahvali vši se gosp. poslancu za trud in požrto-valnost. Nato zaklicejo vsi 3-krultti »zivio* ! g. poslancu!
Ta shod je napravil na ljudstvo najbolji utis, in le želeti bi bilo, da bi se taki shodi še  bolj pogovorna vršili, ljudstvo se s takimi
»Vidim jo  sedaj   prvokrat.  Na   krovu bržkone ne najdem nijedne znane i\ušo&. „Ali je to dobro?
»Ha,   meni je  vsejedno!  Mi   mornarji
i se lahko  spoznamo;   naša prijaznost, kakor
| tudi sovraštvo, rodi se ob času uevarnostij!"
Brod je spadal v  vrsto   tako  imenu-
I vanih »naves libuinicae". — Bil je dolg in
| ozek; potapljal se je globoko v vodo; zgrajen
j je  bil   nala.".?  za  olajšanje  urnih manevrov
Gibčno  zakru;jen  njegov  prednji   konec je
rezal valove kakor z nožem ter bil podoben
viso':    nad "odo štrlečemu rilcu (lat. rostrum),
okov.,    mu z železnimi pločami, kateri   mu
je služil v obrambo,  kakor tudi za  napad.
Na  strani   broda  so  stali številni kipi Tri-
tona. piskajočega na školjke. Dve velikanski
vrvi,  ležeči   na   pomostju,   sta   naznačevali
število sider. Sredi  se je dvigal, pritrjen z
vrvmi,  debel jambor, s plapolajočimi jadri
nad njim. Po preprostem  izdelku brodnega
J krova je bilo moči spoznati, da glavna moč
broda je počivala v veslih.
Zares, v nižjem delu broda je bilo troje vrst predorov, skozi katere je štrlelo na vsaki strani po šestdeset vesel. Porivana ž njihovo močjo se je bližala galeja (brod) k obrežju z naglico, ki je bila skoro enaka I našim parnikom. |          Na »rodu, razun mornarjev, ki so pred
j shodi poučuje v gospodarstvu in varčnosti, da postane podjetno v obrtstvu, kar jim je glavni namen. Glede zavarovanja živine pa naj se sestavi odsek, da preskrbi vse potrebno in uredi reč, ker je vredna, da se tudi zvrši.
I Sedaj je ugoden Čas zato, da se pozneje ne pozabi.
S Poulkev na Tolminskem. (Zvonovi. — Nujne potrebe.) — V zadnjem dopisu s Ponikev v cenj. »Soči" št. 15., za-j ganja se neki dopisnik v naše zvonove. Opomniti ga moram prvič, ako je hotel sli-I sati, ako ni imel tako kosmatih ušes, kakor j jih morda ima, da ne le sedanji, komaj došli g. vikarij, ampak da že štirje pred njim so to potrebo spoznali in je ž e i z r a ž a I i prebivalstvu. To potrebo je spoznal tudi sedanji g. vikarij in velika večina tuk. občinarjev. Zakaj? To cenjenim čitaleljem pozneje, ko bodem o zvonovih govoril, razložim. Kakor bode vsak pameten človek razvidel, to ni n i k a k m o d e r n i znak tekmovanj a. Ako bi g. dopisnik hotel vestno soditi, ne bi rabil tako nepremišljeno gori navedenega izraza, kajti ako bi to bilo, namreč tekmovanje, bi morali gotovo dobro premisliti, predno bi tak ukrep dovršili. Saj imamo skušnjo iz svoje bližine. Dalje trdi g. dopisnik, da on in večina njih so novim zvonovom nasprotni. V odgovor mu m o r a m z a brusit i, d a t <> trdi le on s a m in neki n j e g o v s o -d r u g. To, kar Irdim, ako se g. dopisnik h o č e t e p r e p r i č a t i, s t o j i z a p i s a n o frno na belem. Mislim si v*;aj g. dopisnika! Kaj hočemo, ga pač ni tu!!
Res je pa, kar trdi g. dopisnik, da imamo nič manj nego Sest zvonov. Kaki <lu so, naj cenjeni rilatelji iz naslednjih vrrlic sami uvidijo, so li pri nas zvonovi potrebni ali ne.
Prvo ga pa moram ojslro zavrnili, kar ; tr*1! o:; sum o Štefanu Kocijančiču in onem skrivnostno!!: rii.pisu. Napisi su raz-loi.-:;o pisani, skrivnostnega ni prav nobenega. Napisi so na vseh treh zvonovih jrd-naki, kakor sledi: »Christus rcx vrnil in pacr rt Deus bomo faclus est. Opus Petri Frandii litino ano Domini MDCLIIII. Ali jr to skrivnostni napis?
Vsi zvonovi skupaj u-l.lajo morda IS stolov. Jedru na tleh v zvoniku spi spanje pravičnega že nad iU irl. Je pur. razbit. Drugi je bil obrnjen, vsird tega je uže tako obrabljen, da s<> ga ne more več obr-I niti in bati se je, da se pri Vsakem, količkaj } i.mčuem udarcu nam ubije. To so doMcmu g. vikarju naznanili. Ko si je g, vikanj stvar ogledal, je spo/.nal. da drugače ne kaže, kot skrbeti za nove zvonove.
V vasi, v kapeli, kjer so služba božja opravlja po zimi vded sl.ibrga vremena, imamo 2 zvonova. Jrdnega in to jidinega, katerega so rabi, da ljudij kliče v cerkev, se ga sliši komaj ~> minut dulrč. S tem se zvoni v prvič in drugič, ko ima maša pričeti. Ko bi še ljudje ur ne imeli m to najbližji, bi ne veueli, kaj da zvoni, ker dru-i-^{.}\ se no more •.•abiti. Ta zvon, namreč drugi, je bil kupljen v ,Crvoveni Vrhu", uro daloe. Vlil ga jr pa slavni zvonar v Vrhu v to svrho. da je v.d)il dela'ce h kosilu. Ta zvon je imel drugi namen, a sedaj puliva mirno v svojih tečajih; tehta namreč c rtih 13 funtov, itadi le,,'«, se jeder« od cerkve prenese v k.ipelo; drugi ' prelije, da bomo tudi v kapeli imeli dva poštena zvonova, po katerih lak. prebivalci hrepenimo in želimo, da se. to vita preje uresniči.
G. dopisnik, imejte le mirno vest: zvonovi bodo vsejedno napravljeni in sicer, da V.im povem z radodarnimi doneski, a Vi so d o s e d a j m e d ti a r o v a t e I j e š z n e   [»risi e v a t e.  Čemu so   Vam  g.   da-
kratkim razpeli jadra, se je nahajal samo joden človek, oborožen od pel do glave in s tarčo v roki; stal je spredaj na galeji. Ko je brod prijadral v pristajo, je dvignil ta človek kvišku roko. — To gibanje je bilo oiividno znamenje, kajti vsa vesla so se dvignila, obvisela za trenutek v ozračju, p.i se znovič potopila v vodo.
Morje je zakipelo, se zapenilo, brod so je ves stresel ter obstal kjrkor prestrašen.
Novo znamenje, in znovič so se dvignila vesla, obvisela v ozračju ter upadla, toda v tem hipu so jih vesla rji, nahajajoči se na desni strani broda, porinili proti prednji strani, porivajo brod naprej, \cslarji na levi pa so jih porinili nazaj, odrivaje ga ob enem.
Trikrat so se vesla tako potopila, porivajo naprej in nazaj galejo, potem se je brod zagugal, se zaobrnil ter obstal kakor prikovan v pristaji.
Zaigrale so trombe, in skozi vrata na pomostje je jela vreti na krov posadka v prazniški opravi, z leskečimi čeladami, z bli-ščečimi se sulicami in tarčami, pripravljaje se kakor na napad, potem so mornarji splezali po vrvih na vrh jambor, častniki in godci pa so zasedli svoje prostore. A vse to se je vršilo Uho, brez klicev in trušča. Na to so spustili brodov most v pristajo,
pisnik tedaj zvonovi trn v peti? Pustite raje zvonove pri miru in bolj kot za te, skrbite za druge potrebe, ker ste, mislim jaz, zato tudi poklicani. Uže dvajset let se dela ces,ta._ Dvakrat je že cestni odbor tolminski dovolil podpore. Jedenkrat 2100 gkl., letos pa zopet, 000* gld. A kakor povsod, posegle so tudi tu notri nezadovoljne roke, hoteč cesto vsak pred svojo hišo in s prizivom na vis. dež. odbor delo preprečili in tako podpore zavrgli. Le brez skrbi bodite g. dopisnik o naših poteh; kakor smo tu na vrhu vlani ceste in pola popravljali, tako, bomo Judi I nadaljevali, in zvonovi vvsejedno ne bodo" * nič trpeli. Vodnjakov imamo v vasi nič manj nego 15, v katerih nikdar vode ne zmanjkuje, tudi o največji suši. Ker pa ga Vi hočete imeti, pogovorite se in pričnite?: dolom; v vasi jih je dovolj. Ker imate svojo oči povsod .jbrnjene, obrnit«1 Se natfr-jn Vn*e ime bode veliko bolj oveknvečeno, kol je; ker ravno Vi, si jam mislim, st ¦ v to poklicani, da tu bolje, kot kje dtug,' svoje ime proslavite!
Konec je tedaj s polemiko o naših zvonovih in to, ker sem il.ik zabredel preveč, uer'o sem si za danes namenil v te-le potrebe, <> domačih potrebah, bodi m, g, urednik, jedeukr.it o piiiiki obširneje poročal.
D o -1 a v e k   u r ednini v a.        «Da
se pr.ivi ylas .-pozna, treba čuti dva zvona.-. -— Z.do prioluiijemo radi ta dopis, kateri doka/uje bas nasprotno prejšnjemu dopisu v tej zadevi. Doživljamo pa. da :e s lom reč glede zvonov V Ponikvah dosti po-jusnVua in torej doguana. • Sedaj smo 'dobili ie n<ki dopis s Po u tke v. kateri se povsem >trin;a '/. goieiilim: za to ga pa posebej ne moremo priobčiti.
Domače in razne novice.
(hHilttt  V»"s1i.         PlvnicM-fil'.  Su sodni
pri.-J.ivi gr». Silvi; T u j a e h i/ liuj v Koper, Lopoid Pavletič i/. Motovilila v Komen in dr. Hajko 1» e b e v e •¦ i/. Tr.ta v Motovilit.
t Viktor (ilolimMiik. — Unč 1. t. m. je pokorila v Kranju .-mrl not.irja in de/el-nc/a jiu -l.ilira g. V i k t »r j a G !oh oč u i ka. Pokojnik je bil rojen i. {Sol, v Tr/iču. ¦no.a' -Indije ji- dow-il v i.;iibliaiti in na Dunaju lir je potem slu/bova: nekoiiko ča-a pri sod-uiii. Kol sodni pri.-tav je i/-t,i]»i! j/ državne .-'iižbe te«- pre-lopil k imt.irij.ilii. Ker je bil mož plememb-g.«. sna in vsesko/.i zn,iča;en, j" užival občne -imp.iiije ne Je v Kranju, nego povMidi. kjer mi ga poznali. V Kranju ie '»il obč. »,v»tnik, pred»edniK me-liie liru-mma-e in člen kiajncga -o!-kega sveta, pn zadnjih de/.ehio/bor-;kili volitvah pa .-ta ga po-lali nse.-ti Kranj in Sknfjaloka v ileželni ;bor. Z .." Imenikom >mo izgubili zopet delavnega moža na narodnem puljii! Hodi mu lahka zemlja domača!
La>Ru >ola v 1'mlirorl. — V predzadnji Hevilki smo povedali, da sta dobila „l,a Sera" in „< ".urnere* iz Solkana ,r) dopis, s katerim zahtevajo laško šolo. „Li Sera" z dne 1. t. m. pa ima dopis iz rodgore, s katerim zahteva „več očetov sioveu>ke narod-no-li* laško Šolo v Po.lgori. (Saj je že '. l'r.) Solkaiiei so gotovo ugibali zaman, kedo bi i/med njih pi-a: t.ke bmiaa^ti v Ja.-ke ča>-i :k*- in tako si bodo tudi Podpirani bi>/. •¦peha nb»j,«li glave, keoo bi h.', ta d'<pt-. [ ••.•!.:! v li-t „La Sera". ...V-vern; Turna/.- v ..iMinosti", ki ima tudi to notito po-m to iz ,N-re" je »Mjhrže rt -11 Sudancem in pod-.-orianom to ugaiij-ko, da namreč „L i S.-ra" %;.r -ama piše Jake dopi-u. pa jih uas.ovla iz družili krajev. Naj h bo že tako ali tako, aii ker morda dobimo še kak ta dopis po "•-kih listih. je skrajna potreba, da Siovesu-1 po prizadetih kr.rih kar iiajodioOncje prote-:-tiijejo proti takemu predrznemu pisanju, katero bodo Lahi izkori<C-a'.i ob vsaki priliki v >voje namuie.
BLft l*ulcturlhi* In phisfjat. -- Na :>aio ves-liio v eni zadnjih številk ,,Soče" g'.etlo na plagijat pros':avij;uier;a Piranca Tar-*::*i;a in hrvaško g',a.;bo. se j-.; ozrla tudi ,1'idcin'dla" ter smeši „Sočo* pred svojimi z-i.-nhni somišljeniki, ker je imela toliko sme-i' -ti, da je reč prinesla tudi na goriško ob-< »rje. Da zama-uno „Pn!einei!ii:a" usta. na-iMšamo, ila je oni pbg»jul Tartinijov z g o-•i o vinsko dejstvo, in sicer uprav tako uotovo, kakor j-j plagijat n. pr.: Gorizia od slovenske Gorice, tlodroinatz od slovenskega Kodermac, Piuatu ig od Pinavčič, Cociiggi oii Kokiič, Baltigi od Isatič, Crassovli,eh:o od Kraševcc, in tako naprej bi mogli pisati brez kotu-a in kraja, kar l>i nam dokazalo, da je P'Jgijat ne samo T a r t i n i od slov. T r t a u j, n°go da je plagijat vse goriško lahonsivo, katero se podpisuje na „vichfc nsig" 3tig* Jbl. Gospoda okoli BPulcmeS5eB naj gre s svojimi razmišljevanji te nekaj desetletij nazaj in se prepriča, da, ko ne bi bili prišii Slovenci v Gorico, ne bi bili sedaj zbrani okoli uredništva BPutcinei!e,k taki možje, katerih imena so gotovo in neoporečno dejstvo o plagijatu. „Tutto da piangerel* bodi odgovor »Puicinelli* na nje člančič »Tulto da ridere!". Ako želite, moremo se poslreči!
Kar se pa tiče plagijatstva Tartint-jevega, to je Kuhač dokazal, in sicer tako neoporečno, da ga otipa tudi neveščak. Kuhač nam jo podal celo vrsto zgledov in je ponatisnil izvirne istrske in druge Jrvaške •narodne popevke, katere jo „m;niol" Tartini
in jih predelal „ad niajorem Italia gloriam". Tudi te plagijate je Kuhač ponatisnil poleg slov. izvirnika. Menimo da večjega dokaza ni mogoče doprinesti!
aPulcinella" smeši tudi K u h a č a, češ, da njej ni prav nič znan itd. Če so uredniki in pisači okoli BSentinelle" v slovanski glasbi tako nevedni cepci, naj vsaj ne prodajajo svoje budalosti čitajočemu občinstvu. Kuhač je proučil vso jugoslovansko narodno glasbo, ki je tako obsežna in velikanska, da se ji čudi ves omikani svet. Italija naj .se gre skrit v temoziru! In Kuhač je izdal več debelih zvezkov narodnilT* pesmlj?"*"katere je sam nabr.-d med jugoslovanskimi ljudstvi! — In takega moža hote smešili puhloglavi rene-gatje okoli  ..Seiitinelle"!
aSiav. Narod" ni zadovoljen v našim člankom o opravi na • Kranjskem. Pravi, da je naš članek obžaloval zategadel, „ker so taki članki s svojo p r e t i r a n o s t j o (!) prav zelo sposobni, pri naših oiiilih somišljenikih po mestih takoj od začetka .spravo" v slab kredit pripravili".
Torej le pri somišljenikih po m e,s t i h V! Jako omejeno, skromno!! - Kako je slemi somišljenikih po m^lih na Kranjskem, ne vemo; vemo pa, da na Primorskem veje i po mestih i po trgih vse drugačna eapa. pov.-em na-prolua pisavi „S. N.» o spravi na KranjsKeiii. BSoča pa je glasilo Slovencev na Goriškem, izraža njihovo mišljenje in lezenje in piše v prvi vr-ti za nje. Ako si' bratje na Kranj.-keu nočejo ozirali na naše besede ill  n.i-e   mišljenje,   je to  njihova  reč. I
• Zdi se nam pa vendar, da nismo nič pretiravali, marveč zadeli pravo struno, kar ! nam prit"ajo prav glasovi s Kranjskega. --Ako je kaj treba obžalovali, ji« lo le pisava „S, S,- o -pravi tekom zadnjih dveh mesecev. Tako milimo namreč tu ob meji, in to smemo pač povedali. Ako v Ljubljani drugače mislijo iu sodijo, 'dohodno!
Okrožnica na vsa županova goriške okolice. C. Ur. okrajno filnvarstvo v Ooriei jo razposlalo podrejenim županstvom to-lo okrožnico :
Šiv. 2-1:12.
Po odloku i\ in kr. državnika voj-n<'j.ra minister.-! \ a z iluo 2. 1'olu'iiviirju 1WIH. jo iiiimon N\p'u«»vi«u:;\ Veličanstva cosarjii, povodom Njo^<»vo,mi aO-letnoou vhitiai-sivcuu jiilulcjn ustanovili spominsko svetinjo, katera se ima podeliti osebam vseh stanovskih slojev, dostojanstev ičinovnih razredov), katere so služile aktivno v dobi tal 2. decembra ISIS. pa do ušlcloi-a dne 2. decembra 1S1IS, v vojski, v vojni mornarici, v »ar-ilab, v deželni hrambi ali pri orožnikih.
Indočeni sla dve vrsti teh svetinj in sicer:
a) i/, bronen /n službeni čas do o0 lef;
h) iz zbila z orlom nad svetinjo z:i službeni čas o0 iu  ver let.
Izmed oseh, ki so že izstopile iz vojaške službe, imajo pravico, da se jim podeli ta spominska svetinja, nastopno:
1.   Bivši častniki, vojaški duhovniki, vojaški uradniki in kadetje.
2.   Vsi oni uslužbenci, katerim jo bila že podeljena vojna svetinja a ne pripadajo nikukemu činovnemu razredu, kakor tudi osohje i/, možtva.
j           .'{. Vsi oni uslužbenci, ki niso uvrš-
j ceni v nikak einovni razred, kakor tudi (»sobe izmed možtva, ako so:
;:) na podlagi prejšnjih dopolnitev vojske zadevajočih zakonov preti 5. decembrom 1S0H. nastopile osmo ali
h| na podlajii predpisov, veljavnih otl r>. decembra IStiS., v vojski tretje, v vojni mornarici četrto prozonono službeno leto.
4. Hivši jeduoletni prostovoljci, ki niso postali rezervni častniki ali kadetje, ako so odslužili jedno, odnosno dve leti pre/.oueno službe.
r». Oni, ki so Lili prestavljeni iz vojske v deželno hrambo, ako so so nahajali že prej v tretjem letu prezenf-nc službe.
(J. Oni, ki so bili neposredno potrjeni v deželno hrambo, ako so izpolnili jodnolotno aktivno službo.
Županstvu se torej daje ukaz, da pozove vse osobe v svojem delokrogu, ki so že oproščene vojaške dolžnosti in ki pripadajo jedni izmed prej navedenih vrst, ne irlodo. na državljanstvo ali na domovinsko pristojnost, po večkratnih objavah te^a odloka, naj naznanijo svoje upravičenje do podeljenja spominske svetinje naj dalj o do dne 20. marca 1898. pri županstvu svojega bivališča.
Pri razglaševanjn je kot dokaz, da ima pravico do spominske svetinje, treba predložiti vojaško odpustnico ali kak jednak vojaški certifikat.
Na osebe, ki ne morejo predložiti takega dokumenta, ali ki se ne zglasijo v navedeni dobi (t. j. do 20. marca), se ni mogoče ozirati.
Onim, ki so vsled sodnijske obsodbe izgubili pravico do častnih znakov, se tudi ne more podeliti spominska svetinja.
Napačno izjavo se bodo kaznovalo po obstoječih zakonih.
Spominsko svetinjo se more dobiti
le pri onem županstvu, pri katerem se je izvršilo zglašenje.
Oni, ki spadajo v reservo, v vojsko in v neaktivno deželnobrambovsko, službovanje, dalje one osebe, ki uživajo vojaško pokojnino, penzijo itd. zaznamujejo pristopne vojaške oblasti same, ter sojim torej ni treba zglaševati.
Županstvo se vabi, da upiše vse one osobe, katere se oglasijo s svojo pravico do spominske svetinje, v seznani po priloženem uzoreu, da izpolni natančno vse rubrike, ter da predloži tu som ta seznam najdaljo do 30. marea 1898. Dokazni dokumenti, kakor odpust-nica itd., se imajo s seznamom zajedno semkaj podati.
V  bolje sporazumljenje se še dostavlja, da se vojakov, ki se nahajajo še v rezervi ali ki služijo v deželni hrambi, ne sme vpisati v seznam.
V  <:ori«i, dne .>. marcu 18!)8.
Radodarni doneski.
'/a „Slo<jin<i* zavode:
1'pravuištvo je prejelo: Alojzij Hajee, vodja e. kr. pripravnice v Sežani 1 gld. -Po položnici društva .Sloga" : Zložili Soi-kanci po občnem zboru Jlrainega iu podpornega društva" gld. 4-10. — V. T. iz Nabrežine ot) kr. - Društveni denarničar je prejel: Profesor liežek Viktor 1 gld., uradnik lllažon Kr. 1 gld., notar Kavčič Jos. 1 gld., Koren Anion, trgovec 1 g|d„ Kun Anion, posestnik l g!d„ neki dobrotnik 2 gld. — V ptišicah: pri Itoju gld. P27, pri Mosetu 2S kr„ pri Susteršiču 20 kr., pri Komi na Solkanski rosi i '70 kr.
Za „,Sold-i dom" :
Josip Musič nabral pri Vaueku (J. 1. m. gld. I ¦o:!'/.. -- Vesela licitacija dežnika 50 kr. -- Gudečelisla evetka prodana na štirih dr..žbah v .skupni ceni doneski gld. ;V:U) (kupil K. Kavčič).
Društvene vesti.
MSlovriis|io   planinsko  društvo"  je
imelo dne It. 1. iu. v Ljubljani svoj peli letini občni zbor. Iz poročil posnemamo, da društvo procvibi vsestransko, beta iSUtJ, je imelo članov ,"#2'"i a za lansko lelo so jih izkazali y.e Tal, torej za 22'J več. 7, nečuvouo hitrostjo se je razširilo lo društvo križem slovenske domovine, pa saj ima plemenit namen,, da čuva slovensko lice naših goni, katere so predrzni tujci že. proglašali za svoje. Društvo snuje v raznih krajih podružnice in še celo na ("leškem se je osnovala lansko lelo podružnica, katera vrlo napreduje. Tudi na (Jonskem ima svojo soško podružnico, katere člani so nastopni gg: Jtavdas Josip trgovec v Kanalu, Cazafnra Jeromiu, trg. in po.s. v Tolminu, C.^zabira [Ljudevil, župan in pos. v Tolminu, f Cumar Kari, okr. zdravnik v Tolminu, Oernuta Martin, župan iu pos. v Logu, Develak Anton, poštar v Tolminu, Devetak ,losip, posestnik v Tolminu, Dominko A., pravosiovec v Kobaridu, Fazan liudoir, guometer v Tolminu, Kiajs Andrej, poštni administrator v Dolcu, Gahrijeičič Anton, trgovec v Kanalu, (Jabrščck Oskar, veleposestnik v Tolminu, (Jerželj Ivan, nad-učilelj pri Sv. Luciji, Gregorčič Simon, župn. vikar v Sedlu. Grunlar Ivan, v Kobaridu, Kavčič Kran, davčni pristav v Tolminu, Ko-koio J., učitelj v Čadrgu, Kosec. Josip, kura t v Novakah, Dr. Kotnik, Ignacij, notar v Tolminu, Kovačič Kelix, pravosiovec v Tolminu, Kovačie Igu., veleposestnik pri Sv. Luciji, Križnic Anton, pos. iu trgovec v Kanalu, Dr. Luksič-Nizetič Male, okrajni zdravnik v Tolminu, Marenzi grof Miroslav, okr. glavar v Tolminu, Marušič Valentin, davčni nadz. v Tolminu, Mašera Albert v Kobaridu, Mikuš Anton, gostilničar pri Sv. Luciji, Mi-lovčič Josip, sodn. svetnik v Tolminu, Mlckuš Adolf Ant„ pos. in trgovec v IjoIcu, Muznik Franc, učitelj v Ponikvah, Pogozdovalno iu olepševalno društvo v Itolcu, Premerslein Josip pl., gostiln, v Tolminu, Rakoršek J., učitelj v Kobarida, Schlunder Julij v Kobaridu, Sedej Janez, farni vikar v Horjanah, Soriiig Josip, posestnik v Čezsoči pri Uole.n. Sorč Alojzi], poštar v Holcu, Stres A., učitelj v Kobaridu, Slravsgiltl Anton, pos. in trgovec v Holcu, Dr. Triller Karol, odvetnik v Tolminu, Vidmar J. N. vidmar v Logeh, Vr-tovoc Andrej, učitelj in pos. v Tolminu, Vuga Viktor, učitelj pri Sv. Luciji, Vulč Ivan, posestnik in trgovec v GezsoGi. Želeti je, da se planinsko društvo tudi pri nas še bolj razširi.
Razgled po svetu.
Nadvojvodinja Štefanija je nevarno bolna, kakor smo že poročali. Novejša iz-vestja trde, da je bila bolezen že tako nevarna, da se je bilo bati katastrofe.
Novo niiuistcrstvo. - Minislerski predsednik grof Thun je sestavil novo ministerstvo iako-le: On sam prevzame predsedstvo in notranje reči; W e 1 s e r sh e i m!) domobran,, KaizI finance, Biirnreuther trgovino, R u b e r justico, Bylandt-Reith nauk, Wittek železnice in baron Kast poljedelstvo, vitez J e t s z e j o w i c z je minister za Galicijo. Od grofa Thuna se pričakuje od vseh strank, da odpravi sedanji neznosni po-
ložaj, da se pokaže energičnega politika tako, da bo mogoče državnozborskemu zasedanju uspešno   delovanje.
Ksiko postopajo s Slovani v Istri. — Dn6 9. pr. m. je vprašal poslanec JCompare v istrskem deželnem zboru vladinega zastopnika, kaj je prav za prav s šolo v Plavijah v koprskem okraju. Plavljani hočejo imeti šolo in radi tega so sezidali sami lepo šolsko poslopje, potem ko je šolska komisija sprejela njihovo ponudbo, da si zagradijo saiiii poslopje, če se jim da šola. Na vprašanje poslanca Komparcta pa je odgovoril vladmi zastopnik tako: Plavljani naj te obdrže svoje lepo in drago poslopje a šole vendar ne dobe, čeprav je bila vlada ponudbo plav-Ijanov ob svojem času sprejela. Komentara k temu ni treba.
Jezikoruc narcdlic za Češko lit Moravsko. — Uradna «Wiener Zeilung» prijavlja nove jezikovne nare d bo za G e š k o in Moravsko, katere so bile izdane 24, februvarja. S temi naredbami, ki so izdane samo začasno, dokler se jezikovno vprašanje polom zakona ne uredi, se ob jednem razveljavljajo Bodenijeve naredbe, Naredbe za Češko in Moravsko niso enake. Obe naredbi sta zasnovani na načelu, da sme vsakdo v celi deželi pri vseh uradih iskati pravico v svojem jeziku in jo tudi dobiti, različni pa sta glede na določbo v uradnem notranjem jeziku in o določbah o jezikovni vsposobijenosli uradnikov, Naredbe za Moravsko določajo, da sta pri vseh uradih oba jezika uradna in se torej cela dežela proglaša za dvojezično, Naredim za Geško pa priznava samoeeške, samonemške m-jezikovno ineSane okraje. Uradni jezik v nemških okrajih je nemščina, v čeških češčina, v mešanih po uoa jezika. Mešani okraji so tisti, v katerih govori vsaj jedim pelina prebivalstva drugi dežrUii jezik, ako okraj obsoza vsaj jedcu sodni okraj. Okraji, kateri ne obsegajo celega sodnega okraja, nego le jedno ali več občin, so jezikovno mešani tedaj, ako v jedni občini vsaj četrtina prebivalstva pripada drugi narodnosti. Politiški okraji, ki obsegajo več sodnih okrajev, so mešani, nko je lo jfedon teh sodnih okrajev mešan nli diugačejesičon. Glede jezikovno vsposobljcnosti uradnikov določajo novo naredbe, da se jo pri oddaji služb vestno obirati na to, je li znanje obeh deželnih jezikov dejansko potrebno, V načelu naj zna pač vsak uradnik oba deželna jezika, a treba tega ni. Kar jo določil Badcni glede uradovanja pri drž. blagajnieah, pri poštnih iu brzojavnih uradih, glede uradovanja z vojaškimi oblaslvi in žaudarmerijo ter glede uradovanja s središči, ostane v veljavi.
)Iadjurska Italiji. — Kossulh je predlagal v poslanski zbornici, da naj ga pooblašle, da čestita v imenu M a d j a r s k e -italijanskemu parlamentu na petdesetletnici ustave, katero baš slavi vsa Italija. Torej našim prijateljem Lahom v Avstriji so se hoteli pridružiti v tem čestitanju tudi Ogri, ali se jim ni posrečilo, ker ta predlog v zbornici ni bil vsprejet.
Atentat na grškega kralja. — Kar-ditzi in njegov tovariš Giorgis, ki sla streljala na grškega kralja, sta v zaporu izjavila, da sta hotela najprVo ubiti oba* konja in kočijaša, potem pa sta nameravala naskočiti kočijo ter s pištolami ustreliti kralja in slugo. Princesinji sta hotela baje prizanesli. Kardilzi je ustrelil šestkrat na kraljevo kočijo, tovariš Giorgis pa dvakrat. Kijubu temu se jima ni posrečilo umorili ga. Kralju čestitajo na srečni rešitvi od vseh slranij.
V Kastclcu pri Proslojovu na Mo-ravskem so češki kmetje državnega poslanca Bernerja, znanega socijalnega demokrata, ki je o priliki znanih škandalov v državnem zboru napadel predsednika Abrahamowicza, vrgli iz dvorane ter ga prav pošteno nabili. Sramota XIX. Teka. — Pod tem za-glavjem piše^ kakor čilamo v „Slov, Narodu", knez Meščerskij v pelrogradskem „Graždanmu" o verski in narodni nestrpnosti ter navaja tudi izrek carja Aleksandra III., ki pravi: „Narod, ki preganja druga plemena, izdaja s tem svojo lastno n e v r e d n o s t*. Jaz sovražim vsako versko nestrpnost in vsako preganjanje plemen. Ker so te besede pomembne in zadevajo naše razmere, jih pri-občujemo v spomin onim, katerih se tičejo, t Fellec Cavalottl, italijanski pisatelj in pesnik ter poslanec je ubit v dvoboju s poslancem Mokola, sourednikom časopisa „Gazzetta di Venezia*.
Sveti, oče Lev XIII. je praznoval dne 3. t. m. dvajsetletnico svojega papeštva. Star je sedaj že 88 let, a še čvrst na duhu. „Slov. Gospodar" je o tej priliki izšel v slavnostni obliki ter prinesel na čelu pesem »Slava Leonu XUI.» h peresa g; prof, dr. Medveda v Mariboru.
flahvahu — Akad. društvo »Slovenija* izraža svojo iskrenp zalivalo za vse dokaže sožalja ob smrti svojega člana, gospoda cand. iur. Jakoba Zajca.          .               .*j.<
Posebno se zahvaljuje za udeležbo pri pogrebu v, Č. g. dr. Sedeju, dr. Sežunu, pb-staje-načelniku v Klosterneuburga j t. d.. in vsem dijakom slovenskim, gg. pevcem za ganljive zalostinke, gosp. cand. iur. Požarju. za nagrobni govor, darovalcem vencev in sploh vsem, ki so se rajnega ob smrti spominjali.
Na Dunaju, dne $. marca 1898*    •" ..      Odbor;
Irska dobi novo upravo. Če smemo verjeti raznim poročilom v tej zadevi, je An-gležfca končno sprevidela, da je skrajni čas, da se odnošaji na Irskem bistveno spremene. Gerald Bolfourjeva irska bili o upravi je bila v obeh zbornicah sprejeta. Demokratična podlaga nove uprave je neki taka, da zadovolji Irce, ki že na stoletja trpe pod železno krutostjo Angležev.
Turčija je sklenila ob turško-ruski meji pri Erzerumu in pri Bajazidu ter ob turško-bolgarski meji zbrati večje vojaške čete, ki bi bile pripravljene za boj. To po-stavljenje vojaštva ob mejah razlagajo tako, da hoče Turčija preprečiti nove nemire, ka-koršni se tam ponavljajo vsako spomlad, ko hodijo razne roparske tolpe ob tem času preko rusko-armenske, perzijske in bolgarske meje. Da bi pa Turčija morda mislila na vojno, no tega pač ni pričakovati.
Narodna mlsao v Zagrebu, ki prinaša večkrat tudi kak dopis v slovenščini ter se živo zanima za naše razmere, je začela pn-občevati v podlistku razpravo »Slovensko pjesnišlvo u najnovije doba" iz peresa gosp. A. K. Gorjančevega. List je priporočila vreden. Slane le 5 gld. na leto.____________________
Dunajska borze
7. marca 189S.
Skupni državni dolg v notah  . . . 102  gW. 4«   kr-
Skupni državni dolg v srebru .... 102    ,   4(>    ,
Avstrijski zlata renta.......Jia    ,   Jj»    ,
Avstrijska kronsk.% renta 4^ . . . l«s   ,   w    »
O^erska zlata renta 4% ....... 122    >   —    >
Ogerska kronska renta 4%.....•>•>    »   <w    »
Avslro-ogerske banCne delnice  .  . . !»2s    ,   —    .
Kreditne delnice........«S63    ,7.»    ,
London vista.........r      rl    *
Nemški drž. bankovci za IGO mark .  »H   ,
20 mark.............* *    »
20 frankov............    p    *
Italijanske lire..........*»    *
C. kr. cekini...........    °    »
72'/s i
53    i 20    ,
130-125-133-— 170'—
140-
38'-
Tržite eene.
za 100 kilov
Kava: Santos........gld. Jo^do 120'-
Sandomingo   ...
Java.......
Portorico.....
Cevlon......
Sladkor ........
Špeh..........
Petrollj v sodu.......,     lr—   .    -'—
v zaboju......«      a"W  n     «>'M>
Maslo surovo.........     70'—   .    80'—
kuhano........„     05'—   »    — '—
Moka: Ogerska.
5», 0 gld. 20'fiO, št. 1 gld. 2030, št. 2 gld. 20-,
,   3   ,    10-70,   .  4   .    10-40,   ,  5   ,    18 90,
St. 6 gld. 1830.
Otrobi debele.........gW. 4'GO do   ,V20
drobne.........•   *-40 ,    480
Tnršlca navadna........,   ».80  ,    «-50
Oves..............   S-80 ,    7.80
Gostilna „pri Gozdiču"
ali po novem ,pri hrastu" na razpotju ozemlja goriške, solkanske in kronberške občine za mestnim pokopališčem, — se odda v najem. — Več se izve pri gospodarju Andreju Bol t ar ju (Rokcu) v Solkanu.
tem trp t Gorici
bode
danes, v torek 8. marca 1S98.
velika predstava vklenjenega mediuma
iz ia.rovniSkega sveta.
ltasfopifa brata-kačarja Geni. Proti koncu prvikrat:
Hudičev malin na dunajskem hribu.
Velike prikazni duhov in strahov.
Osvobojenje iz trdno zavezanega žakija
ali
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop: I. vrsta 20 kr., It. vrsta 10 kr.
76                   V nedeljo so predstave
vsako uro od 3. do 8. zvečer.
Uljudno vabi slavno občinstvo
L. Geni.
Iz proste roke takoj se proda po nizki ceni v Loki pri Zidanem Mostu
hiša z dobro obiskovano gostilno
:n z vsem v dobrem stanu se nahajočem gospodarskem poslopju, sadnim vrtom, dobro obdelan, 2 orala njive s kozolcem, dve johi lepo edrasle hoste.
Natančneje pove lastnik Franc Kunšek v Ljubnem (Leoben) št. 8 na zgornjem Šta-jarskem.                                                78 2—1
g&S&SSS&S®&&SKS
Špedicljskii poslovnica
GašB&T HvaliO y Gorici i
30 5!-g    v ulici Morelli M ; se toplo priporoča Slovencem v j Gorici in z dežele.
Krojaški mojster
FEANC ČDFBR._
,                  v Gorici                  ^
>  v uliei sv. Antona štv. 1, ^g>
izdeluje                            **•-
,        VSAKOVRSTNE OBLEKE
>  za moške po meri, bodisi fine ali pripriste. <
-----              10 52—7
' Priporoča se svojim rojakom v Gorici
>  in na deželi, posebno pa učencem Ijud- i ,  skih in srednjih sol za obila naročila. (
Na zahtevanje pošiljam zastonj iti franko velike ilustrovane cenike ur, verižic, zlatenine, delove ur in orodja za izdelovanje ur.
P. Pamm, Krakau, Stiadom N. 15.
Ustanovljeno 1. 1852.          77 HI
!l             Pekovski mojster             Ž
*IJ/\KGBGE^BECl>
*|              v Gorici              jf
*|       ulica sv. Antona štev. 6.        |
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica .in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwtfl Oater-reicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 53,10—ž
Trgovina as jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
v Kapucinski ulici št. 11
ter podružnici na Kornu Stov. 2
priporoča to-Ie blago: Sladkor - kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko
—  gris — drobne in debele otrobe — turšico ~ zob
—  sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement
bakreni vitrijol itd.            :s i>0   to
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega črnega in belega vina.
Otvorjenje trgovine!
Podpisani naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Gorici in z deželo, da je otvoril pri Sv. Roki«, na ulici proti St. Petru, v lastni hiši St. 30
PRIPOROČA raznovrstno  navadno  in   najfinejše  pecivo,
<*$                 kolače za birmance itd.,                 L-$
<^j          katero razprodaja po starih cenah,           'gfr
1&                               —             n r>2  r.      jš^
^ Zaloga vsakovrstne moke.  ^
Svoji k svojim
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem oddal gosp. Jožefu Štoita, posestniku v Sežani,
zastop in prodajo
oziroma
zalogo pive iz moje pivarne v Laškem trgu.
Slavno občinstvo prosim, da se zanese na najboljšo postrežbo od moje, kakor I ud i od strani gospoda Šlolfa in da nas počasti z mnogobrojnim naročilom oziroma odjemom pive, ter da tako podpira domačo obrt.
Z odličnim spoštovanjem
udani
7,-s              Simon Kukee,
trpim z jeoimiL ___
v kateri prodaja vsakovrstno jedilno blago po pošteni trgovski ceni. Priporočajo se p. n. občinstvu za obila naročila se beleži z vsem spoštovanjem udani
spoštovanjem udani
s. r><> 8-7 P. :>,7 8—1
S. 5f> 8—7              Vinccne Podpornik.
trgovec.
			
Anton		Pečenko	
Vrl na ulh-a 8    -	GORICA		— Via Giar.lino 8
41 *,'J   8	priporoča		
pristna bela	,lfi,	T^M	-    briških, dal-
in črna vina	''*$-.	'.J$p$	matinskih in
iz vipavskih,	4*	sfe	istorskih
furlanskih,			vinogradov.
Dostavlja n	i dorn	in razp	»silja po železnic; na
v h c kraje  avstro-	»tcersk		hije  v  sodili  od  ;>ti
iitrov naprej. Na	alilev	> poiilja	ttiiii lizorce.
Cene zmarnt.		Postraiba poltena.	
(ioriško pivo!
(na Gorisčeku II).
Podpisani priporočam svojim p. n odjemal« eni vf:jo posetmo dobro uležano izvozno, marčno in tile-ano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčekili " Vi« '.'s. '/¦« in '/» "¦ k«!">r tudi v posebnih sfekb'-tealt. Zajedno tiaziumjam. da ivm v tuitioleut letu v«»jo pivovarno znatno zboljsal in da sem ra!»il za va-enje dobrega piva le najboljše i»la»o: Žatečki lirn>dj i lianaški ječmen.                                                   <> "16    •
Proseč p. n. odjemalee. da se z zaupanjem ol»-ačajo name in si obilno naročajo zajTolovijatii, naj-»čnejšo postrežbo. Z najodlienejšim spoštovanjem
Gustav Scholz,                  Fr. Wanok,
pivovarski mojster.                                  jtivovar.
Ivan Seliindler
Dunaj, lil. Erdbergerstr. št. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-hrvatskem jeziku z več kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drugod.
Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče.
IVAN  SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik. Biiiiaj, III. Erdbergcrst. št, 12.
Svoji k svojim!
Naznanjam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, tla sem otvoril lepo urejeno-
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani
Anton Pueel.1, G8—3                                brivski mojster.
Zeta 1831. v Gorici ustanovljena tyrdka
E. Riessner, v Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
jinjmroru jin-i". iluhnvSčini in slavnnmi nlirinstvu .-vojo lailno iziliilnvalnifo umetnih cvullic v\ vMiko-vrhtnR rci-Lvcni' |iotrclie. Inui veliko ziilojro \w>v<\\i-Jiili vencev, z.i »ntvasko potrdi.', vo^rcnu ^vc,-.. ii,l.. v-.« po ziiiiTiii ci-ni. - - Nanirilii J!u ilc/.clo izvršuj« toriio iu Nolidu«. iVijioror-a flav. <»ln"int-l\u liuli hvoji) KA. rl.)                 ti.-kaino rrk na perilo.                  (l> .,•!.)
ICazpoSlIJmiJ«   blnorn   I«   zasebnikom \
.ledni odrc/ok (?].   :j-|(> i/, dol.n;    "j
ilostfii /a jedno '  ,    s-7o       ,          J    ou-ne
moiko oblfku     "  J'|"VJ| .iz l,!8J"»«;i''
I »   1'i-K) iz antflesk«       vohu,' slane samo    [ ,   i:t!ir» iz Kamir.    J
Je.len oilrezek za i-riio salonsko obleko j,-l. 10,
Bla^o za   vrline  suknje  od  (M.   ,iar(   zu   meter
dalje; loilen tlrnžestnili   barv,   odrezki   po   ^I«l, (i
in Kiti.  !)¦!):»;  fieruvifiuie   in   doskinj,'*,   blai,'o   za
državno uradnike in vseh železnic in   za  sodnijske
r tnlnrje,   blnjfo   h  volne    (Kaminu   in   cheviols,
|! kakor tudi blat,'« za   miiformc   linanene straž« in
žerulaiinerije, itd.   itd.   razpošilja   po   tovarniških
eenah kot redita iu solidna poznata
'-Sf-RiesEl-Anitof v Brnu (Brunu).
JTzorei zastonj in franko. 1'ošiljatve po uzorcih. Pozor t C. n. občinstvo ojiozarja se posebno, da se 1 lajfo dobiva mnogo «<'iiojc, itko so dlioktito naroči mesto pri prekupovuh-ih. Finim Klesel-Amhof v ftrnii (Itrllnn) razpošilia vse bbu-o po resiifinih tovarniških cvnnh Ihoz dodatka ra-GS            batu, koj<'(-iv krojatl dobivajo.     1»;   '.',
Anton Potatzky v Gorici.
*                        Na Hrctll KttStHjn 7.                     >
*               TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.                t
*                                           f J,   Najceneje kupovalisče nlrnberškega in drobnega   * «¦               blaga ter tkanin, preje (n nitij.                ,#>
*                                                                                                                                                                                                                     ¦» |;                         fOTREI^ClNE                    \
|  za pisarnice, kadilce in popotnike.   |
<•$                                                                                                      >
*   Najboljšo šivanko za šivalno stroj«*.   ¦ I                         POTREHŠCINE                     *
*           za krojače in čevljarje.          * «                                                                 ¦
*  STctinjIce. — Rožni vtMici. — Masno  *
|                         knjižice.                         |
l  Hišna obuvala za vse letne čase.  J
«                            Posebnost:                          *
l  Semena za zelenjave, trave in detelje.  x
<#¦                                                                                                                                                      ¦
*•   X:ijl)oljo  oskrbljena zaloga  za  kramarje.   >¦
J,   kro:.njarj(\ i>rodajn!ce po sojinih in tririh   J
<#*                           ter na deželi.          -2 :ir>   ii      ,¦
fca Mmfo iletaica
v  ulici   Morelli  št. 17. v Gorici.
Velika zaloga
kotlov vseh
vrst. Baker <
kockast v plo- J
ičah  in   kotli i
za žganje frar.-^
coskt* sisteme/ Škropilnice {.'jti peronospori, zagotovljene so-lidnosti in loCnosti. Sprojeinljejo se vsakovrstna v kotIar?ko stroko spadajoča dola, kakor tudi nikliranjc- sabelj, dvokoies itd., in sicer vso po taksnih cenah, da so ne boji tekmovanja. Prosi se, zapomniti si ulico in številko hiše. Za obila naroČila se priporoča udani
Anton Tnujtf, kotlarski mojster.
G7 20—3
Zaščitna u
t: SIDRO. J
LINIMENT. GAPSIGICOMPOS.
Iz Richterjeve lekarne v Prag-i pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s uSidrom" namr č, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—20     znamko.
Riohferjeva lekarna »pri zlatem levu" (
v PRAGI.