Gospodarske stvari. Tečaji za vinogradstvo in sadjarstvo. Konec. So ljudje, ki koprne po zlatu, ki v veri na vraže premagajo grozo in se drznejo v temni noči kopati tajnostne zaklade, drugi begajo daleč okoli po sejmovih in raznih barantijah, drugi skušajo svojo srečo v loteriji, sploh stremijo odveč po negotovih dobičkih, po fantazmih, a gotove zaklade, ki jim leže v njih pridelovalnih sredstvih, v njih zemljah, katere s treznim, dobro premišljenim delom lahko in gotovo vzdignejo, pa puste ležati. Za te ni treba kolomona, ni treba v risu tvegati svoje duše, ni treba biti odvisen od negotove slepe sreče, ampak trezen odločen gospodar, ki se zna podati sedaj vladajočim okoliščinam, ki zna naravne pogoje v svoj prid obrniti, vzdigne ta zaklad, če ne naenkrat pa v teku časa gotovo. Koliko najdemo ljudi, ki so od izkopanega zaklada ali od loterije in enakih podjetij obogateli? V krajih, kjer se Ijudje na to zanašajo, najdemo le revščino. So pri nas kraji z ugodnimi razmerami, kjer pa se ljudje malo brigajo za posestva, kjer hodijo bolj po kupčijah, a ti kraji ne kažejo po zunajnosti pravega blagostanja. Najdemo pa pri nas in drugod kraje, kjer kmetovalci bolj ali manj umno gospodarijo, kjer pa tudi trdno stojijo. Prehodil sem mnogo dežel, kjer upoštevajo bolj zahteve napredka in dasiravno so naravne razmere mnogokrat neugodneie nego pri nas, pa človeku kaj dobro de, ko vidi splošno blagostanje. Dokler bodemo pri nas videli gnojnico po jarkih odtekati, dokler borno životarijo sadna drevesa kot žrtve nerazumljenih njih zahtev, dokler se ne bodemo znali odločno boriti proti raznim škodljivcem, dokler bodo med sadnim drevjem 2/3 vrst, ki niso prav za prav za nobeno rabo, dokler ne bodemo zboljšali naSa kletarstva itd., dotlej nikakor še nismo na pravi poti, dotlej nimamo pravice čas in okoliSčine dolžiti krivde do naših slabih gmotnih razmer. Vesoljne skušnje, oprte na razne vede, omogočijo razmeroma ceneje, bolje in vse več pridelovati, in kjer se to zgodi, tam vspevajo vsi slojevi človeške družbe, vse gospodarske skupine, ako so v pravem razmerji. Na podlagi teh skušenj in ved vrši se tudi kmetijski pouk bodi si v Solah bodi si po potovalnih učiteljih. Ker pri nas toliko napak najdemo, se je čuditi, da ni vdeležba pri zborovanjih, kjer se poufiuje ali razgovarja o gospodarstvu, vedno taka, kakor bi zamogla biti, kakorSna je po drugih deželah, kjer je gospodarstvo že itak bolje prospelo, in pa da ne sledi poduku vedno tudi dejanje, kakor je želeti. Je-li izvršitev takih naukov nemogoča? Za primer vzemimo sajenje drevja. Tu pogosto vidimo, da sadijo kmetovalci preveč drevja pregosto. In kako drevje! Umni sadjereiec si s takim rajši zakuri. Ne bi bilo bolje kupiti eno drevo prave kakovosti, ki bode gotovo vspevalo in obilo rodilo, na mesto 10 ali več ničvrednih. In kako se drevje posadi? Predmet, ki ima tako važen namen, kakor sadno drevo, zasluži pač nekaj več skrbnosti. In ti da pravilno sajenje enega dobrega drevesa več dela, kakor površno desetih bornih drevesc? Od teh pa še večji del pogine in se vedno z novim nadomeSčajo. Kje pa je vspeh večji? Enakih primerov se da na stotine navesti. Večinoma vse, kar se o priliki kmetijskega razmeram prikrojenega poduka priporoča, je vsakemu izpeljivo, seveda je treba tudi trdne volje. Krajev, kjer naj bi se tečaji vršili je mnogo in nikakor ni mogoče v vseh krajih ravno ob nedeljah se zbirati. Treba torej tudi delavnike za to porabiti. Smoter tečajev je pač že vreden, da mu prinesejo kmetovalci malo žrtev, nekoliko ur in se tudi ob delavnikih zberejo. To bi bil Ie dokaz njih naprednega stremljenja in v čast. Smešno pa je, kdor pravi, da mu ni treba poduka, mej tem ko se na njegovem zemljišču na vsak korak ta velika potreba vidi. Čudno je sploh, da čim bolj so kmetovalci v posameznih krajih že napredovali, toliko večjo potrebo imajo po poduku. Poglejmo na Ceško, kjer imajo tako veliko Stevilo raznih kmetijskih Sol, toliko potovalnih učiteljev in toliko zbo- rovanj, ali po deželah v Netnškem cesarstvu. kjer so kmetovalei glede kulture skoraj že prenatančni. Upajmo torej, da bode udeležba pri napovedanih tečajih obilna, da bodo ti tečaji tudi kar mogoče plodonosni. Glede dneva, ure in kraja, kdaj in kje se bodo posamezni tečaji vršili, razglasilo se bode vsakokrat primerni čas naprej. Maribor, 18. oktobra 1900. Ivan Bele.