90,6 95,1 953 IO« ;© -m -c--Sc-- caM® ^ î UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 S ST. 10 - LETO 65 - CELJE, 5. 2. 2010 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Pa jo imamo! Desetletja je trajalo, da je v Celju zrasla nova knjižnica. Župan Bojan Šrot, ministrica za kulturo Majda Širca in direktor knjižnice mag. Branko Goropevšek so jo v torek, ko so simbolično prerezali trak na vhodnih vratih, tudi uradno odprli. sejem Kozmetika CELJSKI SEJEM, 5-7. FEBRUAR 2010 www.ce-sejem.si lercator (ěcbdqqcbd3 ©©00® Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 Petek, 5. februar, ob 18. uri Lara v deželi pravljic predstava za otroke 2 DOGODKI NOVI TEDNIK BRANKO STAMEJČIČ UVODNIK Iztrohnjeno srce Kultura naša vsakdanja spet praznuje. Kako prikladno in večpomensko - prav na dan smrti največjega med velikimi slovenskimi pesniki, katerega srce, so zapisali v knjigi, ostaja neiztrohnjeno. Kaj pa sodobniki? Njih srce, zapisano ustvarjanju, se zdi, vse bolj trohni. Kultura, ki je bila vselej obraz naroda, v mnogočem njegova rešiteljica, je vse bolj na obrobju. Tu nekje je. Ker pač nekako mora biti. A ostaja vse bolj v podzavesti, ob tem ko v zavesti odzvanjajo bedne plače, vsakdanji boj za preživetje, delovna mesta, politični prestiž ... A kultura se nekako ne da. Kot da postaja nekakšen KULT, ki mu ne bije zadnja URA. Skoraj vsak deseti prebivalec na Celjskem se tako ali drugače ukvarja s kulturo - poje v zboru, slika, igra, muzicira... ustvarja torej. Na našem območju predvsem ljubiteljsko. In prav ta, najbolj množičen del slovenskega bitja in žitja je vse bolj na udaru. Država se je, bolj kot ne uspešno, otresla vse nepoklicne kulture in jo naprtila na ramena (pre)za-dolženih občin. Njihovi velmožje pa kaj dosti dlje od »potrebne infrastrukture« ne vidijo. In tako rastejo in žal prepogosto tudi samevajo velike nove športno-rekreacijsko-kul-turne telovadnice, večnamenski prostori, ki ponujajo možnosti za udejstvovanje tudi v kulturi. Pa naj bo ta na hojla-dri in hopsasa ali pa premišljeno in z veliko mero navdušenosti usmerjena v bogatitev vsega, kar nosimo v sebi. Pravzaprav to ni pomembno. Če nekdo uživa ob hopsasa, drugi ob tralala, tretji pa v operi ali simfoniji, imenitni gledališki prestavi ali pa četrti pride zgolj pogledat sorodnika, ki se »tam nekaj z nekim čopičem, zborom, inštrumentom ... matra«, je narejeno veliko. Za samobitnost. Za podporo ustvarjalnosti. Za KULTURO, skratka. In potem je tu še tisti nesrečni Sazas za zaščito avtorskih pravic, ki je, zlasti ljubiteljski kulturi res nastavil zanko na grlo. Trije Slovenci - zbor, porečemo. In v novodobni zgodbi je ob treh, pa čeprav za šankom ali na enem od ponosnih slovenskih vršacev, že sazasovec z računom. Vse lepo in prav. Avtorske pravice je treba ščititi in uveljaviti. A še lepše bi bilo, če bi tudi avtorjem od tega kaj »kanilo«. Pa se za kulturo, tudi in še zlasti tisto ljubiteljsko, ni treba bati. Raste in cvete. Ob samoodpovedovanju, ob izjemni energiji, ki pogosto presega vložke poklicnih kulturnikov. Praktično brez denarja. Zato ker je. Kultura, bogastvo naše duše. In srca. Ki mu ne bomo pustili strohneti. Recesiji, ozkosti političnih lobiranj, trdobučnosti velmož in še čemu navkljub. Vesel praznik na dan Prešernove smrti želim. In naj vam srca ne strohnijo. novitednik www.novitednik.com Bojan Šrot, Majda Širca in Branko Goropevšek so prerezali trak in tako uradno odprli knjižnico. »Pa jo imamo!« Po desetletjih načrtovanj in snovanj nova, sodobna knjižnica Desetletja je trajalo, da smo Celjani le dobili novo knjižnico. Veliko, sodobno stavbo, ki je ne le po 4.700 kvadratnih metrih površin, ampak tudi po svojem fondu in zbirkah, nenazadnje po številu članov, tretja največja in ta hip bržkone najsodobnejša, po skandinavskih merilih narejena knjižnica v državi. Župan Bojan Šrot, ministrica za kulturo Majda Širca in direktor knjižnice mag. Branko Goropevšek so jo v torek, ko so simbolično prerezali trak na vhodnih vratih, tudi uradno odprli. »Imamo jo - našo knjižnico,« je ob tem, ob zahvalah občini in občinskim svetnikom, ki so projekt podprli, dejal Branko Goropevšek in naštel prednosti: dvakrat večje prostore kot doslej, prost pristop do knjižničnega gradiva, nove oblike delovanja skozi dostop do medmrežja in z uporabo avdio-vizualne sobe, druženje ... »Objekt pa je tudi mestotvoren, kot je nova tržnica, ki smo jo odprli pred dvema mesecema,« je v nagovoru poudaril župan Bojan Šrot. Oba bosta odigrala svoji vlogi pri oživljanju mestnega jedra. »Je pa naložba v novo knjižnico največja investicija v kulturo v novejši zgodovini mesta. Očitajo mi, da gledam predvsem na šport, toda knjižnica nas je stala več kot dvorana Zlatorog in nogo- metni štadion skupaj,« je povedal Šrot. Le malo manj kot 12 milijonov evrov sta stali novogradnja in obnova prejšnjih prostorov knjižnice na Muzejskem trgu. In ko je našteval številke, ni mogel mimo dejstva, da je država primaknila dragocenih 1,7 milijona evrov, zbranih iz nekdanjega kulturne- ga tolarja. A hkrati za davek na dodano vrednost »pobrala« skoraj 300 tisoč evrov več. Prav zato je župan ob koncu pozval ministrico za kulturo, da pri podobnih naložbah v javne ustanove vendarle uporabi tako imenovano ničelno stopnjo davka. Ministrica Majda Širca se je s tem strinjala in povedala, da je podobno pobudo že posredovala v Bruselj, »a s tem se morajo strinjati vse članice, čeprav nekatere, kot so Velika Britanija, Irska in Poljska, to že izvajajo.« Ministrica je v svojem nagovoru čestitala občini in snovalcem objekta, tudi zaradi izjemne umestitve v prostor, knjižnici sami pa priznala izjemen pomen pri širjenju bralne kulture, saj je vanjo včlanjena kar četrtina populacije. »Prepričana sem, da bo nova knjižnica tudi nova prekrvavitev in reanimacija življenja v mestu,« je dejala Majda Širca. Slovesnost so v nekakšnem prepletu ustvarjalnosti vseh generacij zaokrožili trobilni kvartet Glasbene šole Celje, upokojenska folklorna skupina mestne četrti Slavko Šlander in pevski zborček vrtca Anice Čer-nejeve. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Med nastopajočimi je bila tudi upokojenska folklorna skupina. Ne za šolo, V ■ I ■ ■ za življenje se V I. gimnaziji v Celju imajo vsako leto tudi vrsto zlatih maturantov. Lani je ravnatelj mag. Anton Šepetavc takole čestital Sari Redenšek za osvojenih vseh možnih 34 točk. učimo I. gimnazija v Celju je letos prejela eno od petih priznanj Blaža Kumerdeja, ki jih je republiški zavod za šolstvo že 11. leto zapored podelil za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževal-no prakso. Ta priznanja podeljujejo posameznikom oziroma skupinam, vrtcem, šolam s prilagojenim programom ter osnovnim in srednjim šolam. I. gimnazija v Celju ga je letos prejela, ker jo odlikujejo odlični učni dosežki in nadpovprečni rezultati na več področ- jih dela. Izjemni maturitetni rezultati ter dosežki na mednarodnih tekmovanjih, že nekaj let zapored so tudi najboljša športna šola v Sloveniji, njihovi dijaki pa uspešni udeleženci mednarodnih športnih prireditev. Na šoli je še vrsta drugih dejavnosti, posebej izstopajoči in prepoznavni pa sta kulturno-umetniško in jezikovno področje. Aktivno sodelovanje I. gimnazije v Celju z zavodom za šolstvo je zadnja leta še posebej opazno pri razvijanju inovacijskih projektov, v šoli izvajajo dva - Nova kultura ocenjevanja znanja in Razredna klima. Sodelujejo pa tudi pri prenovi gimnazijskega programa. V imenu letošnjih nagrajencev se je na prireditvi v Ljubljani zahvalil ravnatelj I. gimnazije v Celju mag. Anton Šepetavc, ki je med drugim poudaril, da šola, ki sledi mladosti, ne more spregledati zahtev svojega časa. Mora se spreminjati, prenavljati, posodabljati in se prilagajati. Letošnji nagrajenci v svojih šolah to misel razumejo in udejanjajo ter se nenazadnje zavedajo, koliko resnice je v pregovoru: Ne za šolo, za življenje se učimo. In kot je v sredo zvečer še dejal: »Danes smo tukaj tisti, ki v svojih šolah to misel razumemo in udejanjamo. In z nami ste tisti, ki ste naše pedagoške napore, poti in cilje, za katerimi stremimo, prepoznali - če se izrazim v modernem besednjaku - kot primer dobre prakse.« IS Foto: GrupA (arhiv NT) Kriza zaobšla učna podjetja Mercedes, posut s kristalčki Swarovski, je šel za med - 65 razstavljavcev iz Slovenije in še osmih evropskih držav Si predstavljate podjetje, ki bi že po slabi uri sejemske predstavitve beležilo 1,2 milijona evrov prometa? In to podjetje, katerega glavna dejavnost je prodaja nakita? Za povrh pa še v teh recesijskih časih, ki so ob splošnem padanju kupne moči posebej nenaklonjeni tudi izdelkom višjega cenovnega razreda. No, saj ne, da si petičneži tudi zdaj ne bi mogli privoščiti tistega, kar si želijo, a da bi se mercedese, posute s 300 tisoč kristalčki Swarovski, množično kupovalo, pa le ne gre pričakovati ... Seveda je že malce druga pesem, če je tak prestižni mercedes predstavljen kot ponudba dneva in stane le »borih« 50 tisočakov. In poslovni uspeh učnega podjetja (UP) Lesk Srednje ekonomske šole Celje postane še bolj razumljiv, ko direktor podjetja Nino Zgonjanin razloži, da so si nekateri privoščili kar po dva ali tri. »Še za očeta, pa dedka, tako so bili navdušeni,« je bil zadovoljen in hitro dodal, da gredo dobro v promet tudi drugi izdelki. UP Lesk je na sejmu ponujal zlasti nakit, ob ogrlicah, zapestnicah, prstanih in ročnih urah pa so kupce vabili tudi drugi proizvodi, v katere so bili vgrajeni elementi nakita - denimo računalniki in med mladimi še kako priljubljeni iPodi, pa motorji, vžigalniki in celo klavir. Morda se je bilo za nakup -pa naj je šlo za ponudbo dneva, torej mercedes s 300 tisoč kristalčki Swarovski, ali zgolj drobcen uhan - lažje odločiti tudi zato, ker so se vendarle sklepali »fiktivni« posli. Preprosto povedano, v UP Lesk so prodajo sicer zabeležili, a kupcu - pa naj je bil to najstniški vrstnik, mentor ali ravnateljica šole - so vsi evrčki ostali v denarnici. In če je ekipa 12 dijakov pod vodstvom svojega »direktorja« Zgonjani-na na sejmu trgovala, je deseterica njihovih sošolcev iz UP Stilnes, ki se ukvarja s »Ne samo na dobiček, treba je misliti tudi na izkušnje, ki si jih z delom v učnem podjetju pridobimo,« so razlagali v UP Popisan list. pohištvom, sejem tokrat izkoristila za poslovne razgovore. Obema podjetjema na celjski srednji ekonomski šoli pomagata mentorja Janez Turnšek in Irena Na-raks, ki je morala že slabo uro po odprtju sejemske prireditve nazaj v šolo - po dodaten promocijski material, saj je bilo zanimanje za izdelke UP Lesk večje od vseh pričakovanj. Učna podjetja v slovenskem srednješolskem sistemu živijo zadnjih deset let. Dijaki tretjih letnikov programa ekonomski tehnik jih skupaj s svojimi mentorji ustanovijo septembra, poslovanje pa sklenejo s koncem šolskega leta v juniju. Tudi zato ker so začasna, jih gospodarska kriza lani in letos ni prizadela, se strinja Janez Turnšek, ki je kot strokovni sodelavec Centrale učnih podjetij Slovenije sodeloval tudi pri pripravi letošnjega sejma. »Zanimanje za sejem je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti resnično veliko, ob 38 slovenskih učnih podjetjih so gostje prišli tudi iz Nemčije, Avstrije, Italije, Bolgarije, Romunije, Črne gore ter s Hrvaške in Poljske. Tudi zato razmišljamo, da bi sejem prihodnje leto raztegnili na dva dni.« Izkupiček nižji, a dela morda še več Če smo ob podatku, da je pri UP Lesk urni promet znašal kar 1,2 milijona še spraševali, ali imajo učna podjetja tudi »svojo« valuto, v kateri trgujejo, nam je bilo ob pogledu na stojnici učnih podjetij Popisan list V nakup so prepričali celo svojo ravnateljico, direktorico PKŠ Celje mag. Majo Krajnc. in Pisarko Poslovno-komer-cialne šole Celje že marsikaj bolj jasno. Podjetniki iz šolskih klopi so bili pri sklepanju poslov tako uspešni ne le zato, ker se na sejmu tokrat niso »obračali« resnični denarci, ampak predvsem zato, ker so mladi tako prepričljivo in domiselno ponujali izdelke svojega podjetja. V UP Pisarko so zaposleni v nakup prepričali celo direktorico in ravnateljico PKŠ Celje mag. Majo Krajnc, le da nam kljub radovednosti ni uspelo izvedeti, ali je izbrala računalnik ali morda le miško zanj. No, morda pa kakšno pisarniško mizo ali stol, čeprav tudi slednjih v dokaj novih šolskih prostorih še ni treba menjavati ... Je pa Sandra Koj-nik, v UP Pisarko zaposlena kot tajnica, hitela razlagati, da so se pod mentorstvom Manje Ferme Rajtma-jer v podjetju zaradi recesije vendarle odločili za sejemske popuste, med njimi celo za l0-odstotni Valentinov popust, brezplačno dostavo kupljenega na dom, in tudi dejavnost svoje »trgovine na drobno in debelo« so izbrali po principu »kaj se največ kupuje«. V slabi uri kar za 1,2 milijona evrov prometa! Hit je bila vsekakor ponudba dneva, mercedes, posut s 300 tisoč kristalčki Swarovski za borih 50 tisočakov. Tudi v UP Popisan list, ki ga je brez dlake na jeziku predstavljala Anja Urh, v podjetju zaposlena kot tajnica, na sejmu pa še v dodatni vlogi prodajne referentke, ne dvomijo, da bodo poslovno leto sklenili z dobičkom. »Pa čeprav prodajamo torbe, nahrbtnike, peresnice, pisala, USB-ključke, pa učbenike, slovarje in strokovno literaturo,« je naštevala izdelke, s katerimi bi v eni uri le stežka »zaslužili« 1,2 mili- jona evrov. S svojo mentorico Suzano Suholežnik so pri izbiri dejavnosti bolj kot za visokim dobičkom stremeli za tem, da si pet fantov in devet deklet s svojo papirnico in knjigarno nabere čimveč konkretnih izkušenj, kako zastaviti delo potem, ko bodo prerasli šolske klopi. To pa je, nenazadnje, tudi cilj učnih podjetij. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Vrvež v dvorani Golovec, kjer se je v sredo ves dan na veliko trgovalo. Nekaj poslov so sklenili v slovenščini, še več pa v angleščini in nemščini, saj so zaradi mednarodne udeležbe tudi v slovenskih učnih podjetjih poskrbeli za tujejezični propagandni material. - -a ir ■ \ i i i ■ « i 'i t y Paketi Trojček [ Naročniški paket Vsebina 1 Naročnina 1 19 « 36 « 48 € T 19 Televizija, telefonija, Internet 256 j 1J28 T 28* Televizija, telefonija, Internet 2 ! 384 Mbps Kbp» T 36 Televizija, telefonija, Internet MbPS 7<Š? T 48 Televizija, telefonija, Internet Mb„ Mb„ & Wplektro 03 42 88 198 " turnšek www.turnsek.si >talterna-tiva< že realnost. Pričakujem pa, da se bo pri dvokolesih kovna in splošna javnost lahko ogledala predstavitve več kot 130 uglednih tujih in domačih blagovnih znamk s področja frizerstva in kozmetike. Razstavljavci in predavatelji, ki se bodo predstavili na sejmih, bodo prikazali zadnje trende in novosti na področju frizerstva in kozmetike. Pripravili bodo tudi 7. mednarodno tekmovanje oblikovanja nohtov, na katerem se bo letos po besedah Mojce Janežič iz podjetja Jacoop, menjava naredila prej kot pri avtomobilih.« Pri menjavi bo veliko vlogo igrala tudi cena. Električni skuter ki je organizator tekmovanja, pomerilo rekordno število tekmovalk in tekmovalcev oziroma ekip, in sicer kar 62. »Gre za edinstven dogodek, kjer mani-kerji in manikerke lahko prikažejo svoje spretnosti in sposobnosti. Slednje pri vsakodnevnem delu ne pridejo do izraza, saj je veči- Poleg bogatega razstavnega programa sejma po besedah organizatorjev, družbe Celjski sejem, prinašata tudi številne demonstracije, šove, tekmovanja in predavanja za profesionalce in splošne obiskovalce. Za nameček bo prvih tisoč sobotnih ter prvih tisoč nedeljskih obiskovalcev prejelo posebno darilo. na tekmovalnih mojstrovin, kot na primer filmski junaki na konicah prstov, prezahtevnih za vsakodnevno izdelavo in tudi uporabo oziroma nošnjo, podobno kot visoka moda na modnih revijah.« Še nekaj smernic, ki bodo rdeča nit sejmov: vse dolžine las so letos nekoliko daljše, skuštrane, kodri ostajajo primerno neurejeni. Kozmetika prisega le še na naravno organsko kozmetiko. RP Eurotas je v tem tednu začel drugo fazo projekta obnove hotela Evropa v Celju, za katero so prejeli 313 tisoč evrov evropskih sredstev. V treh mesecih, kolikor naj bi gradbena dela trajala, bodo zgradili 15 nad-standardnih sob, konferenčno dvorano ter manjši wellness. Sploh seminarski prostor bo za znamenit celjski hotel velika pridobitev. Glede na S 1. februarjem je Vrtnarstvo Celje poslalo na čakanje 14 ljudi. Kot je pojasnil direktor Franc Zdolšek, gre res le za začasen ukrep, s katerim lahko od države prejmejo določeno pomoč za premostitev najhujših mesecev za vrtnarstvo. Čakajo tudi na odobritev kredita. V Vrtnarstvu Celje sicer že nekaj časa »ne cvetijo rožice«, saj ljudje zaradi recesije lažje zmanjšajo stroške za to, da so njihovi gostje pogostokrat poslovneži, so zelo pogrešali primeren prostor za konference in okrogle mize. Nova dvorana bo lahko sprejela okoli sto ljudi. Skupaj z novimi nadstandardni-mi sobami bo hotel imel 61 sob in predsedniški apartma. Posebnost naložbe je tudi v tem, da bodo nekatere sobe urejene predvsem za potrebe športnikov. RP rože kot za hrano. Kljub temu še niso bili prisiljeni odpuščati. Jim pa izredno mrzla zima v ničemer ne gre na roko. Zaradi nje so morali odpovedati določena dela na prostem, nizke temperature jim dvigujejo tudi stroške ogrevanja rastlinjakov. Ker je država v začetku leta znižala davčno stopnjo za cvetje z 20 na 8,5 odstotka, računajo, da se bo to prej ali slej le poznalo v prihodkih. RP Skuštrano, naravno, filmsko! Tridnevna sejma frizerstva in kozmetike - Filmski junaki na konicah prstov Danes se v Celju začenjata tridnevna sejma frizerstva in kozmetike, ki sta vsako leto predvsem prava paša za oči. Mojstri stroke se bodo trudili predstaviti kozmetične in frizerske mojstrovine, ki so za vsakodnevno izdelavo najbrž prezahtevne, a zato toliko bolj privlačne. Prva stvar, ki je ne gre za- teme, kot sta kako se boriti muditi, je današnji nastop proti staranju kože, narav-Skupnosti frizerskih šol Slo- ni lifting obraza, prisluhniti venije, Mladost v laseh, v pa bo mogoče tudi odgovo-sejemski dvorani K pa se bo rom na aktualno vprašanje, v večernem ličenju pome- ali nas kozmetika samo po-rilo 15 dijakinj iz sedmih lepša. slovenskih srednjih šol. Že Pestro sejemsko dogaja-prvi dan bo več kot deset nje se bo nadaljevalo tudi predstavitev in predavanj na konec tedna, ko si bo stro- H DRODJBRI1B1894 Bežigrajska 10, Celje Raje za »kremenatle« kot za rože ©tOl] partner i najtwljtim dattom AKTUALNO 5 Kozjansko »zrelo« za posebno obravnavo Da Kozjansko potrebuje posebno obravnavo, je prepričan šentjurski podžupan Jože Artnak, ki je pred dnevi osmim županom občin Kozjanskega in Obsotelja poslal pobudo, da bi skupaj oblikovali predlog vladi za pripravo in sprejem posebnega zakona o razvojni podpori temu območju. Zanj je Artnak prepričan, da je po socialni degradira-nosti primerljivo s Prekmur-jem. Glede na to, da naj bi vlada sprejemala splošni sistemski zakon, si Artnak želi vsaj, da bi pri tem upoštevala specifične potrebe Kozjanskega. Prepričan je namreč, da se je socialna slika v Obsotelju in na Kozjanskem v zadnjem letu in pol, ko se območji srečujeta s krizo, drastično poslabšala. Artnak predvsem opozarja na podatek, da se je stopnja brezposelnosti samo od junija 2008 do oktobra 2009 povečala z 9,2 na 12,2 odstotka, v povprečju v občinah Kozjanskega in Ob-sotelja za 30,9 odstotka oziroma v eni od občin za kar 57,14 odstotka. »Menim, da se bodo posledice krize na območju še stopnjevale kljub Jože Artnak napovedim postopne zaustavitve gospodarske recesije. V določenih panogah, kot sta industrija in gradbeništvo, kjer je zaposleno skoraj 44 odstotkov prebivalstva subre- gije, se obseg poslovanja še dolgo ne bo dvignil na raven izpred krize,« je prepričan Artnak, ki hkrati opozarja na zaskrbljenost glede povečevanja razvojnega zaostanka območij glede na ostala v Sloveniji. »To se bo odražalo v večjem padanju standarda prebivalcev, povečevanju socialnih razlik z državljani drugih območij, povečanem odlivu socialnega kapitala z območja in povečevanju stopnje revščine.« Šentjurski podžupan zato županom Kozjanskega in Ob-sotelja predlaga, da vladi, poslanskim skupinam v državnem zboru in poslancem iz regije posredujejo usklajeno pobudo za »pripravo potrebnih ukrepov za razvojno podporo območju po vzoru, kot je bil sprejet Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015, s tem da bi kot pomemben del razvojne podpore vključili tudi izgradnjo potrebne cestne in druge komunikacijske infrastrukture, ki bi povezovala območje z vsemi ostalimi in v vseh smereh v Sloveniji in z Republiko Hrvaško.« V teh dneh Artnak pričakuje odgovore županov ter upa, da bodo s skupnim nastopom povečali možnosti za uspešno reševanje socialne stiske na svojem območju. POLONA MASTNAK Foto: GrupA www.novitednik.comwww.radiocelje.com Bodo ujeli vlak za 39 regijskih projektov? V tem tednu se v regiji kar vrstijo aktivnosti, s katerimi želijo župani zadostiti vsem kriterijem, da bodo 39 regijskih projektov še lahko pravočasno, to je do torka, poslali na službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. V sredo so zasedali odbori regionalnega razvojnega sveta, včeraj je bila seja regionalnega razvojnega sveta, danes pa bo še korenspondenčna seja sveta regije. Župani računajo, da bodo projekti, ki vključujejo tako gradnjo vodovodov in kanalizacij kot gradnje obrtnih con, rešeni. Po novi uredbi naj bi prednost imeli projekti, ki dajejo delovna mesta, kar najbolj poudarja direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik, vendar je tudi to lahko precej dvoumno. Gradnje vodovodov in kanalizacij bodo dodobra zaposlile gradbince in jim znova pognale kri po žilah, pa tudi za kakšne druge projekte bi težko rekli, da so zgolj lokalni. »V razpisu je na primer tudi vrtec. ta je prav tako lahko regionalni projekt, saj odpira nova delovna mesta, v njem gotovo ne bodo zaposleni le ljudje iz matič- ne občine,« ilustrativno navaja celjski podžupan Marko Zidanšek. »Projekti so dobri, zato bi bilo škoda zamuditi prvo odpiranje.« Šele po naslednjem tednu se bo videlo, ali so »županske akrobacije« prejšnjega tedna obrodile sadove. Uradno bi namreč projekt službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj morala prijaviti Regionalna razvojna agencija Celje, čeprav so ji župani odvzeli status. Vendar menjave statusov niso mogoče zgolj v tednu dni, razen če bodo v Ljubljani pripravljeni narediti izjemo. Pri naslednjih projektih župani ne bodo več tako izgubljali živcev, saj bo odslej njihove projekte namesto regionalne razvojne agencije vodila agencija Sara, ki jo je pred leti ustanovila Mestna občina Celje. »Trenutno pripravljamo potrebno dokumentacijo in družbeniške pogodbe. Ključ razdelitve obveznosti bo število prebivalcev. Čez približno dva meseca, ko bodo ustanovitev podprli tudi občinski sveti, bomo pooblastilo prenesli na novo agencijo,« napoveduje Zidanšek. ROZMARI PETEK Žan ne »špara« jezika Žan Žveplan sodi med najboljše slovenske debaterje in če kaj, potem zanj zagotovo velja, da ne »špara« jezika, ko se začne debata. Na svetovno srednješolsko debatno prvenstvo v Doho v Katarju danes odhaja slovenska reprezentanca, v kateri sta tudi četr-tošolec Žan Žveplan in mentorica Mateja Glušič Lenarčič, oba z Gimnazije Celje -Center. Žan Žveplan sodi med najboljše mladinske debaterje v državi. Na svetovnem prvenstvu bodo vsi sodelujoči debatirali osem debatnih krogov; za štiri trditve so izvedeli decembra, štiri pa bodo dobili na samem prvenstvu, eno uro pred debatnim krogom. Debatni klub Gimnazije Celje - Center, ki se z več kot 10-letno tradicijo in številnimi dosežki uvršča med najboljše v državi, je s svojimi predstavniki sodeloval že na devetih svetovnih prvenstvih. Žan v klubu sodeluje že ves čas šolanja v gimnaziji in je v zadnjih štirih letih postal eden najbolj perspektivnih mladih debaterjev v Sloveniji. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, letošnje šolsko leto pa je sodeloval tudi kot slavnostni govorec otvoritve zaključnega evropskega debat-nega turnirja v Rimu. IS Foto: arhiv GCC Turški mojstri skarij in glavnika Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diagnostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Kljub napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju širokega nabora bolezni. Tega se zavedajo v kitajski medicini v Celju in Mariboru, kjer je zanimanje za tovrstne terapije izredno veliko, hkrati pa je so zelo zadovoljne stranke. Biti boljši, drugačen, zanimiv je vodilo vodstva podjetja, ki se je prav zato odločilo, da dejavnost popestri tudi s frizersko dejavnostjo. Slovijo tudi po novih tehnikah odstranjevanja dlačic, ki so osredotočene predvsem na nego ženskega in moškega obraza (dlačice v ušesih, v nosu, po obrazu). Ekskluzivni frizerski salon Hair dance s svojimi profesionalnimi frizerji in vrhunskimi stilisti iz Antalije (Turčija), ki je znana po odličnih frizerjih, nudi frizerske storitve na povsem drugačen način. Ponujajo nove tehnike striženja in oblikovanje modernih pričesk. Med znanimi gosti frizerskega salona Hair dance je tudi Miša Margan. V salonu delajo z vrhunskimi znamkami barvMAJIRELin RICHESSE IN in prodajajo ter uporabljamo frizersko profesionalno kozmetiko L'OREAL EXPERT in KERASTASE. Kerastase je vrhunska frizerska kozmetika, ki jo uporabljajo znane osebnosti, kot sta Madonna in Christina Aguilera. Poseben poudarek daje svetlolaskam, ki imajo najzahtevnejše lase. V frizerskem salonu Hair dance nudijo tudi ndaksacijske storitve, kot so masažalasišču vratu in obraza. »Od nas lahko pričakujete kakovost in profesionalen odnos po sprejemljivih cenah,« pravijo v frizerskem salonu Hair dance, kjer želijo, da s svojo pričesko pritegnete občudujoče poglede mimoidočih: »Za klasike velja geslo >enako na drugačen način<, za tiste, ki si želite v življenju spremembe, pa >zahtevajte povsem novvidezfrda-man< in ne znaš več dol z odra. Zastrupi te . Zasebno in poklicno deluješ v ljubiteljski kulturi. Vsa kultura, razen muzejev, knjižnice, arhiva in gledališča, je v Celju ljubiteljska. Kako se znajdeš med množico interesov, posameznikov, društev in med možnostmi, ki se ožijo? Idealno in rožnato ni bilo nikoli. Pogoste so vzporednice med športom in kulturo. Po materialni osnovi kultura caplja zadaj. Ljubiteljska kultura si je vedno morala pridobiti glavnino svojih sredstev sama. To smo imenovali »fehtarija«, svobodna menjava dela, samoupravno dogovarjanje, zdaj to imenujemo sponzorstvo. A imenovalec je isti. Pri ljubiteljski kulturi brez pomoči od zunaj, brez razumevanja ne gre. A znotraj tega mora biti tvornost prepoznavna za tistega, ki da- je. Tisti časi, ko smo hodili okoli z besedami »Bogi smo, pa delamo, pa bi nam kaj dali,« ni več. A interes je bil in bo. Na strani izvajalcev in uporabnikov. Koliko ljudi na Celjskem se sploh, poklicno ali ljubiteljsko, aktivno ukvarja s kulturnimi dejavnostmi? Na območju nekdanje občine Celje, torej na območju, kjer deluje naša enota sklada, ki vključuje še občine Dobrna, Vojnik in Štore, smo prišli do številke pet tisoč aktivnih sodelujočih v različnih oblikah kulturnega udejstvovanja. To torej pomeni, da se skoraj vsak deseti prebivalec aktivno ukvarja s kakšno od kulturnih dejavnosti. In kje smo najmočnejši? Zagotovo pri vokalni glasbi, pri zborih. Trije Slovenci so že zbor, pri Primorcih pa sta že dva dovolj. Trenutno deluje več kot 20 odraslih pevskih zborov, brez šolskih. Ob boku je inštrumentalna glasba. Že brez glasbene šole in njenih sestavov imamo na območju sestave, ki jih drugod ni: Celjski godal- ni orkester, Žabe, tamburaški orkester Akord . Ob tem imamo kopico imenitnih sestavov še v glasbeni šoli, pojavljajo se sestavi srednjih šol. Sledi dejavnost sodobnega plesa. Imamo vsaj tri društva oziroma ustanove - Harelkin, Plesni forum, Plesni studio Igen. Harle-kin se celo ukvarja s klasičnim baletom. Vsi imajo šole in bogato produkcijo, kar je velika stvar. Sledijo likovniki, ki nastopajo posamič ali v inštitucionalnih in ad hoc skupinah. Zelo dejavno je literarno društvo, ki ima več kot 40 aktivnih članov, kar je velika stvar. Močni smo v gledališki dejavnosti. Na vseh ravneh imamo selekcije - najprej lokalno, potem regijsko in če je »izdelek« dovolj močan, še nastop na državni ravni. Zraven pridejo še strokovne ocene, ki so ljubiteljem v pomoč. In kakšen je pogled z državne ravni, kje smo na našem območju? Lahko se pohvalimo z dosežki in s presežki. Scena sodobnega plesa je v državni špici, tudi s prireditvi- jo Opus I. Na gledališkem polju je Zarja v vrhu, dvakrat zapored na državnem srečanju med šestimi do osmimi najboljšimi predstavami. Enako je pri gledaliških vizijah za mlajše gledališke skupine. Če vemo, da je v državi registriranih 2.500 društev, okoli 60 pa na področju naših štirih občin, smo lahko zadovoljni. Kakšna je glavna naloga sklada - je to spodbujanje, organizacija prireditev, usklajevanje ... Ne skrbimo le za delovanje društev in njihovo predstavljanje, temveč tudi za strokovno rast. Seveda organiziramo lokalne in regijske prireditve, a to ni vse. Delovanje koordiniramo še regijsko, za področja delovanja pripravljamo še regijske prireditve - vsak nekaj, z isto selekcijo, istim selektorjem, organiziranje seminarjev in še kaj. Načrtno spodbujamo in spremljamo dejavnosti z željo, da bi bila rast očitna. Ustvarjalcev res ne manjka. Zlasti šole, od osnovnih naprej, da o srednješolski sceni, ki je postala izjemno ustvarjalna, avtorska, prav neprepoznavna glede na preteklost, sploh ne izgubljam besed. In kaj misliš o plačevanju avtorskih pravic? To vprašanje je tako zapleteno, Živko Beškovnik se je rodil v Celju leta 1948 (kaže jih vsaj 15 manj). Tudi šolal se je v Celju, v Ljubljani pa je končal višjo upravno šolo. Vse življenje živi in dela v Celju, na kar je silno ponosen, saj je, kot pravi, »potomec treh celjskih zvezd«. da v enem pogovoru ne bova prišla do dna. Prav je, da se male avtorske pravice plačujejo. A ni prav, da se plačujejo na takšen način in tako, kot je to urejeno zdaj. Zaradi tega vse smrdi po lobiju, ko si je nekdo »naštimal« zakon zase, avtorji pa imajo, vsaj kolikor zadevo poznam, od tega bore malo. Zastrupile so te odrske deske v Zarji, kjer si zrasel v igralca. Imaš kaj nagrad in kaj te pomenijo ljubiteljskemu igralcu? Priznanja seveda so. Imam dve Linhartovi znački, nominacije na Čufarjevih dnevih, nekaj regijskih priznanj ... A nagrade so realno vzeto iz tiste zgodbe - danes si, jutri te ni. Nič ni zajamčeno. So pa potrditev za to, da si na pravi poti, in zavezujejo. Nekoč je bilo v Sloveniji malo gledališč. Zdaj so se razmnožila, tudi kakovostno rastejo. Nekako ob boku so poklicnim, če izvzamemo tehniko, izvedbo samo, a po »žmahu«, kot temu rečete, so že tu . Primerjava poklicnih in ljubiteljskih gledališč »ni na mestu«. Res pa je, da vsi delamo isto. Na poklicnem odru je drugače. Študiran, akademsko izobražen igralec lažje pride do rezultata. A cilj je isti. Tudi vrhunska ljubiteljska scena je po izvedbeni plati in žaru enaka kot poklicna. Res je, da se kakovost ljubiteljskih gledališč dviga, in tako »vaških« gledališč ni več. Tudi v najbolj zakotni vasi imajo vse informacije, le krožnik obrnejo na Hot Bird ali na računalnik in imajo vse informacije. V Sloveniji se je globalizacija s komunikacijami že davno zgodila. Tudi cestni križ je že. Danes se ni težko odpeljati v mariborsko ali ljubljansko opero ali še kam drugam. Stvar je le v uri, dveh . in odločitvi. Obisk kulturne prireditve pa mora biti vsaj malo avanturističen. In kaj počneš v prostem času, če ga je ob delu v skladu, na Zar-jinem odru in TV še kaj? Malo prostega časa, ki ostane, porabim za šport. Hodim v Športno društvo Gaberje, kjer se še vedno ukvarjam z gimnastiko kot vaditelj. Vrnil sem se po mnogih letih in to je bila prav prijetna izkušnja, še vedno vse gre . Če je še kaj časa, obiš-čem kakšno kulturno prireditev. Veliko je treba videti, tudi zaradi informacij. Že davno sem prišel do spoznanja, da moram letno videti toliko in toliko predstav, koncertov, razstav in ne vem česa še vse. Preprosto, da vem, kje smo, če hočem plavati v poklicu. Ustvarjalno pa prav tako. A prija mi tudi sprehod ob Savinji ali jutranji tek ob morju, ko je to še povsem mirno, v popolni bonaci. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA »Študiran, akademsko izobražen igralec lažje pride do rezultata. A cilj je isti. Tudi vrhunska ljubiteljska scena je po izvedbeni plati in žaru enaka kot poklicna. Kakovost ljubiteljskih gledališč se dviga ...« »Vsak deseti prebivalec celjskega območja se aktivno ukvarja s kakšno od kulturnih dejavnosti . « »Vse ključne stvari v življenju so se mi dogajale naključno . « »Pridobljeni denar za kulturne dejavnosti smo imenovali »fehtarija«, svobodna menjava dela, samoupravno dogovarjanje, zdaj to imenujemo sponzorstvo. A imenovalec je isti. Pri ljubiteljski kulturi brez pomoči od zunaj, brez razumevanja ne gre ...« Velenjčanka s štipendijo za znanstvenice L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija so trem slovenskim raziskovalkam, med njimi tudi Ve-lenjčanki Niki Lendero Krajnc, podelili enoletne štipendije nacionalnega programa Za ženske v znanosti v višini 5 tisoč evrov. Kemičarka Nika Lendero Krajnc razvija novo generacijo biotehnoloških proizvodov za gensko zdravljenje, ki se uporabljajo v cepivih proti malariji, virusu HIV in virusu gripe. Nagrajenka iz Velenja v okviru doktorskega študija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razisku- je, kakšna struktura monolitnih filtrov bi bila najbolj primerna za čiščenje velikih krožnih DNK molekul (t.i. plazmidov), ki predstavljajo novo generacijo biotehno-loških proizvodov za gensko zdravljenje - ta se uporabljajo v rekombinantnih cepivih proti malariji, virusu HIV in virusu gripe. 32-letna Velenjčanka je sprejela nagrado kot potrdilo, da je bilo njeno dosedanje znanstveno delo dobro opravljeno in zanimivo ter koristno za širši krog ljudi. »S to štipendijo sem dobila še dodaten zagon za svoje raziskovalno delo,« je na podelitvi dejala Nika, ki poleg znanstvene opravlja tudi materinsko vlogo. Poleg kemičarke Nike Lendero Krajnc sta štipendijo prejeli tudi biokemičarka Petra Brožič in biotehničarka Neža Finžgar. Enoletne štipendije nacionalnega programa lahko štipendistke porabijo v katerikoli namen, ki ni nujno v povezavi z njihovim doktorskim delom. Na razpis se je prijavilo 29 perspektivnih znanstvenic. Program Za ženske v znanosti je mednarodni in ga izvajajo v 35 svetovnih državah, v Sloveniji pa od leta 2006. Doslej so nagradili sedem mladih znanstvenic, ki so svoje raziskovalno delo opravljale v domačih raziskovalnih inštitucijah. Program si poleg podeljevanja finančne Velenjčanka Nika Lendero Krajnc na svojem delovnem mestu spodbude mladim znanstvenicam prizadeva tudi spodbujati razpravo o položaju žensk v znanosti. Tudi v Sloveniji namreč položaj žensk in moških v znanosti še ni ena- kopraven, kar kažejo najnovejše evropske raziskave. US HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Pravilno jedli in se gibali Kuponi za sodelovanje v akciji pridno prihajajo. Še dve možnosti imate, da se odločite za zdravo huj-šanje. Akcijo v naši medijski hiši pripravljamo že sedmo leto v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje, s Top-fi-tom, Citycentrom, Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje in s pomočjo mnogih strokovnjakov. Prva delavnica bo v torek, 9. marca, in zadnja 8. junija, in sicer v prostorih zavoda za zdravstveno varstvo. Po treh mesecih zdravega huj-šanja bodo udeleženci osvojili znanje zdravega prehranjevanja in izgubili kilograme s pomočjo gibanja. K temu bosta pripomogli Tatjana Škornik Tovornik in Brigita Fižuleto. Samostojna strokovna sodelavka oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo Tatjana Škornik Tovornik je nepogrešljiv člen v akciji. Bdi nad kilogrami udeležencev, jih vzpodbuja k izmenjavi mnenj in izkušenj. »Pred vsako delavnico je treba izmeriti telesno maso in obseg pasu, pripraviti gradiva, izpolniti listo prisotnosti in voditi vse potrebne podatke za spremljanje njihovega hujšanja,« pravi. Z njeno pomočjo se bodo udeleženci naučili prehranjevanja s prehransko piramido in sestavili jedilnik s pomočjo prehranskih enot. Kineziologinja, zaposlena v Zdravstvenem domu Celje, Brigita Fižuleto, bo s »huj-šarji« opravila test hoje in jih naučila hoje po nordij- sko. Z njo bodo krepili dihalni in srčno-žilni sistem, odpravili ali zmanjšali bolečine v križu, se bolj pokončno držali, povečali gibljivost hrbtenice in v »pogon« spravili kar 90 odstotkov vseh mišic. Izguba kilogramov s pomočjo gibanja je delo na dolgi rok, saj je težo treba najprej izgubiti, nato pa jo vzdrževati, poudar- ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE ja Fižuletova. Z njeno pomočjo bodo udeleženci dobili veselje do hoje, nordijske hoje, plesa, lahkega pla-ninarjenja, kolesarjenja, pla- vanja ... in se podučili o načinu vadbe in primerni opremi. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Brigita Fižuleto zna gibanje vselej predstaviti na zanimiv način. Pod njenim vodstvom udeleženci opravijo test hoje in se naučijo nordijske hoje. Tatjana Škornik Tovornik je nepogrešljiv člen strokovnih sodelavcev. Pred vsako delavnico izmeri telesno maso in obseg pasu udeležencev akcije in vodi vse potrebne podatke za spremljanje njihovega hujšanja. Z njeno pomočjo se bodo udeleženci naučili pravilnega prehranjevanja. Ime in priimek Naslov Telefon, starost, teža, višina Izobrazba Ali imate kakšne zdravstvene težave? Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. 8 CELJE NOVI TEDNIK Celjske šole v boju proti vandalizmu Osnovne šole v Celju, z izjemo II. OŠ, v zadnjem času opažajo manj vandalizma, kot ga je bilo pred leti - Je ograja prava rešitev? Celjske osnovne šole so pogosto, ene bolj druge manj, tarča vandalov, ki se v večernih urah zbirajo okoli šol, razbijajo, kar jim pride pod roke, po šolskih zidovih rišejo grafite ter se v okolici šol drogirajo in uporabljene injekcijske igle puščajo na tleh. Proti vandalskim izgredom se vsaka šola bori po svojih močeh, pri čemer večina opaža, da so v tem boju uspešne, da torej v zadnjem obdobju vandalizma ni več toliko, kot ga je bilo pred leti. Česar ne morejo trditi v II. OŠ Celje, kjer imajo z van-dalskimi izgredi v zadnjem času velike probleme. »Do lani kakšnih resnih težav z vandalizmom nismo imeli, med lanskimi poletnimi počitnicami pa smo imeli v šoli kar štirikrat razbito polovico šip, jeseni se je to ponovilo še dvakrat. In skoraj ne mine teden, da ne bi ob šoli našli uporabljenih injekcijskih igel, ki jih odvržejo narkomani. Da bi se to končalo, smo se odločili, da bomo šolo ogradili. Z ograjo želimo učence zavarovati tudi pred bližnjo železniško progo in cesto,« pravi ravnatelj Igor Topole. Ker šola za ograjo nima denarja, pričakujejo, da bo del sredstev zanjo zagotovila Mestna občina Celje, preostanek pa namerava šola zbrati sama. »V akcijo so se vključili tudi naši učenci, nekaj denarja že imajo zbranega, s skupino staršev pa smo se dogovorili, da bomo v maju v Celjskem domu organizirali dobrodelni koncert za II. OŠ. Verjamem, da nam bo uspelo zbrati lep znesek. Če bo nekaj primaknila še Mestna občina Celje, bomo lahko imeli šolo jeseni že ograjeno,« je optimističen Igor Topole. Ravnatelj pojasnjuje, da z ograjo šole ne želijo izolirati niti preprečiti uporabe šolskih površin mladim. »Šola bo čez dan še naprej odprta. Zvečer pa bomo vrata ograje zaklenili in jih spet odprli zjutraj. Želimo le preprečiti vandalske izgrede, s katerimi se soočamo zadnjega pol leta,« dodaja Topole. Bolj kot ograja učinkovita pravilna vzgoja II. OŠ Celje se torej želi pred vandalizmom zaščititi z ograjo, mi pa smo preverili, kako se proti tovrstnim težavam borijo druge celjske osnovne šole. Da ograja ni najboljša rešitev, meni ravnatelj OŠ Hudi-nja Jože Berk, kjer so imeli pred leti z vandalizmom velike probleme. Zadnja leta teh težav praktično nimajo več. »Osebno menim, da šole tudi konec tedna ne smeš čisto zapreti. Sam večkrat pridem ob sobotah v šolo, pa tudi ostali delavci ob koncih tedna naredijo kakšen obhod okoli šole, da vidijo, ali se v njeni bližini dogaja kaj nezaželenega. Poleg tega imamo na šolski zgradbi (tako kot večina šol, op. p.) nameščene kamere in moram priznati, da se je stanje v zadnjem času precej izboljšalo. Sam ključ do rešitve v boju proti vandalizmu vidim v nadzoru,« pravi Berk. Ravnatelj OŠ Ljubečna Martin Grosek se strinja, da ograje okoli šol niso prava rešitev: »Mi smo dostop do šole omogočili vsem in moram reči, da ni več toliko vandalizma, kot ga je bilo nekoč. Po mojem mnenju imajo ograje prav nasprotni učinek od želenega - povzročijo še več vandalizma.« Dvajset predlogov za občinske nagrajence Na javni razpis Mestne občine Celje za podelitev najvišjih občinskih priznanj (končal se je 15. januarja) je prispelo 20 predlogov za nazive častni meščan ter zlati, srebrni, bronasti in kristalni celjski grb. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade bo NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluieno pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041669 362 (do 14. ure) Razbite šipe, grafiti in uporabljene injekcijske igle v bližini šole niso redkost, zato želijo šolo ograditi. prispele predloge v tem mesecu obravnavala in jih predložila v potrditev mestnim svetnikom na marčevski seji mestnega sveta. Priznanja bo župan nagrajencem izročil aprila ob prazniku Mestne občine Celje. Lani je na javni razpis občine za občinska priznanja prispelo 26 pobud. BA Tudi v ostalih celjskih osnovnih šolah opažajo, da je vandalizma v njihovi okolici v zadnjem času manj, kot ga je bilo pred leti. V okolici IV. OŠ opažajo cigaretne ogorke, drugih težav pa na srečo zaenkrat nimajo. Da se je stanje izboljšalo, ugotavljajo tudi v OŠ Frana Roša. »Nimamo več razbitih šip in tudi drugih večjih težav ne. Upam, da bo tako tudi ostalo,« pravi ravnateljica Mojca Kolin in dodaja, da si tudi okoli njihove šole želijo ograjo. O tem so se že pogovarjali s predstavniki občine, vendar do konkretne rešitve še ni prišlo. Sicer v OŠ Frana Roša menijo, da je najboljši ukrep proti vandalizmu pravilna vzgoja otrok. Da imata vzgoja in dobro sodelovanje šole s starši pri tem pomembno vlogo, se strinjata tudi ravnatelj III. celjske osnovne šole Ivan Janez Domi-trovič in ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. »V III. OŠ Celje imamo sistem šolskega reda dorečen s starši. Z njimi dobro sodelujemo in moram reči, da večjih težav z vandalizmom nimamo. Čez dan imamo organizirano redno de-žuranje učiteljev in učencev, dogajanje okoli šole pa spremlja tudi varnostnik, tako da v času, ko je šola odprta, teh problemov ni. Ti se občasno pojavljajo v večernih urah, ko se skupine posameznikov zbirajo na šolskem dvorišču. Stopnišče v knjižnico smo tako imeli že nekajkrat razbito,« pravi Domitrovič. V OŠ Lava so večji vandalski izgred nazadnje imeli avgusta lani, ko je skupina razbila vse šolske vhode. Zdaj se občasno kdo še znese nad koši za smeti in gredicami, medtem ko fasada šole in šipe niso več tako pogosto poškodovane kot nekoč, pravi ravnateljica Marijana Kolenko, ki je kljub tovrstnim dogodkom proti ograjevanju šolskega okoliša. Bolj pomembno in učinkovito se ji zdi vzgajati mlade k odgovorne- mu odnosu do okolice ter jim privzgojiti spoštljiv odnos do vseh in vsakogar. Kot dodaja, je k zmanjšanju vandalizma v okolici šol veliko pripomoglo tudi to, da se o tem problemu javno vse več govori. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA vňedeuo,7.Í-m1® mis mi PROMOCIJSKA CENA PIJAČ NAGRADNE IGRE t^Čdje rtJSKl K( H'OiH'HIIN BRASLOVĆE j ŽALEC m 9 Lastniki malih elektrarn zavedeni Zaradi nove uredbe tako rekoč vračajo nepovratna sredstva Lastniki manjših sončnih elektrarn, z močjo do 50 kilovatov, so se povezali v društvo. Nezadovoljni so z uredbo države, po kateri jim je ta zmanjšala podporo za proizvodnjo električne energije. Lastniki so tako na nek način prisiljeni »vračati« nepovratna sredstva, ki sta jim jih država in EU namenili za izgradnjo elektrarn. Lastniki manjših fotonape-tostnih elektrarn, ki so se pred dvema letoma potegovali na razpisu ministrstva za kmetijstvo za pridobitev nepovratnih sredstev za izgradnjo sončnih elektrarn, so zavedeni. Za izgradnjo so prejeli 50 odstotkov nepovratnih sredstev države in EU in prejemali subvencijo za proizvodnjo energije.Vse lepo in prav, če ne bi po začasni uredbi julija lani vstopila v veljavo nova uredba ministrstva za gospodarstvo, po kateri je podpora za proizvodnjo energije znižana za od 45 do 50 odstotkov. Eno dalo, drugo vzelo Za prijavo na razpis so se odločili večinoma kmetje, ki bi jim proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov pomenila dodatno dejavnost na kmetiji. Z novo odločbo, ki izpodbija začasno, so ob skoraj polovico podpore. »Za postavitev hleva in nakup kmetijske mehanizacije lahko pridobimo nepovratna sredstva. Ta so bila navedena tudi v razpisnih pogojih za postavitev elektrarne. Če bi vedeli, bi najeli kredit z bistveno manjšo obrestno mero, ne pa, da zdaj vračamo od 45 do 50 odstotkov več denarja, kot smo ga prejeli. Proizvodnja energije je finančno negativna in tako nam ne preostane drugega, kot da vrnemo denar ali elektrarno prodamo,« razlaga podjetnik in lastnih ekološke kmetije v Štorah Mišo Go-riup. V Kmetijski zadrugi Bra-slovče so priključili elektrarno v omrežje lani januarja. Zeleno energijo prodajajo v omrežje Elektra Celje. Elektrarna z 42 kilovatnimi močmi, kot je njihova, letno proizvede 46 tisoč kilovatnih ur, kar zadosti potrebam 12 gos- podinjstev. Letni dohodek ki-lovatne moči elektrarne pa znaša okoli 400 evrov, kar letno prinese okoli 17 tisoč evrov. Plačilo za elektriko prispevata elektrodistributer in država s subvencijami. Naložba v 200 tisoč evrov vredno elektrarno naj bi se jim povrnila približno v sedmih letih. »Po letu dni ne vidimo več nobene smiselnosti v naložbi. Subvencija za proizvodnjo elektrike se je z novo uredbo znižala skoraj za polovico. Še preden smo sploh lahko začeli uveljavljati podporo države, nam je zaradi čakanja na novo uredbo ušlo šest najboljših mesecev za proizvodnjo energije. Pri tem nam država jemlje tudi tisti denar, ki nam ga je namenila Evropa,« pravi direktorica Jelica Bizjak. V društvu Fotovolt, ki trenutno združuje okoli 15 članov iz cele Slovenije, bodo zdaj z obema ministrstvoma skušali rešiti nastali problem in v primeru neuspeha vložili tožbo. Ob tem niso vzpodbudne besede vodje di-rektorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janeza Kopača, ki je za enega od medijev pojasnil, da je subvencioniran odkup elektrike manjših elektrarn najdražji. Njihova cena presega tržno za več kot osemkrat. Država bi bankrotirala v primeru, da bi se fotovoltaične elektrarne namnožile na več sto hektarjev velikih površinah. Na ta način bi zmanjkalo denarja za podporo drugim oblikam pridobivanja elektrike. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Po letu dni priključitve elektrarne v omrežje v Kmetijski zadrugi Braslov-če ne vidijo več nobene smiselnosti v naložbi. Podpora države se je s prvotnih 10 odstotkov znižanja z novo uredbo znižala skoraj za polovico, pravi direktorica Jelica Bizjak. www.novitednik.com Celjski dijaki na gostovanju v Žalcu Točno opoldne, kot pogovorno imenujejo razstavo dijakov Gimnazije Celje -Center, so tudi v sredo v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli razstavo likovnih del tretješolcev umetniške gimnazije. Mladi avtorji z mentorjem, akademskim slikarjem Ratimirjem Pušeljo, so razstavo poimenovali Upodobitve rimske nekropole v Šempetru. Kot je poudarila Lidi- ja Koceli, vodja enote kultura v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem, v Žalec nenehno prihajajo novi dijaki, skozi njihova dela pa vedno pronicata talent in izvirnost. Razstava pastelov je nastala lani septembra v Šempetru. Kot je omenila Sabina Zaleznik, so se mladi podobno seznanili z arhitekturno najdbo iz rimskih časov, nato pa po svoje upodabljali koščke znamenite dobe. Ravnatelj gimnazije Igor Majerle se je zahvali žalski občini za gostoljubje, hkrati pa pohvalil svoje dijake, ki iz dneva v dan izpopolnjujejo svoje znanje in izdelke. Ob odprtju so s kratkim programom nastopili dijaki pod mentorstvom profesoric Lidije Fegic - Muller in Darje Poglajen, razstava pa bo na ogled do 1. marca. US Samo nekaj let starejše vrstnike so v žalskem hramu kulture pozdravili tudi učenci žalske in griške osnovne šole. V Šempetru so bili veseli zaradi dobrega odziva za izbor najlepših jaslic. Jaslice na fotografijah V veroučni učilnici Župnijskega urada Šempeter so tudi uradno zaključili izbor najlepših družinskih jaslic. Akcijo so zaključili z razstavo fotografij, ki so jo organizirali šempetrski turistično društvo, župnijski urad in krajevna skupnost. Kot je povedal predsednik TD Jože Randl, je organizatorje kar 13 družin povabilo na svoje domove in dovolilo, da njihove jaslice pokažejo širši javnosti. Domači župnik Mirko Škoflek je izrazil upanje, da bo prihodnje leto še več družin sodelovalo v tej zanimivi akciji. Skupaj s predsednikom KS Silvestrom Udrihom so podelili zahvale vsem, ki so sodelovali v prvi akciji. Najboljšim trem družinam, Udriho- vim in Ločičnikovim iz Spodnjih Grušovelj ter Novakovim iz Šempetra, so podelili fotoal-bume s slikami družinskih jaslic. Predstavili so tudi film, ki je bil posnet na deseti, jubi- lejni prireditvi Božična skrivnost v jami Pekel. Slovesnost je popestril otroški pevski zbor Župnije Šempeter Zvončki pod vodstvom Mateje Zvonar Kandare. TT SE VEDNO NEKAJ PROSTIH STANOVANJ VSTANOVANJSKEMOBJEKTU LIPAŠT0RE INFORMACIJE 0 PRODAJI: CMCelje Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E-pošta: marketing@cni-celje.si CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Internet: www.cm-celje.si Družba za nizke in visoke gradnje ŠOŠTANJ Dnevi, ko govori Šaleška dolina Za velenjskimi bodo tudi svetniki v Šoštanju podprli gradnjo bloka 6 - Skrb (drugih) za okolje šele z naložbo Kar nekaj let že govorimo o drugačni podobi Teša po izgradnji bloka 6, v teh dneh pa so razprave očitno doživele vrhunec. V minulih dneh skorajda nobena razprava v Šaleški dolini ni minila brez bloka 6. Zaradi dvomov, govoric in tudi obtožb dela slovenske javnosti zaradi načrtovane gradnje bloka 6 so v Termoelektrarni Šoštanj včeraj pripravili dan odprtih vrat, na katerem so poleg predstavitve proizvodnje električne energije odgovarjali na vprašanja v zvezi z blokom 6. Velenjski svetniki so se v torek že tretjič seznanili s projektom pri šoštanjski termoelektrarni. Že iz razprav je bilo razbrati, da v Velenju svetniki ne le podpirajo, temveč zahtevajo gradnjo šestega bloka, ki je precej razdelil slovensko javnost. Blok bo pozitivno vplival na trajnostni razvoj celotne Šaleške doline in okolice, svetniki pa so podprli tehnično, ekonomsko, ekološko in socialno upravičenost izbranih rešitev. »Danes govori Šaleška dolina. Danes bomo razpravljali v imenu tistih, ki živimo na tem območju. Nasprotniki izgradnje bloka 6 nas v vseh letih obratovanja premogov- nika in termoeletrarne niso nikoli vprašali, kakšno je življenje v Šaleški dolini, kaj smo naredili s prstjo, z zra- kom, vodo. Šele, ko se je začelo govoriti o naložbi v Tešu, so začeli govoriti o pomenu ohranjanja okolja v Ša- leški dolini,« je poudaril velenjski župan Srečko Meh. Podpora okoljevarstvenikov Načrtovano naložbo so velenjskim svetnikom predstavili trije direktorji, in sicer Teša dr. Uroš Rotnik, Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in Holdinga slovenske elektrarne Borut Meh, v razpravi pa je blok 6 odločno podprl tudi predsednik nadzornega sveta HSE dr. Franc Žerdin. Vsi omenjeni so domačini, ki dobro poznajo življenje v Šaleški dolini, projekt pa so na seji podprli tudi okoljevarstveniki v Šaleški dolini, ki ob gradnji nimajo nobenih pomislekov. Kot so izpostavili, blok 6 predstavlja stabilno in cenovno ugodno oskrbo Slovenije z električno energijo. »S podporo investiciji dajemo tudi podporo in zahtevo po okoljski, ekonomski in socialni sanaciji posledic odkopavanja premoga ter proizvodnje električne O podobni podpori bodo na prvi od prihodnjih sej govorili tudi šoštanjski svetniki, je napovedal župan Darko Menih, ki je prepričan, da je Teš z lokalnim okoljem dosegel popoln konsenz ter da večina občanov dobro pozna načrte v zvezi z gradnjo bloka 6. energije,« so sklenili svetniki in dodali, da bodo v Šaleški dolini odkopavali premog in proizvajali električno energijo, če se bo hkrati izvajala tudi kvalitetna in celovita sanacija zraka, vode in tal ter se bodo sočasno odpirala nadomestna delovna mesta s pomočjo projektov, ki jih bodo podprli lokalne skupnosti, PV in Teš. Velenjski svetniki od Teša in HSE pričakujejo, da bosta projekt nadaljevala skladno s terminskim planom, hkrati pa napovedujejo, da bodo pazljivo spremljali naložbo. US, foto: MM (arhiv NT) IZJAVA TEDNA »Vsaka lokalna skupnost, ki bi tako živela s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, torej z energetskimi objekti, pomembnimi za celo Slovenijo, si zasluži pohvalo.« Direktor premogovnika dr. Milan Medved je tudi na razstavi Napotnikovih del dokazoval, da Šaleška dolina diha z blokom 6. osfcrfô s plinom in toploto A Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje; d.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si Napotnik spet navdušuje V galeriji Barbara v muzeju premogovništva v Velenju so odprli razstavo del akademskega kiparja Ivana Napotnika, najbolj priznanega slovenskega ustvarjalca v lesu. Večina del je last občine Šoštanj in so jih lani postavili tudi na Dunaju, tri eksponate je prispeval velenjski premogovnik, prvič pa je na og- led tudi nekaj doslej še nikoli razstavljenih del. Umetnik, doma iz Zavodenj nad Šoštanjem, se je šolal na Dunaju, domotožje pa ga je pripeljalo nazaj v rodne Zavod-nje, kjer je ustvarjal do konca življenja leta 1960. Ivan Napotnik se pri svojem delu ni predajal modnim smernicam, temveč je do zadnjega ostajal zvest svojemu notra- njemu umetniškemu hotenju in stremljenju. Kot je poudaril dr. Milan Medved, so v Premogovniku Velenje tudi s tokratno razstavo dokazali, da so pomemben akter v lokalnem okolju. »Ne premikamo samo premoga, temveč smo pomemben podpornik kulture, športa in številnih drugih dejavnosti.« Da so v Šoštanju ži- Gostitelju Milanu Medvedu (na sredini) sta se pridružila dva župana, poleg šoštanjskega Darka Meniha še velenjski Srečko Meh. www.novitednik.com Prepoznavna ustvarjalnost Ivana Napotnika veli pomembni možje, ki so zaznamovali tudi slovensko kulturo, je prepričan župan Darko Menih, v ospredje pa postavil pesnika Karla Destov-nika Kajuha ter Ivana Napot-nika. Stalno zbirko Napot-nikovih del bodo postavili v vili Mayer, ki naj bi bila dokončno obnovljena maja. Sicer je življenje in delo umetnika iz Zavodenj ob odprtju razstave predstavila umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček. US HOTEL CASINO FARAON Tel. št. 03/545-28-26 Hotel Faraon* Ljubljanska 39 3000 Celje, 50 PARKIRNIH MEST ZA STRANKE HOTELA IN KAVARNE, PESTRA PONUDBA KOSIL IN VEČERIJ, PROSTOR ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, BIRME, KRSTE, POROKE, POSLOVNA KOSILA VEČERJE, SEMINARJE ... V KAVARNI HOTELA VSAK DAN RAZLIČEN PROGRAM IN OBILO SLAŠČIC. VSAK PETEK COCTAIL VEČER OB RITMIH SALSE, VSAK TOREK TATARSKI BIFTEK FARAON V RESTAVRACIJI HOTELA MARWIN d.o.o, Koroška 56, Velenje H'OiH'HIIN LAŠKO j ŠENTJUR | Laška Aina čaka »razvajence« Zdraviliško in turistično mestece Laško je bogatejše še za novo ponudbo. Le streljaj od kompleksa Therma-ne, na začetku Jagoč, je namreč zrasla Vila Aina, pri čemer njena okolica skriva še več kotičkov za goste, ki jim klasična turistična ponudba morda ni dovolj. Zato zakonca Andreja in ta o tem, ali se splača gra-Andrej Vesenjak ne dvomi- diti nove zmogljivosti v ne- 11 posredni bližini še vedno rastočega zdravilišča. »Ker ne gre za klasično ponudbo. Računamo predvsem na goste, ki si želijo bolj zaseben oddih, bazeni Thermane so dostopni peš, priložnosti za Vesenjakovi, veliki ljubitelji konj, poskrbijo tudi za te čudovite živali. pohode je veliko, ljudje si lahko dopust zastavijo bolj po svoje.« Zato ima vila le tri apartmaje z maksimalno 38 ležišči, vendar na ta račun toliko bolj prostorne, posebne gostinske ponudbe razen zajtrka ni, v kleti pa so uredili manjši wellness s savnami. Vesenjakova sta se v turizem preusmerila iz gradbeništva, saj so »se razmere v tej panogi ob gospodarski krizi poslabšale, družinski hotel pa je tako ali tako že dolgo bil želja«. Ponudbo so na domačiji Ve-senjakovih še precej nadgradili. Ponašajo se z bogato tradicijo konjereje in konje-ništva, hči Mirjam je tudi izjemno uspešna tekmovalka v preskakovanju ovir s konji ter udeleženka številnih turnirjev. Andrej Vesenjak nas zato popelje v snažen in urejen hlev, kjer so domači konji, »gostujoči«, ki jih trenira Mirjam, ter konji za učenje jezdenja. Pri Vesenjakovih namreč računajo tudi na tekmovalce, ki bodo prišli na kakšen turnir, za njihove konje je na voljo dovolj prostih boksov, zunaj je veliko vadbišče z ovirami, možno je tudi učenje ježe ... Pri oblikovanju ponudbe so pri Vesenjako-vih imeli v mislih predvsem družine. Vila Aina Pod velikim kozolcem pravkar nastaja tudi svojevrsten muzej starih kmečkih orodij, ki ne bo samo »za gledat«, ampak bo tam mogoče pripraviti tudi kakšno pogostitev. Muzej se bo nadaljeval še v zgornjem nadstropju kozolca, na vrhu pa bodo posebne z lesom obite sobice, kjer bo mogoče prespati na senu, kar je v tujini vse bolj priljubljena terapija. Vesenjakovi so pri tem pazili, da so vsi objekti ohranili čim bolj pristen domač videz. V sklopu posestva najdemo še brunarico za zaključene družbe, kjer bo mogoče nad ognjem obrniti kakšnega odojka ali jagenjčka, pa komunalno in infrastrukturno opremljeno zemljišče z vsemi priključ- ki za avtodome, Vesenjakovi razmišljajo še o golf igrišču . »Prepričana sva, da je Laško samo po sebi dovolj privlačna destinacija, da lahko privabi vse vrste gostov, vse ciljne populacije, tudi najbolj zahtevne. Želiva, da imajo tudi možnosti, kot jo nudimo pri nas, saj ni mogoče, da bi se eno samo minuto v Laškem dolgočasili. Narava, pohod-ništvo, kolesarske poti, zdravilišče, urejeno mestno jedro z gradom ... Imamo vse pogoje za razvoj turizma. Tisti malce bolj zahtevni in manj naklonjeni množicam ter velikim kompleksom pa bodo svoj mir našli pri nas,« menita Andreja in Andrej Vesenjak. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Odprli prenovljeno telovadnico Šentjurčani so težko pričakovali konec obnove telovadnice OŠ Franja Mal-gaja. Slavnostno odprtje, ki se ga je udeležil tudi šolski minister Igor Lukšič, so pripravili v sredo in ob tej priložnosti razglasili tudi občinske športnike leta. Obnova telovadnice, ki se je začela lani, je tudi nekakšno darilo šoli, ki je lani obeležila 100-letnico, in hkrati, kot pravi šentjurski župan Štefan Tisel, tudi občanom. Telovadnica je bila kot prizidek k šoli v središču kraja zgrajena leta 1973, pri čemer od takrat ni bila de- ležna nobenih obnovitvenih posegov, ampak zgolj nujnih vzdrževalnih del. Tako je do nedavnega še imela staro azbestno kritino, slabo izolacijo, precej uničen parket in talno podlago, dodobra sta bila načeta strop in stenska obloga, okna, vrata in garderobe pa so bili dotrajani. Zdaj so Šentjur-čani telovadnico temeljito obnovili, dela je izvajalo slatinsko podjetje Gic Gradnje, opremo so kupili pri Elan Inventi. Za obnovo in nakup je bilo treba odšteti kar 460 tisoč evrov, vendar je bila občina uspešna na razpisu ministrstva za šolstvo Aškerčeva priznanja ■ I « ■ V ■ ■ in zlati moznarji in fundacije za šport ter je od države za ta namen uspela pridobiti 275 tisočakov. Tisel je ob odprtju poudaril, da gre za veliko pridobitev za šolo in njene učence, hkrati pa tudi za ves kraj. »V telovadnici mesto za rekreacijo namreč najdejo številna šentjurska društva, hkrati pa so se v njej kalili odlični športniki,« je povedal Tisel. Obnovljena telovadnica nosi tudi novo ime, na predlog podžupana Jožeta Artnaka je to zdaj Telovadnica šentjurskih olimpijcev. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Laščani bodo kulturni praznik s proslavo obeležili danes ob 19.30. V laškem kulturnem centru jo pripravljajo občina, Stik in območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na njej bodo podelili tudi Aškerčeva priznanja in zlate možnarje. V kulturnem programu bodo nastopili Kvartet Libe-ro, Benjamin Govže in Monika Rožej, slavnostna govornica bo dobitnica nagrade Sklada Staneta Severja za igralske dosežke v letu 2009 Ana Lavrinc. Laški župan Franc Zdolšek bo ob tej priložnosti podelil tudi priznanja Antona Aškerca za naj- višje dosežke na področju kulture. Letos ga prejme Kulturno društvo Prežihovega Vo-ranca Jurklošter, ki obeležuje 50-letnico uspešnega ter ustvarjalnega delovanja. Prav tako obletnico, 25., obeležuje še en prejemnik, in sicer Etno odbor Jureta Kraševca Možnar, znan predvsem po organizaciji prireditev, povezanih z ohranjanjem ljudskih običajev in šeg. Aškerčevo priznanje prejme še Marija Kotar, vsestranska kulturna ustvarjalka, učiteljica razrednega pouka v POŠ Vrh nad Laškim, aktivna članica tamkajšnjega kulturnega društva ter mentorica številnih skupin. Vrste nagrajencev, ki bodo imeli čast danes stopiti na oder, s tem še ni konec, saj bodo podeljena še priznanja Etno odbora Jureta Krašov-ca Možnar, zlati možnarji. Odbor jih glede na predloge podeljuje tistim občanom, ki se še posebej izkažejo z dosežki na področju etnografske dejavnosti. Letos so sicer prejeli rekordno število predlogov, zato so se odločili, da bodo odslej podeljevali dve priznanji letno, da bi na vrsto prišlo več zaslužnih občanov. Nocoj bosta zlata možnarja prejeli dve društvi; Turistično društvo Laško ter Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim. PM V Šentjurju Od zibeli do kruha Takšen je naslov osrednje kulturne proslave, ki jo Šentjurčani oziroma letos Folklorno društvo Šentjur ob slovenskem kulturnem prazniku danes pripravlja v šentjurskem kulturnem domu. Hkrati bodo podeljena tudi priznanja društvom in posameznikom, ki izstopajo po delovanju na kulturnem področju. Prireditev so bo začela ob 19. uri, k sodelovanju pa so folkloristi povabili Ljudske pevce s Prevorja ter znana šentjurska godca Francija Šu-sterja in Francija Jazbinška. Skupaj bodo predstavili glasbeno in plesno izročilo, ki ga bodo vtkali v pripoved o kruhu. Sledila bo slovesna podelitev priznanj šentjurske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Letos priznanja prejmejo Ljudski pevci iz Dramelj, članica društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur Polonca Ki-tak, ki je prejela tudi nagrado poletnega ex-tempora Pre- vorje, mentorica plesne skupine Jabuke Katarina Jen-šterle, gledališka skupina OŠ Planina, MePZ Akvonij Zarja Šentvid pri Planini, ki je osvojil zlato priznanje na regijskem tekmovanju, član Literarnega društva Šentjur Rado Palir ter Ljudski pevci s Prevorja. Slavnostni govornik ob kulturnem prazniku bo pisatelj Tone Partljič, po prireditvi pa bo sledil tradicionalni županov sprejem v Ipav-čevi hiši. PM 12 POPČETRTEKl ROGAŠKA S. j ROGATEC | NOVI TEDNIK Lanska proslava pri spomeniku NOB v Sedlarjevem. Danes bo pred njim spominska slovesnost pohodnikov po poteh Štirinajste, jutri še slovesnost, ki jo prvič pripravljajo vaščani. Na katero proslavo? V počastitev prihoda Štirinajste na Štajersko letos kar tri proslave - Skoraj istočasno proslava v Podčetrtku ter »antiproslava« v Sedlarjevem Prihod partizanske XIV. divizije na Štajersko je za zgodovino pomembno dejanje, ki so ga vse do lani praznovali na skupni veliki proslavi v Sedlarjevem. Nato je prišlo do kratkega stika med vodstvom šmarskih in laških borcev ter zaradi tega do dveh ločenih proslav. Letos bodo že kar tri. lo, da je prišlo do protestnega pisma številnim slovenskim medijem. Po zadnji odločitvi vaščanov bo proslava tudi v Sedlarjevem, skoraj istočasno kot v novi dvorani v Podčetrtku. Tri vabila Prva spominska slovesnost pri spomeniku NOB Letos je namreč prišlo do novega kratkega stika, tokrat med vodstvom šmarskih borcev ter vaščani Sedlarjevega. v Žive price prihoda Štirinajste Vaščanom Sedlarjevega, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno v veliki večini z domov izgnali v tujino, zgodovinski prihod Štirinajste nasploh veliko pomeni. V pismu, ki so ga vaščani v tem tednu naslovili na širšo javnost, tako med drugim omenjajo Ano Kunej, ki se spominja kako so se borci Štirinajste ponoči zbrali pred njihovo hišo, od koder jih je naprej vodil pokojni domačin Franci Rupnik. Tudi Franci Kliček se spominja, kako je njihova družina takrat prišla iz izgnanstva v domače Sedlarjevo, kjer so v njihovi hiši bivali tujci, zato so se zatekli v prazno sosedovo hišo. Kliček se še vedno spominja žice ob mejni Sotli, od koder se je med streljanjem uspela prebiti na slovenska tla ravno ob njihovi vrnitvi divizija, ki je v vasi nato iskala hrano. Vodstvo borcev za vrednote NOB v Šmarju pri Jelšah se je odločilo, da letos po šestih desetletjih ne bo več partizanske proslave v vasi Sedlarjevo, kjer je Štirinajsta prišla na slovenska tla, ampak bo v približno deset kilometrov oddaljenem Podčetrtku, kjer imajo od decembra novo večnamensko dvorano. Šmarsko vodstvo, ki že lani ni uspelo najti skupnega jezika z laškimi borci za vrednote NOB, je s selitvijo partizanske proslave v Sedlarjevo vaščane tako ogorči- Vladko Vindar v Sedlarjevem, ki jo pripravlja Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, bo danes, v petek, ob 10. uri. Tam se bodo že drugo leto ločeno zbrali pohodniki, ki jih bo na pomen prihoda udarne divizije v govoru opozoril predsednik laških borcev za vrednote NOB Andrej Mavri. Jutri dopoldne, v soboto, bosta še dve proslavi, ena v Podčetrtku ter druga v Sedlarjevem. V novi dvorani v Podčetrtku jo ob 10.30 pripravlja Združenje borcev za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah, v sodelovanju z Odborom borcev XIV. divizije ter Občino Podčetrtek, slavnostni govornik pa bo predsednik velenjskih borcev za vrednote NOB Bojan Kon-tič, ki je obenem velenjski podžupan ter poslanec. V dvorani bodo nastopili pevski zbor iz Šentvida pri Gro-belnem ter šolarji iz Podčetrtka. Na drugi jutrišnji proslavi, ki jo pripravljajo ob 10. uri v Sedlarjevem vaščani, bo predvsem kulturni program, domačini pa še uradno napovedujejo, da bo poskrbljeno za »tople napitke in prigrizke«. Na vabilo za to proslavo so zapisali: »Vaš-čani Sedlarjevega bodo veseli vsakega obiskovalca, s svojim obiskom pa jim boste izkazali tudi podporo, saj želimo, da se slovesnost spomina na XIV. divizijo ohrani ter dogaja ob spomeniku v Sedlarjevem.« Po prvem, protestnem pismu občinskega svetnika Vladka Vindarja iz Sedlarjevega so vaščani v tem tednu naslovili na širšo javnost še eno pismo, v katerem utemeljujejo svojo odločitev za organizacijo proslave v svoji Udeleženci Pohoda po poteh XIV. divizije, ki ga pripravljajo Laščani, se bodo zbrali danes, v petek, v Sedlarjevem, kjer bo ob 10. uri spominska slovesnost. Ob 17. uri bodo prispeli na Prevorje, kjer bo nastanitev ter kulturni program. Jutri, v soboto, bodo nadaljevali pot proti Planini pri Sevnici, kjer bo slovesnost ob 11. uri, v Zabukovju pa bo sledila ob 16. uri. Zaključek pohoda bo v nedeljo, ko bo med drugim ob 11. uri spominska slovesnost pri spomeniku živemu zidu v dolini Gračnice. »Sedejo naj za isto mizo« »Osebno bi rajši videl, da se okoli tega ne bi prepirali,« odgovarja župan Podčetrtka Petra Misja, v zvezi s selitvijo proslave v novo občinsko dvorano. »Proslava je bila kar nekaj let v Sedlarjevem, kjer stoji spomenik, zato osebno menim, da bi bilo boljše, če bi bila proslava tam,« meni župan, ki omenja, da so ga predstavniki šmarskih borcev opozarjali na težave starejših udeležencev, na organizacijske težave ter možnost slabega vremena. Nekaj slabe volje Sedlarcev je letelo tudi na občino, saj so posamezniki celo menili, da želi občina promovirati novo dvorano. »Občina ni organizator ter ne more vplivati, kje bo proslava,« dodaja Misja, ki meni, da je potrebno, da sedejo predstavniki domačih borcev ter vaščani Sedlarjevega za isto mizo ter se pogovorijo, kako vnaprej. vasi. »Prav zaradi XIV. divizije je bila namreč vasica Sedlarjevo poznana v širšem slovenskem prostoru, nanjo pa so se, zaradi proslave ob spomeniku, tako spomnili vsaj enkrat letno,« piše med drugim v obširnem pismu. Kot smo že poročali, odgovarja predsednik šmarske borčevske organizacije Jože Počivavšek, da so proslavo preselili v občinsko središče zaradi udeležencev NOB, ki v Sedlarjevem naj ne bi vzdržali dolgotrajnega stanja na prostem ter zaradi možnosti slabega vremena. V Sedlarjevem menijo, da ni za prestavitev proslave prav nobenega opravičila. »Naj vas spomnim na velike proslave v Dražgošah, na Osankarici in tako naprej. Ali bomo te proslave preprosto prestavili v Ljubljano ali Maribor?« je zapisano v prvem, protestnem pismu Sedlarcev. Ali so zares potrebne kar tri proslave, kot bo letos, ko časi po gospodarski plati niso ravno rožnati? Spoštovanje do pomembnega zgodovinskega dogodka bi bilo gotovo mogoče izraziti na eni sami, ki bi bila lahko pripravljena z več razumnosti ter z večjim posluhom za vse tisto, kar si želi najširša javnost. BRANE JERANKO Foto: SHERPA, GrupA Andrej Mavri je lani nagovoril pohodnike. Praznične prireditve V Rogaški Slatini bo osrednja prireditev slovenskega kulturnega praznika danes, 5. februarja, ob 18. uri, ko bo v kulturnem centru Odstiranje legende o Pegazu ter Vasko-vem krilatem konju. Ob tej priložnosti bo razstava del Mirka Megliča z naslovom Okolica Rogaške Slatine nekoč. V dvorcu Strmol v Rogatcu pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika danes, 5. februarja, ob 18. uri glasbeni večer v počastitev slovenski besedi z naslovom Brez besed. Nastopila bosta vsestranski umetnik Miha Alu-jevič ter pianist Urban Ulrych. V počastitev Prešernovega praznika pripravlja Turistično in kulturno društvo Virštanj v nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri Partljičevo monokomedijo Lizika, ki jo bo izvedla Olga Markovič. Prireditev bo v virštanj skem domu krajanov. Ob slovenskem kulturnem prazniku bo v ponedeljek, 8. februarja, na turistični kmetiji Velbana gorca na Gostinci nad Virštanjem 11. akademija, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Kulturnim društvom Pilštanj-Lesično. Nastopil bo kvartet Obsoteljski slavčki, Marjan Marinšek in Slavko To-plišek pa bosta igrala v skeču Kako je Guzaj prišel do zlate ure. Prireditev bo ob 18. uri. BJ Pod Bočem bo odmevalo V dvorani v Kostrivnici pod Bočem bo v nedeljo, 7. februarja, festival narodnozabavne glasbe, 16. Odmev z Boča. Za nastop je izbranih deset ansamblov, med njimi Odmev, Pero, Nebo, Skala, Tik-tak, Naveza, Galop, Čar, Biseri in Polka punce. Trem najuspešnejšim bodo podelili kristalno, zlato, srebrno in bronasto velikonočnico, prav tako bosta podeljeni plaketi in denarni nagradi za najboljšo melodijo ter najboljše besedilo. Prireditev, ki jo bo vodila Darja Vrhovnik, bo ob 15. uri. Bj H'OiH'HIIN VOJNIK j SL. KONJICEj ZREČE | VITANJE | © Z »marofom« ■ V se nic novega V Novi Cerkvi si že več kot desetletje prizadevajo, da bi na mestu zaščitenega gospodarskega poslopja - »maro-fa« - zrasel poslovno stanovanjski objekt, v sklopu katerega bi bila tudi pošta. A zgodba, katere začetki segajo v prejšnje tisočletje, je vse prej kot enostavna, saj so na poti do njene uresničitve krajani oziroma lokalna oblast naleteli na ovire. Če je še pred letom dni želelo center zgraditi podjetje Tuš, si je zaradi prevelikih stroškov sanacije objekta premislilo in od pro- jekta odstopilo. Prav tako si krajevna skupnost bolj prizadeva za rušitev starega objekta, saj bi bili stroški sanacije previsoki, čeprav so za delno obnovo oziroma idejno zasnovo obnove že dobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ker pa želi novi investitor CM Celje, ki pa niti ni lastnik gospodarskega poslopja, saj je to še vedno v lasti dveh krajanov in župnije Nova Cerkev, poslopje rušiti in ga v enaki obliki postaviti na novo, je ZVKD prošnjo zavrnil. Na negativno mnenje se je gradbe- no podjetje odzvalo s pritožbo na ministrstvo za kulturo, ki jo je v Ljubljano naslovilo pretekli teden, in pričakuje odgovor v zakonsko določenem roku 30 dni. Na celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine pa smo izvedeli, da s pritožbo niso seznanjeni, saj so vso dokumentacijo gospodarskega poslopja v Novi Cerkvi predali ministrstvu za kulturo. Menijo, da naj še drugi presodijo, kaj storiti z objektom, ki buri duhove krajanov in morebitnih investitorjev. MOJCA KNEZ, foto: RP \m 13 v v ■ ■■ ■ Pevcevo srce, življenje violine in slovo od kulturnega doma Za družine v stiski V Slovenskih Konjicah bo svečana akademija v počastitev kulturnega praznika jutri, v soboto, ob 19. uri v kulturnem domu. Program z naslovom Pevčevo srce bodo oblikovali člani kulturnih društev občine. Na prireditvi bodo podelili priznanja in nagrade za uspešno delo na kulturnem področju. Prejeli jih bodo Mojca Koban Dobnik, magistrica glasbeno-pedagoških znanosti, ki deluje kot profesorica na Gimnaziji Slovenske Konjice, za ustvarjalno delo na glasbenem področju, Franjo Funkelj za serijo uspešnih in odmevnih projektov na področju kiparstva, Marija Lojen za ustvarjalno in organizacijsko delo na področju kulture v Žičah, Slavko Slapnik - Gadi za ustvarjalno in organizacijsko delo na likovnem področju ter Kulturno društvo Svoboda osvobaja za izredno uspešno in ustvarjalno gledališko sezono 2009. Prireditev bo kulturno društvo konjiških likovnikov in fotografov pospremilo s tematsko razstavo Poezija v sliki in besedi. V Zrečah bo osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku danes, v petek, ob 18. uri v kulturnem domu pri Termah Zreče. Na prireditvi bodo zbrani prisluhnili svečanemu nagovoru rojakinje Zofije Klemen - Krek. Prireditev so naslovili Violina, ti si mi vse. Z besedo, s praktičnim prikazom, filmom in z glasbo bodo namreč obiskovalce popeljali skozi življenje violine, od izbora lesa, preko postopkov njene izdelave do najrazličnejših oblik glasbe. Bogat kulturni program je pripravilo KUD Vladka Mohoriča Zreče. Pripravili so tudi filmske predstavitve letošnjih nagrajencev za dosežke na področju kulture. Priznanja in nagrade bodo prejeli: Nada Mrzdovnik za dolgoletno prepevanje v zborih in delovanje v kulturnih društvih, še posebej pa za aktivnosti pri organizaciji literarnih večerov v Skomarski hiši, Marjan Hren iz Črešnove za dolgoletno delovanje v kulturnih društvih ter za prepevanje tako na domačih tleh kot v tujini, Folklorna skupina Jurija Vodovnika Sko-marje ob 10-letnici delovanja in za ohranjanje ljudskega izročila z območja Pohorja ter Narodnozabavna sekcija KUD Vladka Mohoriča ob 20-letnici delovanja ansambla Fantje izpod Rogle. V Vitanju bo osrednja prireditev v nedeljo ob 18. uri v kulturnem domu. Najverjetneje bo to zadnja prireditev ob kulturnem prazniku v tem domu. V Vitanju namreč pričakujejo gradnjo kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, ki bo zraslo na mestu sedanjega kulturnega doma. To bo zaznamovalo tudi tokratno prireditev ob kulturnem prazniku. Na njej bodo podelili Prešernovo nagrado Občine Vitanje pisatelju Antonu Gričniku za izdajo dveh knjig o vitanjskem rojaku, ljudskem pesniku Štimulaku. Knjiga Jaz sem Matija Štimulak je izšla lani, čisto sveža pa je knjiga Pogovori s pokojnim pesnikom. MBP Župnijska karitas Nova Cerkev že štirinajstič zapovrstjo pripravlja dobrodelni koncert, s katerim želi pomagati družinam, ki so se znašle v hudi socialni stiski. Koncert bo to nedeljo ob 15. uri v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi. Vabilu na koncert so se radodarno odzvali ansambli Golte, Šestica, Orion, Iskrice, skupina Ra-Ce, Gregor Čušin s predstavo Hagada ter trio Eroika. »Še posebej smo veseli, da je udeležbo potrdil tudi trio Eroika, saj menimo, da bo na njihov račun udeležba še večja,« pravi požrtvovalna voditeljica župnijske karitas Katica Pešak. »Večji izkupiček koncerta po- meni, da bomo lahko pomagali več ljudem v stiskah. Teh pa v naši krajevni skupnosti ni malo.« Sponzor dobrodelnega koncerta je tudi Sazas, kar pomeni, da organizatorjem ne bo potrebno del sredstev od izkupička nameniti organizaciji za zaščito avtorskih pravic. RP Simpozij za potapljače Mednarodna zveza društev IAHD Adriatic je 6. februarja v Zrečah pripravila za potapljače iz Slovenije in sosednjih držav že 8. mednarodni simpozij Potapljanje AST. »V zadnjih sedmih letih je simpozij postal forum, kjer lahko rekreacijski potapljači nadgradijo obstoječe potapljaško znanje, se seznanijo z novimi dosežki v potapljanju in s tem povezano znanostjo,« poudarja pomen dogodka glavni organizator Branko Ravnak, ki je sicer tudi predsednik Plavalnega kluba Slovenske Konjice in eden najzaslužnejših za odpiranje podvodnega sveta potapljačem s posebnimi potrebami. Ob osrednjem dogodku, ki se bo začel jutri ob 10. uri v Termah Zreče, bo danes, 5. februarja, ob 17. uri v Hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah najprej strokovna delavnica, ob 19. uri pa v kulturnem domu 2. mednarodni festival podvodnega filma in videa Sprehodi pod morjem. MBP Dežela zdravja Sobota, 6.2., od 10. do 14. uro, v Planutu Tuš Goljo Umotnost preživetja Kaj nas caka, kje tičijo največje nevarnosti in kaj bo najpomembnejše, če želimo ohraniti sebe in planet? Kaj moramo vedeti, če se hočemo zavarovati pred tistimi, ki bi radi služili na nas? Ob 10:30 bo v kino dvorani 7 predaval Anton Komat, avtor knjige Umetnost preživetja. V avli bodo društva, ki sodelujejo v projektu, predstavila različne rešitve, pomembne za zdravje in kakovostno življenje v času, ki ga živimo. Varstvo otrok je zagotovljeno. Vstop je prost! ' radiocelje Kjer So zvezcje doma 14 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Alenka Grad Pečnik si je svojo odvetniško pisarno uredila natanko tako, kot jo je imel France Prešeren. Vsako leto se na obletnico njegove smrti ustavi v Kranju. »Tam ga bolj čutim kot v Vrbi. Tam je ustvarjal in pustil svoj pečat.« S Prešernom kot eno! Ljubezen do pesnika od 2. razreda - Alenka Grad Pečnik: »Nič me ne moti, da je kulturni praznik na dan njegove smrti.« Tistim, ki želijo s čim obdarovati ali razveseliti priznano celjsko odvetnico Alenko Grad Pečnik, si ni treba razbijati glave s tem, kaj ji podariti. Vse, kar je kakorkoli povezano s Prešernom, je tisto pravo. Naj bo to lectovo srce, na katerem je zapisan del Prešernove pesmi, ali tolarski tisočak, na katerem je upodobljen Prešeren. Da je ljubezen do Prešerna pri odvetnici izjemna, da slutiti že obisk njene pisarne ... Ob vzpenjanju po stopnicah do njene odvetniške pisarne človeka spremlja ducat Prešernovih upodobitev. S prešernim in okroglim obrazom ali z zamolklim, s podolgovatim ... »Nihče ne ve, kako je v resnici izgledal. Prvo njegovo upodobitev so naredili po spominu šele po njegovi smrti. Sama menim, da je najbolj realna tista, na kateri ima ozek obraz, orlovski nos, visoko čelo ter jamico v bradi,« razloži Alenka Grad Pečnik. Nato stopimo v pisarno ... Kot da bi se vrnili v 19. stoletje. Starinska miza, na kateri »čepijo« peresa in črnilo, pečatni prstan, na policah pa vse mogoče izvedbe Prešernovih poezij. »Veste, sem >naheca-la< arhitekta, da je naredil posnetek Prešernove pisarne, nato so mi po njegovih načrtih izdelali pohištvo. V njej se res dobro počutim. Pišem izključno s peresi. S čim drugim niti na znam,« se nasmehne in zraven malo potoži, kako težko je pri nas dobiti primerna peresa. On = ona S Prešernom se je odvetnica skoraj poenotila. Njeno ljubezen je vzpodbudila ženska, ki se ji še sanja ne, kaj je z enim namigom sprožila . »Kot otrok sem imela neznansko rada dojenčke. Zvonila sem po bloku in prosila mamice, če lahko njiho- vega dojenčka z vozičkom peljem na sprehod. Tako mi je enkrat gospa Marija Mar-tič sicer dovolila, vendar se mi je pridružila. Ko sva tako >vozičkali<, me je vprašala, če kaj berem. Pa sem ji naštela, kaj vse berem. >Kaj pa Prešerna bereš?< je rekla. >Ne,< sem ji odgovorila, >on je ja pretežak za otroke!< Pa mi je namignila, da so nekatere njegove pesmi primerne tudi za otroke. Tiste bolj na koncu knjige. No, tako se je v mojem drugem razredu začelo. V sedmem sem že na pamet znala cel sonetni venec. Njegove pesmice sem pogosto- krat deklamirala babici, da sem se izognila delu. Ona me je poslušala, jaz pa sem lahko zraven na drevesu jedla češnje.« Podobnosti med njo in njim je toliko, da človek komajda dojame. Metni Vrh pri Sevnici, kamor je Alenka hodila k babici na počitnice, ima povsem podobno cerkvico, kot je tista v Vrbi. Prešeren je imel pisarno in stanovanje kar skupaj, živel je nad gostilno, po horoskopu je bil strelec. Vse to velja tudi za Alenko. Je Prešeren vplival tudi na njeno izbiro poklica? »Kaj vem, mogoče. Vem pa, da sem se Ženskar in pijanec. Ta dva stereotipa o Francetu Prešernu Alenko Grad Pečnik najbolj užalostita. dobre. Ker do ravni Prešerna niti približno ne morem priti. Prešeren je zame najboljši pesnik svetovnega kova. Napisati Sonetni venec z akro-stihom, napisati Zdravljico v obliki čaše, pri tem dosledno upoštevati metriko ... Take stvaritve ne najdemo med drugimi pesniki svetovnega kova.« Krivice in zmote Če za kaj, potem se je Alenka zaradi Prešerna pripravljena prepirati. Stereotipi o pijancu in ženskarju ji dvignejo pritisk. »Pravzaprav sem se bila pripravljena prepirati. Zdaj že razumem, da ljudje pač ne razumejo,« pravi. »Dejstvo je, da človek, ki je napisal toliko lepih stvari, ni mogel biti ne pijanec ne brezbrižnež. Moral je biti čudovit človek, spiritualno na zelo visoki ravni. Mislim, da bi se zdaj že lahko rešili teh stereotipov ter gla- sno povedali, da je on največji svetovni pesnik.« Vedno znova, ko prav vsako leto na dan smrti obišče njegov grob, jo nekaj še posebej razžalosti. »Mimogrede, nič me ne moti, da je kulturni praznik ravno na dan njegove smrti. Smrt je rojstvo in okrog tega nima smisla dramatizirati. Me pa jezi, da so na njegovem nagrobniku napisani verzi, ki jih je Prešeren posvetil prijatelju Andreju Smoletu. Ko da ne bi mogli najti kaj bolj izvirnega ali nekaj, kar bi ustrezalo njegovemu življenju. Tako pa piše o tem, da se mu je izpolnila želja ležati v domači zemlji. To je veljalo za Smoleta, ki je veliko potoval in ni nikjer našel miru. Pač izraz >Slovenceljnov<. Še bolj pa me boli, da so vso njegovo zapuščino cerkveni sežgali. Veste, kaj vse bi lahko danes imeli?« ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Upodobitev Prešerna, ki visi nad njeno pisalno mizo, je po njenem še najboljši približek pesnika. V času njegovega življenja ga namreč nihče ni naslikal. zaradi krivic, ki so se mi dogajale, že v petem razredu odločila, da bom odvetnica! Da bom odpravljala krivico iz tega sveta! Res pa je, da mi je marsikdo kot otroku rekel, da sem tako zgovorna, da bom gotovo jezični dohtar. Prav ta izraz so uporabili,« se spominja. Je pa Prešeren zagotovo vplival na nekaj drugega - tudi ona piše pesmi! »No, tega javno nisem še nikoli priznala. Prav tako svojih pesmi še nisem nikoli javno predstavila. Jih pa skrbno zbiram. Mogoče jih bom kdaj tudi izdala v knjižni obliki. Ne vem. Nisem še tako prepričana, da so Alenka zbira vse, kar je povezano s Prešernom. Od nekdaj. Tako ji je v roke prišel tudi vodni tisk, ki so ga uporabljali za tiskanje bankovcev. Pipan kot dirigent Bergmanova mojstrovina Jesenska sonata češnja na torti sezone SLG? V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo nocoj, po včerajšnji predpremieri v čast slovenskemu kulturnemu prazniku, še premierno uprizorili dramo Jesenska sonata slovitega švedskega cineasta, dramskega pisca in režiserja ter ustvarjalca neštetih radijskih iger Ing-marja Bergmana. Predstavo je v prevodu Sare Grbović ustvaril hišni režiser Janez Pipan. O Bergmanu in njegovem zatiranju čustev, življenju na opusu ne gre izgubljati besed. Gre za enega najvidnejših ustvarjalcev minulega stoletja, katerega filmi so zaznamovali kulturno identiteto Evrope. Avtor več kot 60 filmov, 170 dramskih iger in nekaj sto besedil za radijske igre je praktično pripovedoval vselej isto zgodbo - o odnosih v družini, o spolnosti, drugi, notranji ravni ... Prav to je ob predstavitvi svoje druge režije v SLG Celje v vlogi hišnega režiserja poudaril režiser Janez Pipan. In zbranim orisal veličino in okoliščine dela slovitega Šveda, ki si je kupil otok v domovini in na njem vse prebivalce zaposlil v svojih številnih produkcijah. Dramo Je- Dramo Jesenska sonata, ki je prva slovenska uprizoritev, so ustvarili prevajalka Sara Grbović, režiser Janez Pipan, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, avtor glasbe Aldo Kumar, lektor Jože Volk, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, klavirska svetovalka Mojca Krajnc, svetovalka za angleški jezik Tina Mahko-ta ter filmska ekipa z režiserjem Janezom Lapajnetom. senska sonata je napisal leta 1978, »a se tudi danes bere, kot bi bila napisana včeraj,« je ob predstavitvi povedala upravnica Tina Kosi, ki vztraja na sodobnem, v Sloveniji prvič prikazanem repertoarju. V zgodbi o zvezdniški materi (v istoimenskem filmu jo je odigrala Ingrid Bergman) in njeni »lastni slavi in interesnemu zakonu« podrejeni in s tem žrtvovani hčeri (v filmu jo je odigrala Liv Ulmann) Bergman in skozenj tudi Pipan razbijata tabu stoletja, ki je bil nedotakljivost družine. »Predrznost je, da izbereš tak tekst, a film mi ni bil vzgled in moja postavitev Jesenske sonate ni nekak remake filma. Ker je Jesenska sonata tudi napisana kot glasbena sonata - iz dveh tem, ki se v sklepnem delu prepletata, sem bil bolj dirigent kot režiser,« je povedal Pipan. In poudaril, da je vso pozornost posvetil Jesenska sonata je predvsem drama o izgubljenem in porušenem odnosu matere in hčerke, ki sta ju odigrali Lučka Počkaj in Pia Zemljič, slednja v svoji prvi predstavi kot nova članica celjskega gledališkega ansambla. igralskemu angažmaju, ki je bil v izbranem kvartetu Bojan Umek, Pia Zemljič, Lučka Počkaj in Barbara Med-vešček, izjemen. »Ne vem, če bi kjerkoli lahko našel boljšo in bolj prepričljivo četverico igralcev,« je zatrdil Pipan. Njegove besede je le še potrdil Bojan Umek, ki pravi, da je to med njegovimi 80 vlogami v gledališču zanesljivo manjša, a pravi »parfum s kap- ljicami esence. Ko sem gledal nekaj prizorov, v katerih me ni na odru, sem jokal kot dež .« je povedal. Predstava utegne biti prava posebnost tudi zato, ker je njen sestavni del film, posnet na vlaku med Ljubljano in Mariborom in ki ga je, po Pipa-novih besedah, s pravo berg-manovsko senzibiliteto reži-ral Janez Lapajne. BRANKO STAMEJČIČ Foto: DAMIJAN ŠVARC Celjsko premierno uprizoritev Jesenske sonate bosta obiskali ministrica za kulturo Majda Širca in švedska veleposlanica Inger Ultvedt. NE ZAMUDITE ... koncerta skupine Mi2, ki bo v soboto ob 21.00 v Mestnem kinu Metropol. Mi2 so spet aktivni kot le kaj. Pred dnevi so predstavili svojo biografijo, ki je izšla pri založbi Litera, napisal pa jo je Celjan Mohor Hudej. Izdali so tudi Pesmarico z besedili svojih pesmi z vseh albumov, tudi s prihajajočega. Predvsem pa so že za zgodnjo pomlad najavili izid novega albuma. Šest pesmi - polovico - smo že spoznali. Na drugo polovico, za katero pevec Tone Kregar pravi, da bo po njegovem občutku še boljša in udarnejša, nestrpno čakamo. Morda bodo v soboto predstavili tudi kak nov, še neslišan komad. Kdo ve? Vstopnina 25 EUR. . koncerta Celjskega plesnega orkestra Žabe v ponedeljek ob 19.00 v Kulturnem domu Štore. Priznamo, da nas je za Žabe že močno skrbelo, saj lani prvič po dolgih letih niso pripravile tradicionalnega božičnega koncerta. Zdaj so spet tu, pravijo, da v dobri formi in kondiciji in s številnimi gosti. Ža- be še vedno vodi dirigent in trobentač David Jarh, v goste pa so povabile še Uroša Perića, Mio Žnidarič & Ste-va Klinka ter klarinetista Fra-nja Mačka ... Vstopnina 10 EUR. ... multimedijske razstave mednarodno priznane umetnice Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje danes (petek) ob 19.00 in dokumentarnega filma Lila Prap, ki ga bodo zavrteli po odprtju, ob 20.00 v Mestnem kinu Metropol. Naslov razstave je Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap. Gre za celovito pregledno razstavo, na kateri bo na ogled in v posluh celotna likovna, literarna, animacijska in igrana plat vsestranske umetnice. Razstava je zasnovana v scenski postavitvi, primerni za predstavitev originalnih ilustracij, lutk ter digitalnih prin-tov posameznih likov z besedili. Poslušali bomo radijsko igro za otroke Kosmata žaba, ki je nastala leta 2000 v produkciji programa ARS nacionalnega radia in televizije. Gledali bomo japonske animacije iz serije GAO GAO BUUU (po knjigi Zakaj?), ki na duhovit način razkrivajo lastnosti posameznih živali. Na TV bomo spremljali lutkovno predstavo Zakaj? v priredbi Lutkovnega gledališča Ljubljana in si ob odprtju ogledali še dokumentarni film, ki govori o Lili Prap in njeni »japonski zgodbi« v režiji Aleša Šege ... Čezmejno spogledovanje V trnoveljski Zarji danes začetek srečanja zamejskih ljubiteljskih gledališč Alpe-Donava-Jadran, tak je naslov nekakšnega mini festivala zamejskih gledaliških skupin, ki se danes začenja na odru trno-veljske Zarje. Slovenci v zamejstvu skrbno negujejo kulturne korenine svojega naroda in del teh prizadevanj je tudi njihova gledališka ustvarjalnost. V Celju je ne bomo spremljali prvič, saj so že v prejšnjih letih tudi zamejske gledališke skupine vključevali v spored Nova-čanovih gledaliških srečanj. Letos pa so se prvič odločili, da ta del žlahtnih snovanj izpeljejo posebej. Kot srečanje in nekak minifestival. »Razlogov za to je več -v prvi vrsti gre za popestritev dogajanj na kulturnem področju v Celju, v drugi za to, da predstavimo zamejsko ustvarjalnost, saj je Celje kar nekakšno zemljepisno središče, približno enako oddaljeno od zamejskih centrov tovrstnega ustvarjanja. In slednjič, s tem si tudi ansambel Zarje odpira nova gostovanja, saj bomo zamejcem vrnili njihove obiske,« pravi eden od organizatorjev zveze kulturnih organizacij in KD Zarja Trnovlje Celje Živko Beš-kovnik. Srečanje se začenja nocoj ob 19.30, ko bo z monoko- Prizor iz predstave Gulyas ali Prvičdrugičtretjič medijo Gulyas ali Prvičdru-gičtretjič, v režiji Alenke Hain nastopil gledališki igralec Aleksander Tolma-jer iz Celovca. Srečanje se bo nadaljevalo 27. februarja, ko prihaja v goste dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež pri Gorici v Italiji. V režiji Jožeta Hrovata bodo predstavili igro Novaka Novaka Gugalnik. Tretja predstava bo 6. marca, ko bo občinstvo videlo dve eno-dejanki v izvedbi dveh skupin iz Porabja na Madžarskem. Sto je oča bodo v režiji Lacija Kovača uprizorili Veseli pajdaši iz Štefa-novcev, Pokapanje pa v režiji Milivoja Mikija Roša Duo Fodor. Obe skupini delujeta v Zvezi Slovencev na Madžarskem, obe predstavi pa bodo odigrali v svojem narečju. Srečanje bo zaokrožil nastop gledališke skupine KPD Bazovica z Reke na Hrvaškem, ki bodo v režiji Serđa Dlačića predstavili komedijo Romeo in Julija (pa še kaj .) Podobno kot na Novača-novih srečanjih bo tudi tokrat po vsaki predstavi občinstvo razglasilo igralca večera. Srečanje pripravljata skupaj Zveza kulturnih društev Celje in KUD Zarja Tr-novlje Celje. BRST Pred odločitvijo V ministrstvih za šolstvo in šport ter visoko šolstvo in znanost ocenjujejo, da bo v študijskem letu 2010/11 dovolj prostora tako za srednješolce kot študente - Prihodnji petek in soboto informativna dneva v vseh šolah Potem ko so sredi januarja razpis za vpis v srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 2010/11 dobili v roke učenci zaključnih razredov osnovnih šol, so se ta teden z vsebino razpisa za vpis v programe visokošolskega izobraževanja v prihodnjem študijskem letu seznanili srednješolci, ki zaključujejo šolanje. moduli: komerciala računovodstvo turizem nepremičnine ______»vanje za izredne itudente poteka v Celju, H Tako bodoči srednješolci kot študenti bodo prihodnji konec tedna, v petek, 12. februarja, in v soboto, 13. februarja, imeli priložnost, da se podrobneje seznanijo s programi oziroma šolami, kjer se želijo izobraževati naprej. To priložnost velja kar najbolj izkoristiti in tudi zato se lahko tisti, ki še oklevajo in še nimajo izbranega programa, podajo na več šol. Večina namreč informativne dneve pripravlja v petek dopoldne in popoldne ter še v soboto dopoldne. Vpisnih mest manj, izbire več V vseh slovenskih srednjih šolah lahko s 1. septembrom računajo na 18.420 učencev, kar je natančno 588 otrok manj kot je vpisanih v letošnje 1. letnike srednješolskega izobraževanja. Glede na to, da je za šolsko leto 2010/ 11 razpisanih 25.423 prostih mest (219 manj kot letos), je torej prostora (in izbire) za novince več kot letos. V ministrstvu za šolstvo glede na trende iz preteklih let pričakujejo približno enako število omejitev vpisa, tako da bi moralo biti na vseh stopnjah izobraževanja dovolj prostora za vse učence. Za bodoče študente Danes bodo srednješolci dobili tudi Razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2010/ 11. V primerjavi z letošnjim študijskim letom je za študente višjih šol ponujenih več vpisnih mest: skupaj 13.974. Za redne študente je v jav- nih in v šolah s koncesijo razpisanih 4.240, za izredne pa 3.900 vpisnih mest. Ponudbo za izredne študente dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo še 5.834 vpisnih mest. V študijskem letu 2010/11 bo za redne študente na voljo 170 mest več kot lani, zasebne šole pa so razpisale 118 mest več kot lani. Na Celjskem je ob že poznanih programih višješolskega izobraževanja za prihodnje študijsko leto novost v Šolskem centru Šentjur, kjer v Višji strokovni šoli razpisujejo program naravovarstva za redni in izredni študij. Dovolj prostora naj bi bilo tudi za bodoče študente, v ministrstvu za visoko šolstvo in znanost pa pravijo, da se razmerja med družboslovnimi, naravoslovnimi in tehniškimi študijo niso bistveno spremenila. Za bodoče študente je v študijskem letu 2010/11 v programih visokošolskega, univerzitetnega in enovitega magistrskega študija na voljo za redni in izredni študij skupaj 26.575 vpisnih mest, od tega jih največ, kar 14.336 razpisuje Univerza v Ljubljani. IVANA STAMEJČIČ C LJUDSKA CANKARJEVA ULICA 1, 3000 Celje, Slovenija CELJE Ker Je več znanja danes več uspeha Jutri: www.lu-ceUe.si VABIMO K VPISU V POMLADANSKI SEMESTER 2009/10 • Brezplačna Osnovna šola za odrasle TEČAJI IN DELAVNICE 'Tečaji tujih jezikov: angleščina, nemščina, španščina, italijanščina, francoščina in ruščina • Retorika in komunikacija • Nevrolingvistično programiranje -NLP diploma • Računovodstvo - osnovni modul • Računalništvo - word, excel, internet, ECDL • Desetprstno slepo tipkanje •Težka gradbena mehanizacija • Slovenščina za tujce - priprava za izpit NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE • Računovodja / računovodkinja > Knjigovodja / knjigovodkinja • Posrednik / posrednica za nepremičnine •Hišnik / hišnica > Izvajalec zidanja in ometavanja, betonskih del, del nizkih gradenj • Polagalec / polagalka talnih oblog 1 Socialni oskrbovalec / oskrbovalka na domu BREZPLAČNO OBIŠČITE TUDI • CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje ■ SSU - Središče za samostojno učenje » Borzo znanja - Izmenjava znanj, spretnosti, izkušenj Prijave in informacije: Tel.: 03 428 67 50; e-mail: info@lu-ce|je.si ali osebno na Ljudski univerzi Celje www.fkpv.si INFORMATIVNI DNEVI 12. in 13. 2. 2010 -A* Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA. Evropski socialni sklad NOVO v študijskem letu 2010/2011 Visokošolski študijski programi prva stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Magistrski študijski programi druga stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Doktorski študijski program tretja stopnja: Poslovne vede Operacijo razvoja novih Studijskih programov Poštovna informatika inTurizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se /zva/a v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvqj človeških virov in vseiMjenjskega učenja*; prednostne usmeritve 3.3 cKakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega Šolstva.' Celje Ljubljana Maribor Nova Gorica Murska Sobota Kranj Slovenj Gradec VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLAVCELJU vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega (izredni študij) v študijskem letu 2010/2011. informativna dneva: - v petek, 12. 2. 2010, ob 16. uri in - v soboto, 13.2.2010, ob 10. uri. informacije: Mariborska cesta 7, 3000 Celje; tel. Št.: +386 3/428 79 00; fax: +386 3/428 79 06; e-mail: info@vzsce.si; internet: http://www.vzsce.si Info dnevi '10 Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Avtobusno postajo Ljubljana, Slovenskimi železnicami in Ljubljanskim potniškim prometom tudi letos izdala brošuro Info dnevi '10. Ě Srednja zdravstvena šola Celje Ipavčeva 10,3000 Celje Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2010/2011: zdravstvena nega (SSI, štiriletni program) zdravstvena nega (PTI, 3+2) bolničar/negovalec (SPI, triletni program) kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program). Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 12. februarja 2010, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 13. februarja 2010, ob 9. uri. Opravite tečaj in si pridobite poklic: • maser/maserka • pediker/pedikerka • vizažist/vizažistka • maniker/manikerka. Vpis poteka vsak petek od 10. do 12. ure na sedežu šole. Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Izvajamo pa tudi postopke za preverjanje in potrjevanje NPK-ja. Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-sola-ceodr@guest.arnes.si Z njeno pomočjo se bodo bodoči študentje lažje znašli na informativnih dnevih v Ljubljani. Brošuro bodo v prihodnjih dneh prejeli dijakinje in dijaki zaključnih letnikov na 160 srednjih šolah v Sloveniji. V brošuri bodo našli osnovne podatke o visokošolskih ustanovah in opise poti do njih, prav tako pa tudi vozne rede vlakov in avtobusov ter kontaktne številke (npr. brezplačni študentski telefon 080 98 67) in naslove, na katerih bodo lahko izvedeli vse, kar jih zanima o informativnih dnevih. Da se bodo v Ljubljani bolje znašli, sta v brošuri tudi prilagojen zemljevid Ljubljane z označenimi fakultetami ter shema avtobusnih linij mestnega potniškega prometa. Podobno kot ljubljanski študenti se na sprejem novincev pripravijo tudi v drugih univerzitetnih središčih. Tako so bodočim študentom z informacijami v pomoč tudi v Mariboru in Kopru. Kot se spomnimo iz preteklih let, pa se povečanega »pritiska« na srednje-in visokošolska središča zavedajo tudi avtobusni prevozniki in v Slovenskih železnicah. IS Iňoyiti □ □ Razpis ni namenjen zgolj maturantom Čeprav bi pričakovali, da sta razpisa za vpis v višješolsko strokovno izobraževanje in v dodiplomske študijske programe zanimiva zgolj za srednješolce, ki zaključujejo s šolanjem, temu ni tako. Po srednjih šolah namreč že dijake 2. in zlasti 3. letnikov opozarjajo, naj si razpisa podrobno ogledajo in o izbiri študijskega programa razmišljajo že zdaj. Zlasti za gimnazijce oziroma tiste, ki opravljajo splošno maturo, je namreč pomembno, katere izbirne predmete za maturo si izberejo. Pri vpisu na določene fakultete namreč ob omejitvi vpisa štejejo ob doseženem učnem uspehu v 3. in 4. letniku ter maturi-tetnih rezultatih tudi ocene iz določenih predmetov ter ocene določenih maturitet-nih predmetov. Kateri so ti programi, je jasno razvidno iz razpisa - gre pa zlasti za študij tujih jezikov, medici- ne ter nekatere naravoslovne programe. Če so pri vpisu na, denimo, arhitekturo ali v določene umetniške programe, pomembni rezultati preizkusov nadarjenosti, gre pri prvih za načrtno delo zadnji dve leti srednješolskega izobraževanja. Za »poglabljanja«, kot tudi pravimo pripravam na maturo, pri določenih izbirnih predmetih se je namreč treba odločiti že konec 1. oziroma 2. letnika. IS Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper www.fm-kp.si Studirati s soncem v očeh, z morjem v dlaneh |dO\AQr redni studij tudi v Skofji Loki UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC šola prijaznih ljudi BREZPLAČNA OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE ^ST SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE (trgovec, ekonomski tehnik, gastronomsko turistični tehnik, oblikovalec kovin - orodjar, strojni tehnik (pti), elektrikar, elektrotehnik (pti), ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj, predšolska vzgoja (ssi) in poklicni tečaj) 20-odstotni popust za vpis v programe s področja strojništva in elektrotehnike do 15. 2. m JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE (splošni tečaji, individualni tečaji, tečaji po meri podjetij, tečaji priprave na maturo in DIC/FCE/PET izpite, slovenščina za tujce, javno veljavni izpiti) BREZPLAČNE PREDSTAVITVENE URE ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ŠPANŠČINE, ITALIJANŠČINE (9.-11. 2.) «T SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE (računalniški tečaji, ECDL izpiti, NPK - socialni oskrbovalec, izdelovalec spletnih strani, tečaj vodenja poslovnih knjig, tečaj za voditelja čolna, tečaj za VHF postajo, tečaj digitalne fotografije, skupinske vadbe, družabni plesi) BREZPLAČNA PLESNA URA SALSE - 10. 2. 2010 * VISOKOŠOLSKI PROGRAMI (FAKULTETA ZA UPRAVO - redni in izredni študij) INFORMACIJE: - osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; - po telefonu 03 713 35 50; - e-pošta lu-zalec@upi.si; spletna stran www.upi.si. Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru bo tudi v študijskem letu 2010/2011 izvajala naslednje študijske programe: Vo§@k©§@B§ko strokovra lEudnjskn program inergetnka (I. bolonjska stopnja) UnovergoteSmo študijsko program Energetika (I. bolonjska stopnja) Magistrsko študojsko program imergetoka (II. bolonjska stopnja) Študijski programi se bodo izvajali v redni in izredni obliki v Krškem in Velenju. Veè informacijo študijskih programih dobite na www.fe.uni-mb.si ali na telefonski številki 03-8986-420. INFORMATIVNA DNiVA Predstavitev študoja na I. bolonjskj stopnjj (VS jn UN študijski program Energetika) bo: - v petek, 12. februarja 2010 ob 10. on 15. uro ter - v soboto, 13. februarja 2010 ob 10. uro. Informativna dneva bosta v prostorih Fakultete za energetiko v Krškem (Hočevarjev trg 1) on Velenju (Trgmladosto2). Priključi se tudi ti! :;{fpi <• Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko Dodatne informacije: Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko Krško: Hoèevarjev trg 1, 8270 Krško, tel: 07-6202-216, fax: 07-6202-222 Velenje: Trg mladosti 2, 3320 Velenje, tel: 03-8986-420, fax: 03-8986-413 e-mail: fe@uni-mb.si. 18 NOVI TEDNIK Datumi, datumi ... Vsekakor sta za vse, ki bodo septembra oziroma oktobra nadaljevali šolanje na višji stopnji, ta hip najpomembnejša datuma 12. in 13. februar, ko bodo v vseh šolah pripravili informativna dneva. Vseeno pa velja spomniti še na nekatere ... Do 18. februarja bodo morali posredovati dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v športne oddelke in se prijaviti za opravljanje preizkusov nadarjenosti, znanja in spretnosti tisti, ki bodo izbrali srednješolske programe, za katere je to vpisni pogoj. Te preizkuse bodo opravljali med 1. in 6. marcem. Do 23. marca bodo v srednjih šolah zbirali prijave novincev, potem se bo začel izbirni postopek, ko bodo še mogoči prenosi prijav, srednje šole z omejitvami vpi- sa pa bodo o tem učence seznanile 7. maja. Vpis v višje strokovne šole je za celotno Slovenijo enoten in ga vodi Višješolska prijavna služba s sedežem v Šolskem centru Celje. Kandidati lahko svoje prijave pošlje- jo med 10. februarjem in 8. marcem, višje strokovne šole pa bodo do 16. junija obvestile vse kandidate o roku za opravljanje preizkusov posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti. Kandidati se bodo do 27. av- gusta vpisali na šolo, kjer bodo sprejeti, podatki o še prostih mestih pa bodo objavljeni do 1. septembra na spletnih straneh Višješolske prijavne službe. Kot je znano, se lahko bodoči študentje v dodiplomske študijske programe prijavijo v treh rokih, vendar zgolj v prvem prijavnem roku lahko izbirajo med prav vsemi razpisanimi programi, potem pa zgolj še med tistimi, kjer bodo na voljo prosta vpisna mesta. Kandidat lahko izpolni in odda samo eno Prvo prijavo, glede na visoko šolo oziroma fakulteto, ki jo je izbral, pa mora to prijavo najkasneje do 8. marca poslati na visokošolske prijavno-informacijske službe univerz v Ljubljani (tudi za bodoče študente Univerze na Primorskem ter javnih oziroma koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodov, op.p.), Mariboru ali Novi Gorici. IS, foto: GrupA Bolonjska reforma je v slovenski dodiplomski študij na akademijah, fakultetah in visokih strokovnih šolah prinesla tri vrste programov. Bodoči študenti lahko izbirajo med: visokošolskimi strokovnimi študijskimi programi prve stopnje, ki obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta; univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje, ki obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo od tri do štiri leta, ter enovitimi magistrskimi programi druge stopnje, ki obsegajo od 300 do 360 kreditnih točk in trajajo od pet do šest let. Za vpis v enovite magistrske in univerzitetne programe je praviloma potrebna splošna matura in le za nekatere izjemoma poklicna matura z opravljenim dodatnim izpitom splošne mature, za vpis v visokošolske strokovne programe pa zadošča poklicna matura. V Šolskem centru Šentjur, kjer s študijskim letom 2010/11 uvajajo višješolski strokovni program naravovars-tva, veliko pozornosti posvečajo praktičnemu delu. UNIVERZA V NOVI GORICI Objavlja naslednja prosta vpisna mesta za studijsko leto 2010/2011: FAKULTETA ZA ZNANOSTI O OKOLJU Univerzitetni študijski program Okolje (prva stopnja) Magistrski študijski program Okolje (druga stopnja) POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA Visokošolski strokovni študijski program Gospodarski inženiring (prva stopnja) Magistrski študijski program Gospodarski inženiring (druga stopnja) FAKULTETA ZA HUMANISTIKO Univerzitetni študijski program Slovenistika (prva stopnja) Univerzitetni študijski program Kulturna zgodovina (prva stopnja) Magistrski študijski program Slovenistika (druga stopnja) FAKULTETA ZA APLIKATIVNO NARAVOSLOVJE Univerzitetni študijski program Inženirska fizika (prva stopnja) Magistrski študijski program Eksperimentalna fizika (druga stopnja) Podiplomski študijski programi: • Znanosti o okolju (tretja stopnja) Primerjalni študij idej in kultur (tretja stopnja) • Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine (tretja stopnja) •Jezikoslovje (tretja stopnja) Krasoslovje (tretja stopnja) Molekularna genetika in biotehnologija (tretja stopnja) Fizika (tretja stopnja) VABIMO VAS INFORMATIVNI DAN 12. IN 13. FEBRUARJA 2010 UNIVERZA V NOVI GORICI, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica INFORMACIJE: Študentska pisarna, telefon: 05 331 5 234 e-pošta: studentska.pisarna@ung.si http://www.ung.si, http://www.ung.si/si/o-univerzi/sole ABITURA Podjetje za izobraževanje ÛŒfë&jffi IZOBRAŽEVALNE PROGRAM PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE > IN PREKVALIFIKACIJE I/POKUC - PRODAJALEC PREKVALIFIKACIJA (po končani poklicni šoli) -EKONOMSKI TEHNIK PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli) Vpis bo v četrtek, 18. februarja 2010 ob 16. uri VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje ( -EKONOMIST -POSLOVNI SEKRETAR Informativna dneva bosta v petek, 12.2.2010 ob 16.30 uri in v soboto, 13.2.2010, ob 9. uri J ABIIUM d.o.o., Lava I Celje tel.: 03/ m 55 30 in 03/ 428 55 32 z WWW. vse letalske polete, ostale prevoze, večino nočitev in najem avtomobila rezervirala in plačala pred odhodom. Prijazni Novozelandci Plačane karte za Avstralijo nisva hotela kar tako izgubiti. Imela sva srečo. Prijazni novozelandski letališki uslužbenec je poklical na avstralsko ambasado v Tasmaniji in uredil, da so vlogo obravnavali prednostno. Viza zame je bila rešena takoj, soproga pa so po telefonu izprašali o njegovi povezanosti z vojsko. Razložil jim je, da je odslužil le obvezni redni vojaški rok v nekdanji Jugoslaviji. Končno je tudi on dobil vizo, potem pa je bilo treba počakati na prosta sedeža za let v Melbourne, ki je bil naslednji dan. Če te nimajo v računalniku, sledijo zapleti, telefoniranja, preverjanja, čakanja, prtljaga pa gre svojo pot. Da ne govorim, koliko je živč- V maorski vasi izdelujejo oblačila iz rastlinskih vlaken. Obkrožiti svet Želja je bila na hitro, v mesecu dni, z letalskimi vmesnimi postanki obkrožiti svet, a sva s soprogom že prvi teden ostala brez prtljage in vizuma za Avstralijo. BODITE ZALJ V TERMAH DOBRNA Valentinov vikend 12.02.-14.02.2010 Celjska koca blizu je, tam ugodna smuka čaka me Popoldanska smuka vsak dan od 12.00 do 16.00 Takoj, ko sem se zjutraj v hotelski sobi zbudila, sem ugotovila, da nogavice in spodnjice še niso suhe. Posušiti jih je bilo treba še s fenom. Oprala sem jih prejšnji dan, preden sva se zaman peljala v center mesta Auckland, da bi kupila nove. Ko sem sedla na plastični sedež v avtobusu, mi je bilo neprijetno hladno. Povrhu so me brez nogavic žulili čevlji. Kako me je jezilo, da sem jih pozabila dati v osebno prtljago. Kdo bi si mislil, da bova ostala brez prtljage že na začetku poti. Brez vizuma Že ko sva prispela v London, od koder bi morala poleteti proti vzhodu, sva doživela šok in mislila, da z nadaljnjim potovanjem ne bo nič. Pred vstopom na letalo so naju ustavili in povedali, da nimava avstralskega vizuma. Posvetilo se mi je, da sem pred dvema mesecema izpolnjevala vlogi za vizum in da od ambasade pravzaprav nisem prejela nobenega odgovora. Šifra, ki jo prejmeš pri izpolnjevanju vloge, je vstopna šifra za nadaljevanje vloge, ne pa šifra vizuma, kot sem bila prepričana. Celotni aranžma je bil povezan, zato naju vztrajni Angleži brez vizuma niso pustili na polet proti Novi Zelandiji. Ponovno sva oddala vlogo na internetni povezavi. Potem sva bila prepuščena letališki uslužbenki, da nama iz računalnika obisk Avstralije izbriše oziroma uredi nasled- Avstralske farme so zelene oaze sredi pogorišča. nji let. Verjela sva ji, da je tudi prtljago preverila in da bo na istem letalu. Oddahnila sva si, da bova lahko izpolnila večji del načrtov in poletela proti Hong Kongu, prvemu vmesnemu postanku. Letalska družba Air New Zealand je nudila dobro ponudbo okrog sveta, tako, da se lahko ustaviš, kjer želiš, brez plačila letaliških pristojbin. Tako sva določila, da se ustaviva v Hong Kongu, na Novi Zelandiji, v Avstraliji, na Fidžiju in v Los Angele-su. Da sva prihranila čas, sva nosti. Občutila sva, kako je, če ostaneš brez vsega, če ti odpade vse načrtovano, bojazen, da je vložen denar vržen proč. Rešuješ, kolikor se da, a odvisen si od dobre volje uradnikov vseh vrst. Midva sva imela pravzaprav srečo, da so Novozelandci prijazni ljudje. Vse je namreč povezano. Če ne bi iz Londona ujela letala do Aucklan-da, ne bi imela možnosti za nadaljevanje poti. Pomislila sva tudi na to, da bi se iz Londona vrnila domov. Na jok ti gre ob vseh črnih scenari- jih. Lahko bi ostala na letališču v Londonu in čakala vizo iz Avstralije nekaj dni, tako pa sva izgubila le en dan in eno noč, ter imela dodatni strošek za eno spanje. Navsezadnje se je dobro izteklo. Spoznaš razliko v prijaznosti in pomoči ljudi. V Londonu moraš prositi, moledovati, v Novi Zelandiji pa ti pomagajo in te spremljajo do izhodnih vrat. Morda je za dober razplet pomagal pajek, ki ga je soprog zjutraj doma pred odhodom pustil živeti. Prtljage seveda ni bilo na letalu, kasneje sva izvedela, da je prišla s tovornim letalom v Melbourne v zelo slabem stanju. In s takšno je bilo treba naprej. Po načrtu A pomembno je bilo, da se je načrtovana pot lahko nadaljevala, čeprav sva bila v Avstraliji manj časa. Obiskala sva prijatelje v Melbournu in se peljala mimo številnih pogorišč, saj je prav takrat divjal najhujši požar, o katerem so poročali tudi pri nas. Ostale so le grozljive zgodbe, na primer tista, ko je moža konj povlekel v jezero v trenutku, ko je ognjeni veter na nasprotni stani ulice požgal dom z ostalimi člani družine in je edini ostal pri življenju. Naprej je šlo vse po načrtu. Po nekaj dneh sva se vrnila v zeleno Novo Zelandijo, si najprej ogledala južni otok s številnimi jezeri, fjordi in ledeniki, nato severni otok s številnimi grički, posutimi z vinogradi in gejzirji ter odpotovala na otočje Fiji, kjer sva se dodobra ogrela v topli in vlažni klimi sredi Tihega oceana. Pot sva nadaljevala v Los Angelesu, kjer sva se z najetim avtom odpravila na raziskovanje Grand Canyona in drugih bližnjih kanjonov ter poskusila srečo v igralnicah Las Vegasa. Sreče seveda ni bilo v igri, bila pa je v izpolnjenem potovanju. MIRA GORENŠEK radiocelje H gsm: 041 718 274 059 070 400 ali 059 070 405 Fax:05/ 70 90 410 e-mail: info@celjska-koca.si www.celjska-koca.si Butik nedaleč od Zion Canyona v Utahu 20 ŠPORT NOVI TEDNIK Urška Zolnir in Roki Drakšič sta bila prepričljivo najboljša V Urška in Roki najboljša v letu 2009 Župan Celja Bojan Šrot je navdušen nad odličnimi rezultati športnikov. Najboljše športnike in športnice v preteklem letu je Bojan Šrot sprejel v Knežjem dvorcu ter jim čestital za doseženo v preteklem letu. Udeležencem olimpijskih iger je zaželel veliko sreče, pri čemer se nadeja kakšnega presenečenja in morebitne medalje. Na kasnejši razglasitvi športnika in športnice Celja so bili judoisti in ju-doistke Sankakuja tisti, ki so največkrat hiteli po priznanja. Najboljši športnik leta 2009 je postal Roki Drakšič, drugo mesto je zasedel rokometaš David Razgor in tretje motokro-sist Klemen Gerčar. Med dekleti je naslov romal v roke Urške Žolnir, druga je bila Lucija Polavder, tretja kegljačica Bar- bara Fidel. Med moškimi ekipami je slavilo rokometno moštvo Celja Pivovarne Laško, med dekleti pa judo klub Sankaku. »Noka« za štiri leta in pol V) u1 Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je v sredo podpisal pogodbo z enim najboljših trenerjev tako v Evropi kot svetu, Zvonimirjem Serdaruši-čem. »Noka«, gre za vzdevek v Bosni in Hercegovini rojenega novega celjskega stratega, bo v mestu ob Savinji ostal štiri leta in pol. Danes izjemen trener je bil nekoč član jugoslovanske rokometne reprezentance, ki je leta 1974 osvojila bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Kot trener je z nemškim Kielom dosegel svoje največje uspehe. Kar enajstkrat je bil nemški prvak, petkrat zmagovalec nemškega pokala in štirikrat super pokala, trikrat je osvojil pokal EHF, enkrat evropski super pokal, leta 2007 pa je osvojil še ligo prvakov, kjer je še dvakrat igral v finalu. Prav tako je Zvonimir Serdarušič se želi čim hitreje približati širšemu evropskemu vrhu, to je med osem najboljših ekip. bil kar petkrat izbran za nemškega trenerja leta. S celjskimi igralci se je seznanil že sredi tedna, ko je v torek tudi vodil prvi trening. Želje in cilji, ki jih je prinesel v dvorano Zlatorog, so v prvi vrsti osvojitev državnega prvenstva in zmagati v Pokalu Slovenije, v evropskem tekmovanju pa priti čim dlje. V celjsko ekipo, kot pravi, ne bo vnašal pritiskov glede nastopanja v ligi prvakov, saj je treba delati korak za korakom. V rokometnem klubu pa prihod novega trenerja ne bo edina sprememba, saj bo v prihodnjih dneh mesto športnega direktorja zasedel Roman Pungartnik. Vedno glasnejše postajajo tudi govorice, da naj bi se na mesto predsednika kluba vrnil Tone Turn-šek, kar naj bi potrdili na marčevski skupščini. MOJCA KNEZ, foto: SHERPA Slovo »male čete« Nocoj se bo s tekmami 13. kroga začel spomladanski del prvenstva v 1. ligi malega nogometa, vendar brez Pekarne Duh. Dobovec bo gostil Sevnico. Čeprav je bilo vzdušje v celjski ekipi malega nogometa, Pekarni Duh, pred nekaj tedni za nadaljevanje sezone še optimistično, se je vse spremenilo. Finančne težave, ki so ekipo spremljale v pretekli in letošnji sezoni, so bile prevelike, zato se »mala četa« dokončno poslavlja od tekmovanja v 1. SLMN. Načrti za spomladanski del prvenstva so bili zelo dobri, ko naj bi bil blizu celjskega dresa nekdanji član Dobovca Davorin Šnofl, vendar so finance terjale svoje. Šnofl se je odločil za vodilno drugoligaško ekipo Divačo. Čeprav so imeli Celjani izkušeno ekipo, ki bi nedvomno lahko posegla po uvrstitvi med najboljših šest ekip, je primanjkovalo treningov. Že v pretekli sezoni jim je uspel veliki met, ko so ob alarmantnem stanju uspeli brez treningov ostati v prvi ligi, a letos ne bo tako. Kljub zaključku tekmovanja se ekipa lahko pohvali z dobrimi rezultati. Največji uspeh ekipe (Denis Delamea, Milan Adrinjek, Rade Rusmir, Andrej Kolar, Matej Banovšek, Rok Satler, Jovica Mihajlovič, Draško Kugler, Peter Ahčan, Tadej Čretnik, Drago Adamič, Robi Žaberl, Vasko Kugler, Matic Kovše, Asmir Alič) je zasijal v sezoni 2008/09, ko je moštvo nastopilo na zaključnem turnirju pokala v Kobaridu in bilo blizu finala, a na koncu zasedlo tretje mesto. Denis Delamea, ki je bil v preteklih dveh sezonah trener Pekarne Duh in je odigral veliko srečanj, se lahko pohvali, da na lestvici strelcev od sezone 1995 zaseda odlično deseto mesto z 961 zadetki. Na uspehih se nikakor ne sme živeti, a želimo si, da bi »mala četa« še kdaj v prihodnosti razveseljevala. MITJA KNEZ Foto: GrupA Športnike in trenerje je sprejel župan Bojan Šrot. Ob njem Marjan Fabjan - najboljši trener v Evropi v letu 2009. Dobitnik priznanja za strokovno delo je bil Marjan Fabjan. MITJA KNEZ Foto: GrupA Bo »mala, toda izbrana četa« še kdaj zaigrala v 1. SLMN? Zaključek lige Brglez.com Košarkarska liga Brglez.com se počasi bliža koncu, saj bodo v nedeljo na sporedu zaključni boji. V finalnem obračunu, ki se bo na Polzeli začel ob 18. uri, se bosta pomerili ekipi Vrani Vransko in Kamnoseštvo Vogrinec. Vrani so v polfinalu z 62:50 premagali BSB Otok Celje, na drugi polfinalni tekmi pa so »kamnoseki« s 87:70 ugnali ŠK Žalec. Zaključni boji lige Brglez.com se bodo s tekmo za 7. mesto, ko se bosta pomerila Pungi bar in Griže, začeli ob 9. uri. Brglez in laški Zlatorog se bosta borila za peto, Otok in Žalec pa za tretje mesto. MOJCA KNEZ Težko delo s Triglavom Nogometaši CM Celja so po porazu v Murski Soboti z Muro odigrali še eno v nizu prijateljskih srečanj, ko so tesno ugnali drugoligaško ekipo Triglava. Gostje so se kljub pripravljalni tekmi zoperstavili agresivno in na trenutke zelo grobo. Po prvem polčasu so vodili z 1:0, ko so imeli Celjani ogromno priložnosti, vendar jih niso znali izkoristiti. V nadaljevanju je uspelo z natančnim strelom izenačiti Danijelu Brezi-ču, nekaj minut za tem pa je z glavo zadel še Iztok Močivnik in tok tekme se je preusmeril na stran »grofov«, ki so minimalno razliko (2:1) zadržali do konca srečanja. Kljub zmagi trener Milan Đuričić upravičeno ni mogel biti zadovoljen z igro, pomočnik Damjan Romih pa ve, da bodo morali Celjani pred nadaljevanjem prvenstva še veliko trenirati: »Na tej tekmi smo videli, na kakšni poti smo. Bilo je čvrsto srečanje z agresivnim, a na trenutke tudi grobim nasprotnikom, vendar vse to nas čaka v prvenstvu in fantje morajo znati prenesti tudi to. V prvem polčasu smo želeli nasprotniku vsiliti svojo igro, a nam to kot na nekaterih preteklih tekmah ni uspelo. V drugem delu je ekipa vendarle pokazala nekoliko več volje in samozavesti ter z nekoliko boljšo igro realizirala priložnosti.« Celjani se bodo v nedeljo še drugič pomerili s Šentjurjem. MITJA KNEZ Slavko in Vera Zgoznik, Alenka Kristan, Ivan Grajžl Celjani najboljši smučarji Na svetovnih zimskih veteranskih igrah v veleslalomu in smučarskih tekih so si celjski upokojenci prismu-čali pet medalj. Igre, ki so bile 26. januarja v Kranjski Gori, so bile tudi odprto prvenstvo za upokojence Slovenije za leto 2010. Tekmovanja se je udeležilo 13 članov in članic DU Celje in DU Andraž nad Polzelo. Celjska ekipa, ki je tekmovala v veleslalomu, je osvojila pet medalj. Zlato je pripadlo Alenki Kristan, Vera in Slavko Zgoznik sta osvojila srebrni medalji, medtem ko sta po bronu posegla Janko Četina in Ivan Grajžl. Naslednje državno prvenstvo, ki bo prihodnje leto, bo v organizaciji Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje na Celjski koči ali Rogli. AB Foto: arhiv PZDU Celje wwwMitáihii wHrw.radiocelje^om Dimec in Čebular na SP? S tekmo vodilnega Heliosa in Krke, ki je v gosteh še drugič premagala Domžalčane, se je začel 17. krog državnega košarkarskega prvenstva. Zlatorog, Šentjur, Hopsi in Elektra bodo na parket stopili jutri. Šoštanjčani bodo v tem krogu edino moštvo s Celjskega, ki tekme ne bo odigralo na domačem parketu. Gostovali bodo pri ljubljanskih Par-kljih, ki so bili na prvi tekmi boljši z 88:78. Elektra bo imela torej težko delo, saj še vedno upa na uvrstitev v ligo za prvaka, ki se ji čedalje bolj izmika. Šentjurčani, Laščani in Polzelani se bodo za nove zmage borili v svojih dvoranah. V Šentjur, ki je bil v preteklem krogu poražen, bo prišla Škofja Loka, ki ima zmago manj kot gostitelji. Hopsi so minuli teden poskrbeli za senzacijo, ko so v gosteh premagali novomeško Krko in potrdili, da se še vedno potegujejo za najvišja mesta na lestvici. Tokrat se bodo merili s tretjeuvrščenim Zasavjem. V Treh lilijah se bosta pomerila Zlatorog in Koper. Slednji je ostal brez enega pomembnejših članov Ivana Držića, ki je padel na dopinš-kem testu, ko je bil pozitiven na THC. »Pivovarji«, ki z desetimi zmagami zasedajo peto mesto na razpredelnici in so praktično že uvrščeni med najboljših sedem moštev, bodo jutri še vedno nastopali brez poškodovanega Luke Dimca, ki si je odlomil del kosti na kazalcu. Je pa mladi Dimec tudi na širšem seznamu selektorja slovenske košarkarske reprezentance Memija Bečiroviča, ki je v sredo predstavil prvi seznam 35 igralcev za svetovno prvenstvo v Turčiji. Na seznamu je tudi Šentjur-čan Sandi Čebular. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Sandi Čebular in Luka Dimec sta na seznamu 35 igralcev selektorja Memija Bečiroviča. /u O M ur L',H pûOMETjy,4 Jutri spopad za vrh lestvice Sobota bo prinesla dvoboje za sam vrh lestvice, kjer je trenutno s tremi točkami prednosti pred vsemi Špage-tarija&Pizzerija Koper. Izidi 8. kroga v 1. ligi: www.javnadrazba.si - Caffe del Moro 6:6, Mali Pariz -Marinero 6:9. Jutrišnji spored: Down town&Šargi - Marinero (19), www.javnadrazba.si - Mar Pog (19.50), Špagetarija&Piz- zerija Koper - Caffe del Moro (20.40). 1. zimska liga RADIO CELJE 1. ŠPAGET. IN PIZZERIJA KOPER 16 +31 2. WWW.JAVNADRAZBA.SI 13 +23 3. CAFFE DEL MORO 11 +7 4. MAR-POG 9 ■11 5. DOWN TOWN&ŠARGI 7 4 6. MALI PARIZ (-1) 5 -20 7. MARINERO H) 2 ■26 ORAMA KOŠARKA 1. SL (ž), 16. krog: Ježica - Merkur Celje 46:86; Kol-man 13, Perič 9; Šarenac 19, Turčinović 16, Tavić 13, Ver-bole 12, Klavžar, Kerin 8, Abramovič 5, Kopušar, Be-lak 2. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 5. 2. MALI NOGOMET 1. SL, 13. krog, Rogatec: Dobovec - Sevnica (20). 2. SL - vzhod, 14. krog: Nazarje - Zavrh (19). ROKOMET 1. B SL (ž), 17. krog: Velenje - Hrpelje (19.30). KOŠARKA 1. SL (ž), 16. krog, Škofja Loka: Odeja - Kozmetika Afrodita Rogaška (19.30). 2. SL - vzhod, 16. krog, Celje: Pakman - Vrani Vran- sko (20), Kamnik: Calcit Mavrica - Terme Olimia (20.15). Sobota, 6. 2. ROKOMET 1. SL, 18. krog, Velenje: Gorenje - Slovan (19), Škofja Loka: Merkur - Celje Pivovarna Laško (20). 1. B SL, 12. krog: Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B (20). 1. SL (ž), 18. krog: Celje Celjske mesnine - Izola (19). KOŠARKA 1. SL, 17. krog, Polzela: Hopsi - Zasavje, Šentjur - TCG Mercator (19), Laško: Zlatorog - Koper (19.30), Ljubljana: Parklji - Elektra (20.30). 1. B SL, 17. krog: Konjice -Hrastnik, Rogaška - Triglav (19). Jadranska liga (ž), 16. krog: Kranjska Gora - Merkur Celje (18). 1. SL (ž), 16. krog, Kranj: Triglav - Konjice (18). ODBOJKA 1. SL, 2. krog, zelena skupina: SIP Šempeter - Maribor (19). 1. SL (ž), 2. krog, modra skupina, Kamnik: Calcit -Aliansa (19). RK CELEIA ŽALEC Žalske rokometašice zabeležile novi zmagi V nadaljevanju rokometnega državnega prvenstva za ženske so žalske rokometašice zabeležile novi dve zmagi proti peto- in še-stouvrščenima ekipama na prvenstveni lestvici. Že v sredo, 27. januarja, so gostovale na Ptuju proti domači ekipi ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, ki ima v svojih vrstah kar nekaj kakovostnih in izkušenih igralk iz prvoligaških igrišč zadnjih nekaj sezon. Kljub vsemu pa so rokometašice RK Celeia Žalec tudi na Ptuju prikazale odlično igro in na koncu zasluženo slavile z rezultatom 38:34, polčas 21:19. Strelke na Ptuju za Žalčanke so bile: Tana Sutaj 15, Ines Kaltak 8, Katja Čerenjak 5, Sanja Potočnjak 4, Katja Debelak, Annemarie Gr-čar in Jasna Turnšek 2. Minulo soboto pa so se Žalčanke doma pomerile z ekipo ŽRK Krka iz Novega mesta ter zabeležile še eno zasluženo zmago proti petouvrščeni ekipi na lestvici. Tudi na tem srečanju so vso tekmo vodile domače rokometašice, tudi za šest zadetkov, končni rezultat pa je bil 27:25, polčas 16:11. Tokrat so gole za rokometašice Celeie Žalec dosegle: Sutaj 10, Kaltak 6, Potočnjak 5, Grčar 4 ter Debelak 2. S to pomembno zmago imajo žalske rokometašice 9 točk prednosti pred ekipo Krke, ki še naprej zaseda peto mesto na lestvici. Tako še naprej držijo stik z ekipama Olimpije in Zagorja. In prav ekipa Zagorja je njihov naslednji nasprotnik v soboto, 13. februarja, ob 18. uri, ko se bosta ekipi pomerili v Žalcu. Vabljeni vsi ljubitelji ženskega rokometa. Manja Škafar, mlada, perspektivna žalska rokometašica »Jaz sem Kira. Kira na strehi.« Pozor! Pes na strehi! Gasilska akcija reševanja huskyja s strehe - Ljubko pasjo damo smo obiskali na domu V novinarski karieri doživiš marsikaj. »Pogovarjali smo se že z različnimi ljudmi, videli že nesrečne in srečne trenutke, bili tudi sami kdaj v čudnih in neverjetnih situacijah, pomagali smo že mucku, ki se je z glavo zataknil v betonsko špranjo ... Toda pes na strehi ...« je bil prvi komentar, ko smo z izbuljenimi očmi zrli v fotografijo celjskih poklicnih gasilcev. Sprva nismo vedeli, ali naj se smejimo ali ne, saj bi se psička lahko poškodovala, ko pa smo se vrgli v raziskovanje te nenavadne pasje avanture, so bile ugotovitve prav simpatične. Ta kosmatinka se pri svoji dogodivščini ni nič poškodovala, saj ljubi sneg in raziskovanje. Ime ji je Kira. Seveda se nismo mogli upreti želji, da jo obiščemo na domu. Vsa nagajiva nas je z mokrim akcija. Brez strahu se nam je takoj na drugi strani. Ko je prišla do vrha, je tački verjetno naslonila na sleme strehe, a se je nagnila preveč in je zdrsnila do snegobrana,« z nasmeškom razlaga Prezelj. Ko je prišel domov, je pred hišo že stala mama Nevenka z odejo. »Za vsak slučaj, če bi Kiri morda zdrsnilo s strehe,« razloži Andrej. Bolj je družina zrla v kosmatinko na strehi, bolj so izračuni kazali, da bo treba poprositi za gasilsko pomoč. Gasilci so sprejeli klic, a so vseeno dvakrat vprašali, kaj oziroma kdo točno je na strehi, saj so vajeni vsega, tudi mačk na drevesih, ampak psov na strehi pa vendarle ni tolikokrat ... »Reševanje ni trajalo dolgo, toda ta husky ni bil tako preplašen, točno je vedel, da sta gasilca prišla tja pomagat,« nam je povedal vodja celjskih poklicnih gasilcev Janko Požežnik. Tudi to namreč spada v njihovo delo: »Vedno pomagamo ljudem, tudi v takšnih primerih. Je pa to res eden >eksotičnih< primerov. Kadar rešujemo živali, gre največkrat za mačke, ki zaradi raziskovanja ali preplašenosti kam zaidejo ali padejo, lastniki pa jim ne morejo pomagati. Zgodilo se je že, da smo reševali mačke z dreves, kdo ve, morda bomo kdaj reševali tudi kakšnega pitona .« se nasmeji Požežnik. Menda so v Celju reševali tudi papigo z drevesa! No, nam pa je tale strešna Kira zagotovo legendarni dogodek in fotografija pasje dame na vrhu strehe si bo zaslužila prav posebno mesto v črnokroničnem kotičku naše redakcije . SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv Prezljevih, GrupA Živali na Celjskem so gasilsko pomoč predlani potrebovale sedemkrat, lani pa kar štirinajst-krat. smrčkom prišla pozdravit, ko smo potrkali na vrata hiše na Ostrožnem. Tiste hiše, pred katero se je le nekaj dni prej zgodila prava gasilska privila k nogam in se pustila božati in crkljati, kot da bi se želela odkupiti za ves strah, ki ga je za nekaj časa vnesla v kosti svojih lastnikov, a tudi gasilcem, ki so jo minuli teden hiteli reševati. »Pravi dobro-voljček je,« rečemo Andreju Prez-lju, njenemu lastniku, ki nam razloži, da je Kira stara dve leti in nekaj mesecev. Pretekli teden ga je presenetil klic njegove mame, ki mu je dejala, da je »pes na strehi«. Ker je Kira radoživa, je znala na streho kdaj že splezati s pomočjo ograje, toda na zadnji strani hiše, kjer je streha nižja in ni nevarnosti, če se po njej tudi sprehajajo štiri tace. A zdaj je njeno raziskovanje doseglo vrh. Dobesedno: vrh strehe. »Očitno jo je zanimalo, kaj je »No, tole ni moja ravno vsakdanja poza, ampak Andrej je le Andrej ...« Laboda ukleščile ledene ploskve »To ni v naši pristojnosti.« - Zvezda nedeljske akcije že okreva Takole je svoje reševalce pričakal labod. Če se ne bi pred zimo dobro podkrepil (tehtal je slabih 10 kilogramov), jih najbrž po petih dneh ne bi več dočakal. Reševanja živali se v teh dneh kar vrstijo. Od psa, ki je pristal na strehi, do laboda iz ribnika. Laboda iz ribnika? Prav ste prebrali. Labod kar pet dni ni mogel iz ribnika, saj mu je noge ukleščil led. In če ne bi bilo skrbnega domačina z Ložnice pri Žalcu, bi revček prej ali slej končal tostransko življenje . »No, takšnega klica še svoj živ dan nisem prejel. Reševali smo že psa, ki je padel v vodnjak, z vrvjo smo se spuščali že v opuščene kamnolome, da smo prišli do psa. Misije reševanja laboda iz vaškega ribnika pa še nismo imeli,« razlaga predsednik društva za zaščito živali Veles Dušan Vengust. »Domačin je povedal, da je prej že klical na več naslovov, ribiško družino, gasilce, krajevno skupnost, a so mu vsi pojasnjevali, da za kaj takega niso pristojni. Za nas je žival žival in če potrebuje pomoč, gremo.« In so šli. Četudi je bilo prijetno nedeljsko popoldne. Na mestu skorajšnje »tragedije« jim je hitro postalo jasno, zakaj se reševanja še nihče ni lotil sam. »Ledena skorja je bila ravno toliko debela, da se ni dalo po njej niti hoditi niti s čolnom veslati. Kar nekaj časa smo tuhtali, kako naj se zadeve lotimo. Potem smo si pomagali s hlodi, z vejami, kar nam je pač prišlo pod roke, da smo naredili nekaj, kar je bilo podobno brvi, >kri-žani< s splavom. Splazili smo se od njega in ga izvlekli. Ko je končno spet stal na nogah, nam je po ribniku skoraj ušel! Ujeli smo ga, ga zaprli v kletko in odpeljali,« je akcijo opisal Vengust. Naslednji dan so zvezdo nedeljske reševalne akcije peljali v Muto v ambulanto za divje živali, kjer ga je veterinar pregledal in oskrbel. »Nisem vedel, ali naj ga vrnem v njegovo naravno okolje ali ne. Tam bi namreč spet lahko primrznil. Domačini so povedali, da so njegove tri ženke odletele na ribnik Vrbje, zato sem tudi tega lepotca želel pustiti tam. A tudi ta ribnik je bil pokrit z ledeno ploskvijo, ženskice pa so se očitno umaknile na bolj varen teren. Na srečo je takrat mimo prišla prijazna domačinka, ki je ponudila pomoč in zavetje labodu. Doma ima »Ložniški« labod ni edini, ki je zaradi nizkih temperatur obtičal v jezeru. Azil za prostoživeče živali iz Mute je prejšnji teden iz velenjskega jezera rešil štiri labode. Ena »gasilska« za spomin. Človek pač ne reši vsak dan kakšnega laboda, kot je to storil Dušan Vengust. namreč vse pogoje in vodo (priložnostni ribnik), v kateri bo zvezda akcije nedvomno neizmerno užival.« Ko bo ribnik odmrznjen in ne bo več nevaren zanj, ga bo- do spet vrnili tja. Takrat ga bodo tam najverjetneje že čakale neveste, ki so se pozimi umaknile v tekočo Savinjo. ROZMARI PETEK Foto: Arhiv društva Veles Na sodišču so se ■ ■ ■ ■ ■ smejali neprimernim izjavam Na celjskem sodišču se je v sredo nadaljevalo sojenje Iztoku Perčiču in Ivanu Vučini zaradi goljufije pri prodaji stanovanja, ki ni bilo njuno. Pred štirimi leti naj bi stanovanje v Izoli na podlagi ponarejenih dokumentov moškemu z našega območja prodala za 250 tisoč evrov. Gre za primer, zaradi katerega se je moral zagovarjati tudi notar Sergej Rojs, saj ni pravočasno ugotovil, da so dokumenti ponarejeni. Kupec naj bi denar izročil Perčiču ravno v notarjevi pisarni, česar notar ni videl. Pri tem se na obravnavi, kjer padajo ostre izjave med odvetniki, vedno bolj zapleta, ene od prič tudi nihče ni ustavil pri njenih neokusnih izjavah, ki v sodno dvorano po mnenju nekaterih ne sodijo ... V skoraj štiriurni sredini sodni obravnavi so zaslišali dve priči, ki sta bili v predkazenskem postopku v tem primeru sprva celo osumljeni kaznivega dejanja. Drago Funkl, sicer trenutno v priporu zaradi drugih stvari, je pred senatom nastopil arogantno. Spraševali so ga predvsem o njegovem zanimanju za stanovanje, saj naj bi si ga tudi ogledal, a menda v imenu nekega podjetja. Skoraj na nobeno postavljeno vprašanje ni odgovoril natančno, največkrat slišani odgovor je bil, da »obstaja možnost«. Nekajkrat je celo preglasil odvetnike in tudi sodnico Romano Gradič: »Počakaj- te malo, gospa,« ji je zabrusil. Z lastnikom Željkom Brkljačo se je pogovarjal o možnem nakupu, z njim je bil na ogledu stanovanja takrat tudi kolega Goran Ramšak. Ta naj bi ga v Izolo le odpeljal, je dejal, ker Funkl ni imel izpita, ni pa bil interesent za stanovanje. Brkljača je kasneje, ko so ga povabili k pričanju, ves čas trdil, da se je pogovarjal z Ramšakom, na sliki pa je pod tem priimkom prepoznal Funkla. »Ja, sem mu verjetno bil pač všeč. Brkljača je zabrkljal,« je to pojasnil Funkl, nakar so njegov odgovor vnesli tudi v zapisnik ... Vučina se je na začetku sojenja zagovarjal, Perčič ne, zato je tožilka predlagala branje njegovega zagovora pri preiskovalnem sodniku. Po tožil-kinem predlogu naj bi zaslišali tudi antropološkega izvedenca, ni pa še znano, kje ga bodo dobili, saj je vprašanje, če v Sloveniji takšen izvedenec sploh obstaja. Je pa Vučina pripravljen sodelovati pri izdelavi mnenja, saj bodo morali verjetno primerjati njegove obrazne poteze s sliko moškega, ki naj bi se nato ves čas lažno predstavljal kot lastnik izolskega stanovanja. Mnogo se je posredno namigovalo, da tudi oškodovanec C. Z. pri vsej zadevi ni ravno čist. Da bi se to, kot je dejal njegov pooblaščenec Marijan Feguš, »enkrat nehalo«, je v kazenski spis vložil zajeten kup dokumentacije o premoženjskem statusu oškodovanca za več kot deset let nazaj, predlaga pa tudi zaslišanje še treh prič, ki naj bi ovrgle ali potrdile nekatere izjave do zdaj zaslišanih. Več kot očitno smo na tej obravnavi nezaželeni novinarji. Ves čas so namreč padale opazke na račun novinarske kolegice s komercialne televizije, ki je o tem poročala prva. In kljub neprimernosti izjav ene od prič v stilu, da na »vprašanja odvetnika lahko odgovori kar novinarka«, »da se je drla po televiziji, ko je bil zaslišan, saj je to ona prej vedela kot on«, na koncu se je vprašal še, »kje pa so bliskavice«, so se le-temu v sodni dvorani, kjer naj bi bila pravičnost na visoki ravni, smejali tako priča, obtožena in njuna odvetnika, na žalost tudi sodnica. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Tako so za čas sodne obravnave »osvobodili« obtožena Iztoka Perčiča in Ivana Vučino. Ujeli so jih med novim ropom Trije moški od osmih, ki so vpleteni v rop trgovine Lidl 18. oktobra lani, so v priporu. Kriminalno združbo, sicer dobro organizirano, so »razbili« celjski kriminalisti po večmesečni preiskavi. Storilci so v trgovino prišli skozi izrezano odprtino v strehi, nato so v toaletnih prostorih počakali do prihoda delavk. Te so z orožjem in nožem ter grožnjami zvezali, iz blagajne pa odnesli skoraj 42 tisoč evrov. Po ropu so delavke zaklenili v sanitarije in pobegnili. Pred dnevi so jih special-ci dobili pri drugem ropu. Moški, stari od 17 do 52 let (pet Slovencev, dva državljana BiH in en državljan Hrvaške), so si naloge razdelili na način, da je imel vsak svojo dolžnost. 41-letni Bošnjak je od 52-letnega Velenjčana do- bil vse podatke o trgovini. Ve-lenjčan je namreč za rop izbral Lidl, kjer je bil zaposlen. Tako je dobro poznal sistem varovanja, zato so tudi vlomili v del, kjer ni bilo alarma. 41-letnik je nato angažiral še pomočnike. Očitno so bili na filmski rop ponosni, saj so kmalu načrtovali novo kaznivo dejanje ravno na našem območju. Tokrat je Velenjčan izbral prodajni center v Šentjurju, pomočniki pa so v Slovenijo pripotovali 30. januarja, si priskrbeli ustrezno orodje in si predhodno tudi ogledali »tarčo«. V noči na 31. januar so v objekt vlomili, a so padli naravnost v »objem« policijskih specialcev. Pet osumljencev je policistom že zna- Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Storilci padli v »objem« specialcev - Med njimi je bil tudi zaposlen v trgovini ODMEV Celjsko sodišče: sodili žrtvi in ne povzročitelju Želim odgovoriti na popravek članka Celjsko sodišče: sodili žrtvi in ne povzročitelju, objavljenem v 8. številki Novega tednika, ter seveda njegovemu avtorju Darku Bela-ku, predsedniku sodišča. Po vašem popravku zgoraj navedenega članka, objavljenem 29. 1. 2010, naj bi sodišče sodilo korektno in zato navedbe, ki jih je napisala novinarka, ne držijo. A vseeno opozarjam - policist, ki je vodil preiskavo, ni dal pihati šoferju, ki je povzročil nesrečo, kamere, ki gledajo na mesto nesreče, seveda ni šel nihče pogledat, hmm . Zakaj le? Če bi zaslišali priče, bi lahko sodnik naredil objektivno sodbo, potem tudi midva ne bi brala tega članka v časopisu. Jaz sem prišel slabe pol ure po nesreči, na klic policista, ki je vodil preiskavo, na samo mesto nesreče. Odpeljal sem kolo pred bar Sabroso čez cesto. Ko sem šel noter in vprašal, če je kdo kaj videl, sem takoj našel nekaj prič in celo tistega, ki je mojo mamo dvignil s tal po trku oziroma nesreči. Ko sem se pogovarjal z njimi, so mi povedali nekaj dejstev, ki so se zelo razlikovala od tega, kar mi je malo prej povedal policist. Ko sem šel nazaj do njega in mu povedal, kaj sem slišal in da naj zasliši priče in se jih popiše, ter mu omenil, da je šofer v času pov- zročitve nesreče celo telefoniral, mi je samo odgovoril, da je kar se njega tiče preiskava končana in da je moja mama kriva. V kolikor je lahko policist kar vse v enem - rabelj, sodnik in žandar, se lahko vprašam zakaj pa imamo potem vas. Če lahko policist vse naredi sam in se tudi sam odloči in nato sodnik ne da možnosti meni, da pridem pričat, in ne vidi očitnega, zelo površne preiskave, in na podlagi tega razsodi, se lahko danes vsi vprašamo, kje kotira etični kodeks sodnikov. Zagotovo boste, tudi če ta sodba pride na sodniško zbornico ali katero drugo inštituci-jo, našli svojih 140 porotnikov, ki bodo potrdili v celoti nezmotljivost sodnikov, podobno kot vaši kolegi v zdravstvu. V naši državi je nekaj grozno narobe, še vedno se nahajamo v času, kjer si državni uslužbenci jemljejo plačilo po svojih potrebah, tako ali drugače, na drugi strani pa v večini ne opravijo kvalitetnega dela, kaj šele, da bi nosili kakšno odgovornost in jo kot takšno priznali. ROBERT ROZMAN, Celje Celjsko sodišče: sodili žrtvi in ne povzročitelju - 2. V zvezi s popravkom, ki se nanaša na članek Celjsko sodišče: sodili žrtvi in ne povzročitelju, ki je bil objavljen v Novem tedniku 29. 12. 2009, bi kot avtorica članka dodala le naslednje: vedno bolj razumem, zakaj ljudje izgubljajo zaupanje v sistem. SIMONA ŠOLINIČ nih zaradi premoženjskih kaznivih dejanj in nasilja. V priporu pa niso ostali vsi, preiskovalni sodnik je za zapahe spravil trojico, ki ne prihaja iz Slovenije. Preiskava še ni končana, saj obstaja sum, da so storili še več podobnih kaznivih dejanj. SŠol Foto: SHERPA E o u <ù "<û u O "C ® C O V nesreči tudi otrok Pri kraju Vezovje, na cesti Šentjur-Planina, se je v sredo zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih pet oseb. Najprej sta trčili dve osebni vozili, nakar ju je odbilo še v avtomobil, ki je bil parkiran na avtobusni postaji. Med udeleženimi v nesreči je bil tudi 16-mesečni otrok, ki ni bil poškodovan, a so ga vseeno odpeljali na opazovanje v bolnišnico. Z reševalnim vozilom so v bolnišnico odpeljali dve poškodovani odrasli osebi. Cesta je bila zaprta dve uri, posredovati so morali tudi gasilci. Na prehodu zbil fantka V torek zjutraj se je v prometni nesreči na glavni cesti v Veliki Pirešici huje poškodoval otrok. 57-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Velenja proti Arji vasi, v Veliki Pirešici pa je zbil 8-letnega dečka. Ta je nameraval vozišče prečkati na zaznamovanem prehodu za pešce. Dečka so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. ALKOMETER Od torka do včeraj so na Celjskem pridržali 8 vinjenih voznikov, dvema so zasegli tudi vozilo. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 6. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) NEDELJA, 7. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Živko Beškovnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK, 8. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Živko Beškovnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 9. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 10. februar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK, 11. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 12. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox) Zimsko veselje na Celjski koči t Na Celjski koči bo to nedeljo od 11. ure nepozabna zabava. Animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje bo poskrbela za zabavne igre na snegu, v snežnem igluju in ob snežnem baru Pivovarne Laško. Sodelovali boste lahko v številnih igrah, ki vam bodo prinesle nagrade naše medijske hiše, Pivovarne Laško in hotela Celjska koča. V družbo smo povabili tudi glasbena gosta Iris in Jerneja Dermoto. Pevka Iris je po izobrazbi diplomirana ekonomistka, po duši pa predvsem velika glasbena ljubiteljica, ki se z glasbo ukvarja že od nekdaj. V glasbeni šoli je deset let igrala klavir, štiri leta je pela v skupini treh deklet, imenovani Hypnotic, tri leta se je učila solo petja pri Nuš-ki Drašček. Kot back voka-listka je od šestnajstega leta sodelovala z drugimi glasbeniki in v tej vlogi nastopila tudi na Emi 07 z Rokom Kosmačem in Jernejem Dermoto, kmalu po tem se A M Jernej Dermota je odločila za solistično pot. Splet okoliščin jo je še isto leto pripeljal do agencije Lendero&Co. Leta 2008 je na Emi nastopila s pesmijo Peti element. To pesem bomo slišali tudi to soboto na Celjski koči. Jernej Dermota bo na Celjski koči med drugim predstavil novo skladbo Carry on. Besedilo je prišlo izpod peresa priznane romunske avtorice Flo. Z Jernejem sta se spoznala v Bolgariji na festivalu Discovery, kjer je prejel prvo nagrado strokovne žirije in prvo mesto radijskih postaj. Flo se je ponudila, da bi zanj naredila pesem. Sklad- Iris ba Carry on je osebno izpovedna in govori o padcih in vzponih, o skritih željah, sanjah in predvsem o življenjski moči in prepričanjih. Jerneja so prav v teh dneh s pesmijo Carry on povabili na Kitajsko, kjer naj bi v Pekingu predstavljal Slovenijo. Na festivalu bo predstavil dve pesmi in tako je poleg Carry on izbral še Take my hand tonight oziroma Ujel bom sanje, s katero bo nastopil tudi na mednarodnih festivalih na Cipru, v Bolgariji in Črni gori. Pesem v Sloveniji še ni izšla, se je pa Jernej z njo prijavil na Emo 2010, a ni prestala sita strokovne žirije. Utrinek z lanske animacije Novega tednika in Radia Celje na Celjski koči (Foto: GrupA) Znanec Zivko Na predpraznični dan smo v oddajo Znanci pred mikrofonom povabili Živka Beš-kovnika. Res je pravi znanec, saj ne manjka na skoraj nobeni kulturni prireditvi v Celju in okolici. Zaposlen je v celjski območni izpostavi javnega sklada kulturnih dejavnosti. Je predan igralec v ljubitelj skem ansamblu trno-veljske Zarje. Za nameček se ukvarja še z novinarstvom, saj za lokalno televizijo pri- pravlja redne Minute za kulturo. Kultura v službi, zasebno, vsepovsod. Kaj ga je prignalo na odrske deske? Kakšen je položaj v ljubiteljski kulturi na Celjskem? O vsem tem in še o čem se bo z Živ-kom Beškovnikom pogovarjal Branko Stamejčič. Oddaja bo na sporedu v nedeljo ob 10.10, ponovitev bo na praznični dan, v ponedeljek, ob 13.15. Foto: GrupA www.radiocelje.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. FIREFLIES - OWL CITY (3) 2. SECRETS - ONEREPUBLIC (5) 3. REPLAY - IYAZ (2) 4. MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEACE (6) 5. SOMEDAY - ROB THOMAS (1) 6. BROKEN HEELS - ALEXANDRA BURKE (3) 7. HARD - RIHANNAFT. YOUNG JEEZY(1) 8. LES FOUS - IN-GRID (4) 9. IN YOUR SHOES - BEVERLEY KNIGHT(2) 10. I HOPE YOU'RE HAPPY NOW - BILLIE MYERS (4) DOMAČA LESTVICA: 1. LALALALALALA -JADRANKA JURAS (5) 2. IZPOLNIVA ŽELJE - NUDE (3) 3. DALEČ STRAN - XEQUTIFZ (6) 4. LEPO JE IMETI RAD - RUDI & COOL VIBES (1) 5. LJUBEZEN IN SMRT - JAN PLESTENJAK (2) 6. GUMIJASTO SRCE - SHYAM (1) 7. OPCIJE - D'NEEB (4) 8. ROS - AVVEN (5) 9. LALALAI - FIREFLY (4) 10. TEPIH ZA STOPINJE - BLACK CAT (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: MONDAY MORNING - MELANIE FIONA I WILL LOVE YOU MONDAY (365) -DIONE AURA PREDLOGA ZA DOMA?O LESTVICO: USOJENA - SOULGREG V ISKANJU SREČE - ZLATKO FEAT. NINA PUŠLAR Nagrajenca: Albina Ložar, Savjnova 7, Celje Andrej Kočevar, Čopova 73, Velenje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. TVOJE OČI - SPEV (3) 2. PRIJATELJI - ANS. PEPELJAK (4) 3. BELA LABODA - MITJA KVINTET (1) 4. KAJŽA - DONAČKA (2) 5. VESELA MAMICA - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ (7) Predlog za lestvico: KAJ SANJARIŠ - RIMLJANI SLOVENSKIH 5 plus 1. MANDOLINA, POVEJ! - VRISK (2) 2. LJUBEZEN NI ZAMAN - ROBERT SMOLNIKAR (4) 3. NAJLEPŠE DEKLE - TRIO MOTO (1) 4. NOCOJ ŠE ZADNJIČ BOM PRIŠEL -ANS. PETRA FINKA (5) 5. NAZAJ MED PRIJATELJE - STARI OBJEM (3) Predlog za lestvico: NAJLEPŠE ROMANCE - DINAMIKA Nagrajenca: Igor Kajtna, Ljubljanska 101b, Celje Izabela Majdič, Dorna 38c, Dobrna Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. INFORMACIJE HILF INŽENIRING HrvoHn S Partner d+n.< X RAČUNOVODSKI SERVIS SnJni t'fin, 11 - računovodsko itorílve za: doc., d.n.o., ».p,, druitva - davčno svetovanje PE Koicm 105, 330) Pairmis lal./lnx: 03 5707 804. Bim. Oil 87î Ç00 ï-pcllo; -utuiuvj Ji'.L> l:i nO. l1| j tudi letnik2010 A J.W.l;! ^ J,ys prilogo TV-OKNO! ^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. I.'1'HIH'I.'IIH Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik podpis: za najmanj G mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika amoceije www.radiocelje.com ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 26. 1.: Teja KEBER iz Celja - deklico, Slavka NUN-ČIČ iz Šmarja pri Jelšah -deklico, Katja ŠLOGAR iz Šmartnega - dečka, Mojca TAJHEN s Teharij - deklico, Petra BRDNIK JUHART iz Slovenskih Konjic - dečka, Leonida RAVNJAK iz Zreč - dečka. 27. 1.: Tanja VODOVNIK s Polzele - dečka, Andreja 480 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvojega glasu ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V S P O M I N Danes mineva eno leto, kar te ni več med nami, VOJKO BEŠKOVNIK iz Zadobrove (16. 8. 1961 - 5. 2. 2009) Hvala vsem, ki postojite ob grobu, prižigate sveče in se ga spominjate z lepimi mislimi. Vsi njegovi najdražji 462 Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. Z A H V A L A Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in svakinje KATARINE STROPNIK iz Male Pirešice 15 (1921 - 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu patru Viktorju Arhu, govorniku, domačim pevcem, pogrebni službi Morana in trobentaču za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Dve leti je minilo, odkar si odšel, a srce ni še pozabilo, kako si trpel. Mučna misel nas obdaja, da nazaj te več ne bo, a upanje nam še ostaja, da se nekoč spet snidemo. V S P O M I N SREĆKU SLEMENŠKU iz Straže na Gori 9, Dramlje (7. 5. 1928 - 2. 2. 2008) Hvala vsem, ki z lepo mislijo v srcu postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji 471 Z A H V A L A Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža JOŽETA DEŽELAKA iz Velikih Grahovš 31 iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, molitve in za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospodu Seliču za poslovilne besede, Marku za odigrano melodijo, cerkvenemu pevskemu zboru za lepo odpete pesmi in Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena in sorodniki L 44 Sonce toplo bo sijalo in budilo rosni cvet. Nikdar tebi v sončno jutro ne odpre se več pogled. (V. Fabiani) V S P O M I N Danes mineva 13 let žalosti in spomina, kar je odšel k večnemu počitku dragi VANČI ZDOVC iz Laškega Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Štefka in ostali L 45 DROLC z Vranskega - dva dečka, Andreja PETRINA s Fran-kolovega - deklico, Darja DOBRAJC LUKMAN iz Celja - deklico. 28. 1.: Marija ANDRO-ČEC iz Velenja - dečka, Vesna GLAVNIK iz Braslovč -dečka, Saša VUGA iz Hrastnika - deklico, Jožica POHOLE iz Žalca - dečka, Darja GOŠNIK iz Loč - dečka, Tatjana LUKMAN iz Tabora - deklico, Kornelija ŠENTJURC iz Gorice pri Slivnici - deklico. 29. 1.: Suzana OSEK iz Rogaške Slatine - deklico. 30. 1.: Nataša OREHO-VEC z Vranskega - dečka, Nina VOZLIČ iz Škofje vasi -dečka, Jasna BRAČIČ iz Velenja - deklico, Nives HAJDUKOVIĆ iz Topolšice - deklico, Sabina GLAVAČ iz Radeč - dečka, Stanka KNEZ iz Loč - dečka, deklico. 31. 1.: Dijana KOTORIĆ iz Slovenskih Konjic - deklico, Adisa HANKIĆ iz Prebolda - deklico, URŠKA PAJK iz Štor - deklico. 1. 2.: Olivera USAINOV-IĆ iz Zreč - deklico, Barbara KERIN iz Celja - dekli- co, Ksenija ŠRIBAR iz Škofje vasi - deklico. Celje Umrli so: Alojz POZNIČ iz Mozirja, 85 let, Alojzij PRIMC iz Celja, 63 let, Anton KOVIČ z Gomilskega, 79 let, Stanislav JAZBEC iz Le-sičnega, 80 let, Franc PODPEČAN z Dobrne, 51 let, Ivan HERČEK iz Šmarja pri Jelšah, 61 let, Rudolf MUŽAR iz Štor, 53 let, Marija BEŠKOVNIK iz Celja, 84 let, Ana Marija ČATER iz Celja, 66 let, Verena Marija KOLENC iz Žalca, 88 let, Štefan OKORN s Polzele, 78 let, Jožef DEMŠAR iz Celja, 87 let, Ivana FRECE iz Celja, 84 let, Ljubomir GRUM iz Celja, 71 let, Peter ANTLOGA iz Žalca, 77 let, Jožef JEZERNIK iz Celja, 60 let, Marija KERŠ iz Celja, 70 let, Alojz LABOHAR iz Laškega, 64 let, Agneza UNETIČ iz Šentjurja, 71 let. Šmarje pri Jelšah Umrla je: Marija TRŽAN iz Vezovja, 88 let. Z A H V A L A Ob nenadni izgubi naše drage BEBE FONDA iz Celja (11. 4. 1939 - 22. 1. 2010) se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, osebju ter stanovalcem Doma Nine Pokorn, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v krogu njenih najdražjih 26. januarja 2010 ter darovali cvetje in sveče. Hvala gospe Mariki in gospe Jelki za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Veking. Žalujoči: sestra Manja, bratje Sašo, Toni in Roman z družinami Celje, 26. januarja 2010 504 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha in pridnih rok. Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pa pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, soseda, prijatelja in znanca VINKA ŽOGANA iz Bodrišne vasi 11, Grobelno (25. 7. 1954 - 27. 1. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem moškega cerkvenega zbora Šentvid, gasilcem iz Šentvida, gospodu župniku Janezu Neratu, govornikom in vsem ostalim. Hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v svojih srcih in se z lepo mislijo spomnite nanj. Žalujoči: žena Marta, sin Matej z družino, hčerka Sabina z družino ter hčerka Marjetka z Bojanom S 83 Radi bi doumeli skrivnost smrti. Toda, kako jo boste našli, če je ne iščete v srcu življenja? V S P O M I N PEPIJU in MAJDI KOVAČIČ So ljudje, ki tudi po smrti skrivnosti še vedno iščejo in odkrivajo. V imenu in spominu na očija in mamico to počnemo vsi mi, ki smo ostali. Vsak dan znova odkrijemo kakšno novo skrivnost življenja, kakšno novo pot, ki sta nam jo nakazala. Hvala, ker z nami še vedno hodite po njej in se ne pustite zapeljati ovinkom. Katja, Nataša in Tonika 416 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO 18.00 Kulturni dom Zreče PLANET TUS Spored od 5. 2. do 8. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Alvin in veverički 2 - družinska komična pustolovščina - sinhroniziran 11.05, 12.00 13.05, 14.00, 15.05, 16.00 17.05, 18.00, 20.00, 22.00 Avatar - akcijska ZF-pustolovščina - 3D 12.10, 16.40, 20.20, 23.40 Boj za kri - ZF-triler 21.35, 23.45 Drugi moški - triler 19.10, 21.15, 23.15 Igričar - akcijski 13.30, 16.55, 19.05, 21.10, 23.20 Kje sta Morganova? - romantična komična drama 13.00, 16.20, 18.30, 20.40, 22.50 Knjiga odrešitve - akcijska pustolovska drama 11.40, 16.30, 21.20, 23.50 Možje, ki strmijo v koze - komedija 19.15, 21.25, 23.35 Princesa in žabec - animirana družinska ko medija - sinhroniziran 12.30, 15.00, 17.00 Sherlock Holmes - akcijska pustolovska kri minalka 12.20, 16.15, 18.55 V zraku - komična drama 14.10, 19.00 Legenda: vsak dan sobota - nedelja petek, sobota, nedelja nedelja petek - sobota znnnnnn^^ NEDELJA 18.00 Bodite uvidevni, previjte - komedija 20.00 Elitni vod - akcijski/kriminalni PETEK 18.00 Princesa in žabec - animirana družin ska komedija - sinhroniziran 20.00 Zlomljeni objemi - melodrama SOBOTA 18.00 Princesa in žabec - sinhroniziran 20.00 Počitnice za odrasle - komedija NEDELJA 16.00 Princesa in žabec - sinhroniziran 18.00 Počitnice za odrasle 20.15 Zlomljeni objemi PONEDELJEK 16.00 Zvezdica Zaspanka - lutkovni film 18.00 Ukrivljanje prihodnosti - komedija (sledi izbor kratkih filmov velenjskega nateča ja za ljubiteljski kratki film) 20.00 Distorzija - mladinski nmmmmmm NEDELJA 18.00 Planet 51 - animirani - sinhronizirani 20.00 Moja grška avantura - romantična komedija PETEK, 5. 2. Violina, ti si mi vse osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku, nagovor Zofije Klemen - Krek, program KUD Vladko Mo-horič 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja proslava ob kulturnem prazniku slavnostna govornica mag. Barbara Ravnik, na slovesnosti podelitev Savinovih odličij 19.00 Mladinski center Velenje Zaradi inventure odprto politična satira v izvedbi skupine Izbrisani iz Lendave 19.00 Kulturni dom Slov. Konjice Mednarodni festival podvodnega filma in videa 19.30 SLG Celje Bergman: Jesenska sonata premiera igre Ingmarja Bergmana v režiji Janeza Pipana 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje, Celje_ Gulyas ali Prvičdrugičtretjič otvoritev srečanja Alpe-Donava-Ja-dran in monokomedija Aleksandra Tolmajerja 21.00 Mestni kino Metropol This fire koncert skupine Sphericube SOBOTA, 6. 2. 10.00 Glasbena šola Žalec_ Citre solo finalno državno tekmovanje slovenskih citrarjev 10.30 Dom kulture Velenje F. Milčinski: Zvezdica Zaspan-ka predstavaza otroke v izvedbi družinskega gledališča Kolenc 11.00 Celjski dom 8.00 (do 13.00) I. gimnazija v Celju Kulturni maraton gledališkemu ustvarjanju sejepri-družilo še literarno, glasbeno, plesno in likovno izražanje 11.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Proslava ob kulturnem prazniku za učence osnovnih šol občine Žalec 18.00 Dom kulture Velenje Slovesnost ob kulturnem prazniku programpripravlja Plesni studio N iz Velenja 18.00 Kulturni center Rog. Slatina Odstirajmo legendo o Pegazu in Vaskovem krilatem konju osrednja prireditev ob kulturnem prazniku in priložnostna razstava del Mirka Megliča Okolica Rogaške Slatine nekoč Rdeča kapica gledališka predstava iz ciklusa Predstave za otroke 18.00 Dvorana KS Teharje_ Naša domovina in pesem recital domovinske lirike Ljubiteljskega gledališča Teharje 18.00 Kulturni dom Škofja vas Recital Prešernove poezije nastopajo člani KUD bratov Dobro-tinšek Škofja vas 18.00 Dvorana KZ Šempeter_ V čast kulturnega praznika 19.00 Kulturni dom Slov. Konjice Akademija ob kulturnem prazniku 19.00 Kulturni center Laško Faust 1. in 2. del predstava KUD Koral Laško, režija Magdalena Hrastnik 19.30 SLG Celje_ Ingmar Bergman: Jesenska sonata predstava za abonma Sobota in iz- 21.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Šank Rock koncert 21.00 ŠMOCL Laško_ Rak premiera kratkega igranega filma Uroša Kneza 18.00 Kulturni dom Svoboda Griže Peter Rezman: Knapovska večerja komedija v izvedbi KD Gledališče Velenje 18.00 Dom krajanov Vrbje Neiztrohnjeno srce literarni večer ob kulturnem prazniku 18.00 Kulturni dom Mozirje Johann Strauss ml.: Noč v Benetkah opereta v izvedbi MePZKoral Laško in Celjskega pevskega društva, režija Magdalena Hrastnik 18.00 Restavracija Kaiser Rog. Slatina Nani Poljanec ljudski ustvarjalec izvaja recitale Prešernove poezije 20.00 Celjski dom_ Kolumbovo jajce monokomedija Mojce Funkl iz ciklusa komedij 21.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Kulturni 010 literarni večer z domačimi ustvarjalci in gosti PONEDELJEK, 8. 2. 10.00 (do 13.00) Galerija Velenje Dan odprtih vrat 10.00 (do 18.00) Velenjski grad_ Dan odprtih vrat Muzeja Velenje 10.00 (do 18.00) Muzej usnjarstva Šoštanj Dan odprtih vrat 18.00 Podružnična OŠ Nova Cerkev Simfonični orkester Glasbene šole Celje koncert v čast kulturnega praznika; dirigent Matjaž Brežnik, solistki Anja Čretnik Videmšek - violina ter Sandra Feketija - vokal. 19.00 Kulturni dom Štore_ Koncert CPO Žabe gostje: Uroš Perić z zasedbo, Mia Žnidarič S Steve Klink ter Franjo Maček 21.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Kulturni 010 proslava ob kulturnem prazniku in predstavitev pesniške zbirke KŠDD Ducat solza PETEK, 5. 2. 8.30 Celjski dom 12.00 Celjski dom NEDELJA, 7. 2. 16.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini Prireditev ob kulturnem prazniku sodelujejo sekcije PD Dominik Hri-beršek Šmartno v Rožni dolini Drevo Krištof plesna predstava društva Harlekin, koreografija Ana Vovk Pezdir 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pebi ne strelat! predstavitev projekta in odprtje razstave o celjski glasbeni sceni 198398 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje - hodnik Iz domačih ateljejev odprtje razstave Bojane Križanec: Metla, kladivo, grmada 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap odprtje večmedijske razstave 20.00 Mestni kino Metropol_ Lila Prap predstava dokumentarnega filma v režiji Aleša Šege 20.00 Plesni forum Celje_ Potovanje skozi čas dobrodelni koncert Leo kluba Mavrica: InQuartet, MihaAlujevč, Tjaša Cepuš, Tilen Draksler, Gea Erjavec SOBOTA, 6. 2. 9.00 (do 13.00) Pokrajinski muzej Celje Dnevi kulture v muzeju brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk 20.00 Plesni forum Celje_ Ionosfera 2 glasbeno plesni projekt Plesnega foruma in skupine Aperion 21.00 Mestni kino Metropol Mi2 koncert za sladokusce NEDELJA, 7. 2. 9.00 (do 13.00) Muzej novejše zgodovine Celje Dan odprtih vrat brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk 19.00 Dom sv. Jožefa, Celje_ Akademija v čast dr. Franceta Prešerna sodelujejo Dom sv. Jožefa in Ljubiteljsko gledališče Teharje PONEDELJEK, 8. 2. 9.00 (do 13.00) Pokrajinski muzej Celje Dnevi kulture v muzeju brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk 9.00 (do 13.00) Muzej novejše zgodovine Celje Dan odprtih vrat brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk 10.00 (in 16.00) Muzej novejše zgodovine Celje Predstavitev poklica kustosa javno vodenje po razstavi Živeti v Celju RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap, do 28. 2.; Hodnik: Bojana Križanec: Metla, kladivo, grmada, do 10. 2. Likovni salon Celje: Landscape, več-medijska razstava del Maje Hodošček, do 7. 3. Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Muzej novejše zgodovine Celje: Josip Pelikan - slovenski fotograf / Pogledi na Celje, do 9. 2. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Planet Tuš Celje - Anton Herman: Veš slikar svoj dolg; razstava slik, do 28. 2. Prostori društva Alegra, Muzejski trg Celje, slike Srečka Štamola. Galerija železarskega muzeja Teharje: Tihomir Pinter: Razžarjeni pogled, razstava fotografij, do 30. 3. Savinov razstavni salon Žalec: likovna dela Jožeta Slaka, do 1. 3. Kulturni center Laško: likovna dela Jožeta Marinča. Hiša generacij Laško: Slikarska dela Vanje Glavač, do 28. 2. Muzej Laško: 20 let mažoretne dejavnosti v Laškem. Anina galerija Rog. Slatina: Žlahtna resničnost naslikanega, likovna dela Jožeta Krambergerja, do 7. 2. PLANINSKI KOTIČEK PD Celje Matica vabi v nedeljo, 7. 2., na izlet na Vršič (1.737 m), ki ne izziva le kolesarjev in smučarjev ampak tudi po-hodnike. Odhod posebnega avtobusa izpred Parkirne hiše na Ljubljanski c. v Celju v nedeljo ob 5.00. www.novitednik.com Borza poklicev predstavitev poklicev v kulturi: igralec, arhivist, kinooperater, knjigovez, restavrator, gledališki producent, arheolog, kustos v muzeju, VJ/DJ, vizualno umetnik, konser-vator 13.00 Celjski dom Miškolin gledališka pravljica KUD Zarja Trnovlje v režiji Cvetke Jovan - Jekl DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. ven Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 eUr petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka odličen arsen- odisejev unski oce nogometni „- repre- l zentant, član barcelone AVTOR: GREGA RIHTAR francoski pisatelj (jules, kapitan nemo) švedski smučarski center gosta, přetlačena jed izvršitelj atentata bikoborec špansko-ameriški arhitekt (jose luis) nekdanja nemška alpska smučarka (irene) delujoči ognjenik na siciliji primož ekart eterična sila italijanski pisatelj (carlo) pesnik mekuli 18 22 pevka černe pritok ' visle na poljskem drama iva brešana razumski človek krad-uivec ksenija mišic barvilo kana ROKO-METAŠ KAVTIČ NIK PEVKA ŠVAJGER ZLITINA JEKLA IN NIKLJA ameriška igralka dickinson MESTO V ROMUNIH nasa astrologinja (meta) švicarski pisatelj (john) polnilo za sladice digitalni zapis s skener-jem pesnik župančič 13 goba mavrah ukvarjali» z anatomijo 16 rimska naselbina na trojanah 17 venezia po naše nogometaš pavlowč 21 RASTLINA IZ DRUŽINE JEGLIčEVK 6. SURA V KORANU bazen za gojenje rib nekdanji švedski tenisač (stefan) desni pritok nila URŠKA RABIC 11 nem. geograf (carl) ženska srednja nekdanja nemška tenisačica huber 10 NEKDANJI NORVEŠKI POLITIK (TRYGVE) 12 23 ameriški pisatelj (george) staro ime za tajsko klavirska tipka izkušenost, vajenost 14 srbski pisatelj in slikar (momo) šp. nogometni vratar casillas beotuec nebeški operni kruh v dirigent biblui (alberto) 15 PEVKA REDŽEPOVA PRIVRŽENIM ETATIZMA 0211 sorodnik PIVSKI VZKLIK hribovje v severni nemčui ETIOPSKI kiparjev „ng°s"° izdelek bombno v indiji 24 mesto v severni italiji OZKA IN GLOBOKA DOLINA, KANJON antični nagrobnik oliver mlakar STAROGRŠKI SLIKAR kačji glas čas brez vojne 19 atletska disciplina voznik motorja eisenho-werjev vzdevek staro-jud0vski kralj 20 latinski izraz za umetnost rimski bog ljubezni nordijski izraz za smuči Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju 2. nagrada: vstopnica za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri 3.-5. nagrada: vstopnica za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 11. februarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 29. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 8 Vodoravno: ČER, ATE, KUN, KARIES, OSTRIGA, TATVINA, MARAT, KARAKAL, ATEIZEM, ALI, ANT, RIS, BRAT, BEAR, KRUGER, ARNOLD, SK, EHO, NAC, OSAR, PASTETA, SHAN, IV, ALKIL, BIT, DISKO, IAN, PANORAMA, RODILA, KNE, NUNA, APETIT, PERON, VAR, JOGA, SEŽANA, SOLDEN, SS, NAIRA, SET, CINA, ETNA, ZNOJ, ROSS Geslo: Avstrijski smučarski centri Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Maja Zupančič, Pod Kna-povko 1, 1433 Radeče. OVEN Ona: Preveč ste naivni in to vas lahko privede do neprijetnih situacij. Nikar ne obupajte - nič še ni izgubljenega, vendar se boste morali precej spremeniti. Nikar ne dovolite, da vas drugi vlečejo za nos! On: V veliki meri vam bo uspelo spremeniti odnos do partnerke, ki je to že kar nekaj časa potrpežljivo pričakovala. Zamere iz preteklosti bodo kar naenkrat pozabljene in spet bo vse v najlepšem redu. .'I'JW.wJ Ona: Želje so ogromne, zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusite se postaviti na realna tla, sicer boste vse preveč razočarani. Pretiravali boste v občudovanju nekoga, ki ni vreden tega. On: Visoke cilje bi lahko povsem z lahkoto uresničili, le dober načrt potrebujete. Tega bo prispevala partnerka, zato jo poslušajte in sodelujte. Koristi ne bodo samo finančne, ampak tudi v ljubezni. Ona: Izvedeli boste novico o ljubljeni osebi, ki vas pogreša veliko bolj, kot pa ste si zamišljali. Naredite prvi korak k pomiritvi in ne bo vam žal. Tudi nekdanji partner si želi isto kot vi. On: Spoznali boste osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila, kljub temu, da prvi kontakt ne bo najbolj prijateljski. Ne zavrzite priložnosti in poskusite biti čim bolj strpni. HI Ona: Bodite karakter in se ne skrivajte za krinko nezainteresiranosti. Zdaj je pravi trenutek, zato se preveč ne obirajte! Tudi nasprotna stran si želi isto kot vi. On: Kmalu boste spoznali, da ste bili v zmoti, nato se boste morali še dolgo zagovarjati zaradi storjene napake. Zakaj rinete z glavo v zid, ko vendar obstajajo tako lepe in elegantne rešitve? DVOJČKA ^ff I STRELEC & Ona: Nekdo bo resno preizkušal vaše potrpljenje, a se ne boste pustili zmesti. Vztrajali boste pri svojem prepričanju, da lahko s poštenim delom dosežete več kot s spletkarjenjem. Dolgoročno se bo obrestovalo. On: Ne zapirajte se vase, poglejte okoli sebe in hitro boste opazili celo kopico ugodnih kombinacij, v ljubezni in tudi poslovno. V prihodnosti se vam obeta precej živahnejše življenje od dosedanjega. Ona: Razočaranost nad človeško nezvestobo lahko pokop-ljete v objemu osebe, ki že dolgo čaka na vaše usmiljenje. Spoznali boste, da se v njeni družbi prijetno počutite, zato izkoristite priložnost, ki se ponuja! On: Ne skušajte se zaslepiti s praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja, prosite ga za nasvet in videli boste, da bo prav rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje, zapomnite si to! P0M0C: ANTIDIAROIK-zdravilo za zdravljenje diareje, ATBARA-desni pritok Nila, ESAD-pesnik Mekuli, PNEVMA-eteriina sila, SAN-pritok Visle 2. nagrado, vstopnica za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri, prejme: Renata Sekulič, Borova 1, 3000 Celje. 3.-5. nagrado, vstopnica za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri, prejmejo: Ivan Arlič, Prekorje 8, 3211 Škofja vas; Nataša Perčič, Planinska vas 1, 3225 Planina pri Sevnici in Vikica Pinter, Lipa 22, 3213 Frankolovo. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Ona: Naporno delo vas bo precej izčrpalo, privoščite si krajši oddih. Posvetite se najbližjim, ki že pogrešajo vašo pozornost. To se bo prijetno obrestovalo na marsikaterem področju. On: Zanemarili boste prijatelje in lahko se vam zgodi, da se bodo odtujili in boste izgubili stik z njimi. To vam ne bo ugajalo, zato bi bilo dobro, če bi si vzeli malo več prostega časa tudi zanje. DEVICA Ona: Spet boste uspeli dokazati poslovne sposobnosti, saj se boste lotili naloge, ki je sodelavcem doslej delala obilo preglavic. Delo bo sicer dolgotrajno, a se bodo že zdaj pokazali prvi rezultati. On: Sklenili boste pomembno poslovno zavezništvo z nekom, ki ima precej ugodne poslovne povezave tam, kjer je vaša šibka točka. Koristi bodo seveda obojestranske, kar bo le še dodaten plus. Ona: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kot ste v resnici, se ni obrestovalo. Nasprotno; več ste izgubili kot pridobili. Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli veliko večje možnosti. On: Zgodila se vam bo velika krivica, ki je ne boste kar tako pozabili. Nekdo vas sistematično napada in vam uničuje poslovni ugled. Čas je, da mu vrnete, kajti kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje! KOZOROG Ona: Prijateljica vam bo pripravila zmenek z neznancem, ki se mu sami niste upali približati. V pogovoru boste hitro spoznali, da je tudi on precej zainteresiran za isto, kot se plete v vašem srcu. On: Prihajate v obdobje, ko vam bo najbolje uspevalo v poslu, zato ne izgubljajte časa, ampak se posvetite delu. To vam bo v veliko veselje, pa še korist boste imeli od tega. Hi,M, 'MMMI Ona: Pokazala se bo vaša pregovorna prodornost v poslu, saj boste uspeli prepričati trmaste poslovne partnerje, da končno sprejmejo vaš predlog. Boste videli; to je le prva v nizu zmag pred vami. On: Pokazala se bo možnost za potovanje, ki si ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, ki je za kaj takšnega enostavno nepogrešljiva. Pri tem ne boste imeli kdo ve kakšnih težav. Ona: Zagrešili ste napako, a ste rojeni pod srečno zvezdo, tako da se ta spodrsljaj ne bo preveč poznal. Na nek način vam bo celo koristil. Izkoristite to ugodno obdobje, ki vam ponuja toliko lepega ... On: Nekdo, ki mu brezmejno zaupate, vas bo razočaral in pokazal, da zna biti presenetljivo podel. Še najbolje, da stisnete zobe in mu ne kažete zadrega. Predvsem pa pomislite na maščevanje. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 ttXťLK )\.U/WtÇ,K