Stavim* ibb Trst v soboto 17. junija 1905. Tečaj XXX. par Izhaja vaaicl dan. ~ps ob c- '.ei-ah :r. prai' sita ob 5. on, uo ponedeljkih ob t. on Z! utr«j. 7--«aKlfn« iterfike procaiajo po 3 ncvč. 6 stotinki » ti eih • ->akarnan ▼ Tr*tu in okolici. JLjubiiani. Gorici, c ti Krmi u. 3I»nr>oru. Celovcu. Idriji, r-t. Petru, Sežani. Nabrežini. Noveuuuesiu iui. >f!ur .» nsrt>< be sprejema uprav* lista „Edinost", nJloa ^•rri* fialattl St. — Trajne ure »o o« pop. da fc. iTefer. — * >tie oeJ*«<~-m 16 gt na vrsto petit: poslanica, -•mrcnice. javne sacvaje m domaći oeiaai po pogodbi. TELEFON ftev. Ui7. Edinost Glasile političnega društva „Edinost' za Primorsko. F edinosti je moč I Naročnina znai& za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aaročbe brez doposiane naročnine se oprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankorana pisma te ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, ogiase in reklamacije je pošiljati na upravo M»«ta UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Oalattl 18. Lokal-Anzeiger« poroča t Tok;ja : Vojno sod:š*e je v tferi o vohunstvu B ugouin-Stracge spotnalo kriv.m fran-* ztega legalnega kapitana B>ugouina, njegovega teta Strangeja pa oprostilo. Ruski častniki za nadaljevanje vojne. PETROGRAD 10. Vojni dopisnik lina »Kue« poroča z mandžurekega bojišča, da se j« vsied dešlih vest; o mirovnih pogajanjih, p-javilo razpclcženje. ki provzroča nemir. Mnogi častniki prete izstopiti iz vojaške e.užbe, ako se sklene m.r. Akcija za sklep miru. \VASHIXGTOS 16. Govori se, ds eo Zvezne države, Nemčija in Francija svetovale japonski vladi, naj bo * mer ca glede mirovnih ptgojev. Angležka nasproti se ni hotela temu g 'ianju pridružiti, vkljub temu, da žel; sklepa miru. Anglija je mnenja, da je Japonsk*, ilplomatična zaveznica Angležke na s'trajnem * t toku, dobila vojno brez tuje pomoči in ta:o ds jo Anglija s svojimi predlogi ne sme ov rat na sklepanju miru. Kako važen da je vpliv Fraccje pri teh pogajanjih, se vidi it trga, da je predsednik Rocsevelt včeraj oaebno prišal na francosko pcelanistvo ter se a poslanikom razgovarjal. WA8HINGTON 16. (Keutsrjev biro). Sinoči ob 10. uri je prišel angležki poslanik Durand na prošnjo predsednika Rooseveita v be.o hiše. Poslanik je ob tej priliki čestital predsedniku radi njegove delavnosti v prid zvrsetku sedanje vojne, kar mu priznava vej civilizovani svet. Poslanik je izrazil nado, ia te bodo mirovna pogajanja vršila gladko. Veliki knez Aleksej. PETROGRAD 16. Carsko dnevno po velje oi 15. t m. na rt sort vojne mornarice pravi : Veliki knez Aleksej Aleksandrovič je na svojo presojo v milosti odpuščen ka-k »T vrhovni poveljnik brodovja in načelnik oddelka vojne mornarice. Veliki kcee obdrži čaet velikega admirala in generalnega adju-tanta ter druge s roje službe in časti. PETROGRAD 16. Velikemu knezu Altkseju Aleksaodroviču je bila s carskim re?kript >m povodom njegovega odstopa izrečena zahvala za zasluge, ki si jih je veliki knez teffom 24 let pridobil za razvitje ruske ' pomorske vojne sile. Tudi admiral Avelan od »topi PETROGRAD 16. V krogih vojne mornar.ca zagotavljajo, di cd tjpi tudi upra vitslj oddelka vojne mornarice Aveian. Zatrjuje Be tuli, da je Avelan Ž9 vložil pro-šajo za o1pu*f. Dogodki v Rusiji. MOSKVA 16 Tukaj se je vršil shod inženirjev, na številu 1^00 cs b. Zborovale: so sklenili, da se bodo na prvi poziv pridružili občemu štrajku, ki te priredi v politično svrbo. S tem bi popolnoma prenehtlo gospodarsko, itlasti industrijelno življenje v državi. PETROGRAD 16. Deputacija kongresa zemstev v Moskvi je bila obveščena, da dobi koaečni odgovor, jo li vaprejme car ali ne, dne 19. t. m. Utemeljuje se to obve-ščenje z predstoječim odpotovanjem carja iz | Carskega sela v GaČino. P O D L I S T K K. 232 Prokletstvo. Egodovinski roman Avgusta Itao«. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomi6. Prevel M. O—6. Cavagnoliju se je zvijalo srce od muke, pot mu je skočil na čelo, koleni sta se mu šibili, ves svet se je za<~al sukati pred njegovimi očmi. Grozna tajna njegova je bila razkrita, a on izgubljen pred Bogom in svet »m. — E, kaj prav.š na to, rojak ? ga je vprašal trgovec škodoželjno. Zdravnika kakor da je pretresla strela. « »maboval je, ustnici sta se mu stresali, psi je na koleni pred trgovca in zavpil v joku, ivigaje tresoči se roki : — M:sericordia ! M ser.'cordia ! Badoer, asatili se me ! Prizanes: mi ! Res je, kar si £ »voril. Ćemu naj bi tajil — bil sem res tločincc. Stari novčar MichieliJ je poginil z Brzojavne vesti. Parlamentarično. DUNAJ 16. Sajs kluba mladočaških po alancev, ki je bila skl cina za danes, ee ni vršila, do5im je predeei< t jo kluba Mlidoče ov zborovalo eno in pol uro. Nato so se posl. Pacak, Stranskv in Začek, katerim se je pridružil tudi agrarec Pražak, podali k predsedniku Vtstteryu, da ga napros jo, naj odloži konferenco načelnikov klubov za torek, ker ni bo Mlade cehi prišli danes na današnje posvetovanje načelnikov, ker jim je manjkal neki sklep njihovega kluba. t Državni poslanec Singer. DUNAJ 16. Državni poslanec Singer je danes nenadoma umrl. Finančni minister Lukacs- DUNAJ 16. F.nančni minister Lukacs se je danes ob 3. uri popoludne vrnil v Budimpešto. Baron Nataniel Rotschild. DUNAJ 16. »Korrespondenz Wilhelm« je zvedela, da je umrli baron Nataniel Rotschild svojim univerzalnim dedičem postavil svojega brata barona Alberta Rjtschilda. Nad 20 milijonov kron je eapustil pa v dobrodelne svrhe. DUNAJ 16. Cesar je povodom smrti barona Nataniela Rotschilda izrazil obitelji pokojnika svoje sožalje. Isto tsko je tudi angležsi kralj Eivaid poslal sožalno brzojavko. t Nadvojvoda Josip. BUDIMPEŠTA 16. Na cesarjev ukaz je bil danes vladni svetovalec dr. Aladar Szegedv Maszak pri predsedniku magnateke zbornice grefu Albinu Czaky-ju in pri pred- sedniku poslanske z >ornica Juliju Juathu, ter je predsedstva obeh zbornic povabil na po greb rudvojvode Josipa. REKA 16 BlagoBlovljenje trupla nad vojvede Josipa se bo višilo jutri. Cie ni obitelji nedvojvoae se zberejo pred kapelo vile ; po blagoslovljenju prepeljejo krsto na kolo dvor. Kakor zastopnik cesarjev se sprevoda udeleži nadvojvoda Karol Štef\*n. Zistopane bedo tudi razne ob'a*tnije. Na kolodvoru polože krsto v poseben dvorni vlak, ki zapusti Rsko ob 7. uri. Cesar izda proglas na Madjare. BUDIMPEŠTA 16. Skupno z imenovanjem novega ministeratva izda casar proglas na narod, v katerem bo baje navel vzroke, ki so ga prisilili, da je imenoval mi-nisterstvo Fejervary. Opominjal bo narod, naj popravi veliko škodo, ki jo je kriza pro-vzrcčila dtžrli ter bo izrazil nado. da se kmaio vzpostavi soglasje med narodom in vladarjem. Fejervary pri predsednika Justhu. BUDIMPEŠTA 16. »Magyarorsntg€ poroča : Baron Fejervai v je danes ob 4. uri popoludne obiskal predsedn.ka poslanske zbornice, Justha, ter mu priobčil, da bodo v ponedeljek prisegli novi ministri. Obisk je trajal 10 minut. Posebna izdija uradnega liBta >Buda-pesti Koeloov« priobči v ponedeljek tozadevna lastnoročna pisma o imenovanju novih ministrov. Na seji poslanske bornice, ki se bo vi šila v sredo, se novi miniBtri predstavijo zbornici. Norvežka banka. KRISTIJANU A 16. Norvežka banka zviša počenši od jutri diskont za menjice na 5°/o, za menjične obligacije na 5V*0/©-Parnik se potopil. HAMBURG 16. Pomorski urad je priobčil : Hamburžki parnik »Castel« se je na svoji vožnji iz Antverpena potopil v atlantskem oceanu. Poeadka 38 moi je utonila. Nad sto oseb se zastrupilo. BETMOLD 16. Nad sto oseb, ki se udeležile svečanega obeda povodom poljedelske razstave v Brombergu, je obolelo na znakih zastrupljenja. Doslej so umrle tri osebe, več jih umira. Ni če dokazano, so se li gcBtje zastrupili vsled konserv ali pa kakih drugih jedi. Velika nesreča na lovu. LIEZEN 16. Guverner izven službe, Wia*man, je šel včeraj zvečer v svoje lovišče pri Fischernu ter se je vsel ob robu gozda na stol, dočim eti vzgojitelj njegovega sina in cn lovec šla v gozd na lov. Ko se je zmračilo, je lovec zaklical WiS3mana, nakar je iBti odgovoril z >da«, v tem hipu je počil strel. Nadošli lovec je nadel Wissmana mrtvega, naslonjenega na stol. Strel ga je zadel v levo oko ter mu privzdignil Črepi-njo. Puška je stala ob nogah ponesrečenca, ena cev je bila izstreljena, petelin druge napet. Soproga ponesrečenega AVissmana je takoj pritekla na mesto neareče. Truplo prepeljejo v Kolin. \Viesman je zapustil Štiri otroke. Not! francozki finančni minister. PARIZ 16. Sodi se, da prevcame mi-niaterstvo liaanc državni podtajnik Merlon. PARIZ 16. V današnjem ministerskem svetu se je Rouvier konečno cdločil zato, da obrdrži listnico ministerstva vnanjih Etvaii. Novi finančni minister bo imenovan danes zvečer ali pa jutri. Delyannis na mrtvaškem odru. ATENE 16. Truplo Delyannisa je bilo na priprost način prepeljano v zbornično palačo, truplo je v zbornični dvorani izpostavljeno na kataialku. Govori se, da bo grški odposlanec v Parizu preoanoval mini-iterstvo. mojo pomočjo. Ali ta hudobna misel ee ni porodila v moji glavi. — Vem, je potrdil Badoer, Luikre-cija jo je zamislila. Eva je torej zapeljala Adama. — Da, prav si rekel. Njeno črno oko mi je požgalo pamet, njeni mehki roki sta me objeli kakor okovi. Udal sem se, privolil, ker sem bil znorel za to žensko, a ona mi je obetala, da bova skupno delila Brečo. Pobegnila Bva preko morja [z ugrabljenim blagom. Nu, skoro se je zdelo, da sem Lukreciji v breme ; hotela se me je iznebitT*. Bila sva tedaj v Senju. Ali tja dohajajo mnogi Banečani po trgovini, jaz sem celo zapazil več svojih znancev. Zato sva sklenila, da pobegneva dalje od morja, da nama ne pridejo na sled. Jedino ta nevarnost je branila Lukreciji, da me ni zapustila. Krenila sva proti Zagrebu, ker eem vedel, da j« v tem mladem mestu dovolj prilike za lep zaslužek ter da nes Italijane radi vBprejem-Ijejo. Nu, pred vsem sem ee moral u veri ti, kako bi as dalo tu živeti in da-li ni nevarnosti tu za naju. Oetavil sem torej Lukrecijo v nekem kraju pol dneva od tu in sem šel sam naprej. Ponesel sem seboj jeden del najinega denarja, da nama pripravim stanovanje. Predstavljal sem se za zdravnika, kajti od te umetnosti sem Be bil nekoliko priučil skozi leta v benešii lekarni. Ljudje me niso dosti vpraševali, od kje da sem, kajti zdravniki ne rastejo v tej zemlji kakor gljive; izlasti pa je tu na griču živel le neki stari nevednež, ki je komaj znal staviti pijavke. K temu sem vrgel še nekoliko cekinov med poglavite ljudi, kupil to hišo, in res so me vsprejeli Gričani z obema rokama v svoje kolo. Sedaj mi je bilo iti po Lukrecijo. Slabo Be jej je godilo mad tem, ko sem jaz v Zagrebu odpiral pot. Ponoči so udrli izpisani vojaki v kočo, kjer je stanovala in so jej odnesli vee blago, kar sem ga bil ostavil jaz pri nje). Vidiš, krvavo zlato starega novčarja nama ni prineslo blagoslova. Niti tretjine nievs rešila. Prišla sva v Zagreb in ava tu živela mirno. — Mirno, mari tudi v duši ? je vprašal trgovec. — Ne tako, je mahnil zdravnik e roko. Mirno pred svetom živi zdravnik Cavagnoli in deluje marljivo, kolikor zna ; ali na vesti Apel na našo trgovsko in obrtniško mladino. (Zvršetek.) Francija, Italija, Švedska in Norvežka, Holandiia, Belgija — vee te države delajc in napredujejo vidno, varno, na vseh poljih na redne-gospodarskega življenja svojega. In še celo tista mala Švica, v kateri bivajo tri različne narodnosti, tudi ona doseza leto za letom krasnih vspehov, ki ovenčujejo sveatno industrijalno in trgovinsko inicijativo njenih državljanov in podaziikov v notranjem Švice in isven nje, kjer-koli po svetu. Mali Grki, praunuki nekdanje slavne in historične Grške, koliko niso dosegli daneB, kakor pojedinci in kakor podjeten trgovinski narod ? ! V najnovejšem čaBu opažamo tudi v naših bratih Srhih močno in intenzivno gibanje na vseh pozicijah narodno gospodarskega polja. Oni delajo in napredujejo povsodi. Napredujejo v Hrvatski in Slavoniji, vspevajo v Dalmaciji, se gibljejo naprej v Bosni in Hercegovini. Spopolnjujejo svojo gospodarsko meč v svojem sredotočju, v kraljevini Srbiji. To je lepo, to je p ihvalno. In videti je žive posledice tega in takega delovanja. Njihovo ekonomsko jačenje, njihov gospodarski procvit, njihovo nsomajno zaupanje va-se in svojo delavnost, vee to jači in povečava od dne do dne tudi njihovo politično verovanje, njihovo politično moč in njihov politični odpor proti vsem nasprotaoBtim, v katerih žive tudi oni v tem burnem svetu. Na naB Hrvatih in Slovencih je, da se učimo cd druz h. Na nas je, da jih dohit'mo in, če le mežao, prehitimo. Ali zadnji čas je, da začnemo delati, da stavimo svoje mejse- lekarničarja Ruatellia stoji vsakako krvavi madež, ki ga peče kakor peklenski ogenj in ga često trže iz mirnega Bpanja. Sedaj ne delam slabega, ampak prizadevam si in gledam, da bi popravil z dobrim ono jedino veliko zlo, ki sem je storil v Bvojem življenju, zaveden od Lukrecije. Rustelli je mrtev, Cavagnoli ni zločinec. — A Lukrecija ? — Lukrecija živi poleg mene, a za se. Lukrecija je veriga, ki jo vlačim za seboj in ki mi jo je naprtil moj greh. Odtrgal sem Be od nje, ona od mene, svet jo smatra za mojo sestro in v resnici mi ni ona nič več. Otresti se je ne morem. Krivec sem kakor ona, in kakor je besna in maščevalna, zagrozila se mi je, da me izda, ako jo zapustim. Da, jaz moram biti v zaščitje nje grešnega življenja. V njej, da veš, kipi blodna kri, in ker je lepa še sedaj, pridobiva si lahko prijateljstvo visoke goepode, ki radi iščejo ljubavne slasti v naročjji lepe Beuečanke. — To je dobro, jako dobro. — Dobro ? ! se je začudil zdravnik in skočil po koncu. Zakaj ? — Čul boš to. (Pride še.) bojne atrankarake razmere na stran, da za-u če m o rt kave in raztegnemo n;Š3 desnica, katerim bedi modrim voditeljem hladnokrvni gospodarski razum, trda materijalnoit naše besede in našega dela, jačenje naš h gospodarskih razmer, mečneji ra*voj našega poljedelstva, vinogradatva, sadjarstva n — para-le no a tem — razcvit naših narodnih industrij in obrti, ne še trgovine ter našega narodnega trgovinskega pomorstva. Naš današnji apel velja naši mladini, ki se nahaja v trgovskih in obrtnih š)lah. Tej naši mladini, ki skoro izide iz učnih zavodov, stavkamo na srce, naj — pridno učeča se svoje trgoj'iasae ia obrtniške stroke — ne pozablja tudi na učenje najvažnejih tuj h jezi&ov, osobito francoskega, italijanskega, angležzega in ruskega jezika. Nu, jedro našega apela cil a ša mnoga dalje. Oborožena s trgovinsko zrn:žnostjo in p'zaanjem tujih jezikov, naj se naša hrvatska in slovenska mladina srčno in trdovoljno odtiska v tuji svet preko msj do movine in naša države. Naj gre na Angležko, v Nemčijo, na Francozko. v Italijo, v Rus jo, v prekomorske angiežze, francoske in holand ske kolonije. Tam naj se izbrusi v t d: borbi trgovinske prakse — tega najvećega ne rjdno-goepodarekega vseučilišča! Naj Be v njej ujf-klen , spopoloi m oplemeni ! Kn del mladine naj bi se ta tem vračal v domovino, kjer naj bi praktično irrabljal H7oje v svetu pridobljeno trgovinsko zuanje. Drugi 0, pa bi emeli na usta položiti besede: »Morituri vos sa-lutant !< O naravni pravici glagolics smo prepričani do dna duše. Bodimo pa še tako uverjeai o njeni zmagi (po izreku namreč, da se človek rad nadeja temu, česar si želi) moramo tu konstatovati veletrsgično dejstvo, da je glagolska konferenca imela v resoici samo vrlo negativne vapehe, tako, da smelo izrekamo analogijo, da je bila po priliki kronana od istih * *pehov, kakor konference v Haagu za ratoroževanje narodov. Da bi bilo vprašanje glagolics povoljno rešeno za Jugoslovane, dobro vemo, kaj bi bila storila rimska btolica ! Pcsaemala bi bila svojega vehaega predhodnika Lava XIII. in izdala bi bila jugoslovanskemu plemenu II. grande munus, katero listino bi potrdil sam vidni naslean k Kristov Pij X. ss svojim lastnoročnim prstanom in podpisom. Posledica : Slovani bi biLi vsklikali : »hosasa tebi večni Rim !« Italijani in Nemci pa bi bili brenčali kakor sriem. No, to se ni zgodilo. Glagolsko vprašanje stoji na istem tiru kakor pred leti. Zemria je ona plemenita pravičnost do plemena slovanskega, ki jo j« s tako ljubečim srcem gojil pokojni L >v XIII. Katoliško svečenstvo ima nepobitnih zaslug za naš narod slovenski in vsled tega želimo le, da ne bi rimska stolica obžalovala nekoč svojega postopanja. Vzroki leže na dlani : sedanji vladar cerkve se ima zahvaliti za tiaro edinole — Golucho\rskemu ! S tem pa je ta vss povedeno! Obljuba pač dela dolg. Hrvatje, posebno dalmatinski, pa gotovo ne bodo mirno prenašali prizadetih krivic. V najnoveji dobi se vrši na slovanskem jugu kaj čuden proces, ki bi ga ne bil pnčakovsl niti največi panalavist: Hrvati m Srbi so si segli v roko (posebno v Dalmaciji) in aaimilacija poprej tako sovražnih si istokrvnih plemen dobiva dan za dnem vedno realnejše oblike. Jugoslovani so spregledali; pozno sicer, ali ipak! Kaj š le, ko Rnsko-japonska vojna. Trat, dne 16. junija 1905. „Po porazu na morju". Pod tem naslovom priobčuje spljetsko »Jedinstvo« mnenje nekega višega cncirja, rodom Srba, ki je živel v Petrogradu. Ta oficir očita Roždestvenskemu, da je postopal proti strategični potrebi glavne vojske v Mandžuriji in da vsakako ni bil na uedi vrhnega zapevednika Lineviča, ko ee je vrgel v korejsko ožino, da bi se tem potom preko japonskih min in torpedovk prebil v Vladivostok skozi vso sovražno floto. To da je bilo drzno. Potem pa pravi ta oficir, da naj si ruska vojna mornarica izbije iz glave, da je ona poalioana v odločitev v tej vojni ! I stota ko naj si izbijejo ia glave t adi Japonci, da bodo oni odločali ee svojo floto. Odločitev prineseti vojski, ki se bosta borili na kopnem. Konec vojne je vaakako še jako daleč. Rusi da se morajo okoristiti na taktiki Japoncev v tej vojni ter premagati aovrainika. Tako se je zgodilo pri Rusih že več krat. Tako ao premagali Napoleona I., tako je Peter Veliki slednjič premagal tudi Švede. Vesti o bližnjem sklepa mira m — kakor je bilo predvidjeti — krčijo vedno bolj in ss umikajo zopet vestem o gibanjih v Mandžuriji. Dejstvo, da se pripravlja v Mandžuriji zopet kak veči dogodek, ta je naj bol i odgovor na vse vesti o bližnjem miru. In karakteristično je to, da ravno izvestni listi, ki so se videli že na predvečeru miru, padajo sedaj v drugi ekstrem in govore o bojnih dogodkih, ki niti niso možni ozirom na pozicije, ki jih zavzemljeta obe fronti. Ti l,adjef ki menijo, da karakteri-zujejo dogodke, ako govore svoje želje, so videli sedaj že Lineviča obkoljenega in vse njegovo poloŽanje disperatno ! Nu, današnje veati so z)pet utesnile te japoncfilske želje, češ, da Linević sicer n' še obkoljen ali da se umika se svojih pozicij ob želeeniei na obeh btraneb. Linevič se bo moral morda — pravijo te vesti — umakniti severno od Gunčulina. To je žs možat« in zelo verojetno. Samo, da ee ne misli, da ss umika L.nevičeva glavna vojska, ampak umikajo se njegovi oddelki z naprej potisnenih pozicij. To bi bilo znamenje, da se sopet bližamo kakemu večemu spopadu v s vrh o umikanja od ruske strani. V naravi avari je, da se ob pripravah za tako bitko v svrho umikanja najprej začenjajo umikati manjši oddelki a naprej potisnenih pozicij. Tako ae ma6a stranke, ki ae hoče umikati, zgošča bolj ia bolj, da pride sleđnj Č do boja, ki ima napadajočemu sovražniku provsročati čim več izgub, cb enem pa ss umikovaje izogibati vsaki resnični odločitvi. Će se bodo Rusi — in mi nimamo za sedaj razloga, da bi dvomili na tem — drž ili te, za evoj položaj jedino umeetae Kuropatkinove stra • tegije, potem pa naj ae naši čitatelji pripravijo zopet na kr.k v vsem slave fobskem svetu, češ, Rusi so bili zopet tapeni. Rasi so isgubljeni ! Ncsicci pa naj ohranjajo mirno kri in naj ne pozabijo, da se Rusom uprav imponaje strategija umikanja in da bodo zato tudi prihodnji boji imeli na ru9ki strani tendenc;jo umikanja. Naš strokovnjaški so trudnik je žs neštevilnokrati navajal vzroke, ki govore za tako strategijo mirnosti in potrpežljivosti ter obžaluje v privatnih razgD-vorih vedno in vedno, da so se Rusi za hip izneverili tej strategiji, zasnovani od moža, ki je prvi prav umeval položaj ruske vojske v tej vojni. Ko se torej bržkone bližamo zopet ka kemu večemu vojnemu dogodku v Mandžu .riji, treba, da opozorimo že denes vse nestrpne Slovenca, da naj tudi za eedaj ne pričakujejo nikakih ruskih »zmag«. Vsa ta vojna je nekaj nenavadnega in zato je tudi velika masa ne ne more umeti. Te vojne Be ne mo-e voditi po stari šabloni in se je zato tudi ne sme meriti s navadnim merilom. G gantake so daljave Rusije od bojišča ; gigantski je teritorij bojišča; gigantsko je bilo nerazmerje med obema vojujočima silama v prvih dobah vojne in je veliko tudi še danes; gigantska je razlika v postopanju malone vsega sveta nasproti eni in drugi vojujočih s'l. Sploh je na tej vojni nenavadno goropadno, da lahko rečemo mirno vestjo, da je ni niti izven Rusije, ene vlasti na svetu, ki bi mogla ob takih okolno8tih toliko časa voditi tako 7ojno, in ki bi po blizu poldrugem letu tako inponi-rala nasprotniku, da prijatslji poslednjega pritiskajo na sklep m:ru ! * * * Japonsko časnikarstvo o sklepa miru. Ie Tokija poročajo, da se japonsko časnikarstvo izreka v smislu, da ni šs {prišel čas, da bi sklepali mir. Na vsaki način da se morajo nadaljevati vojne operacije tudi za časa pogajanj. Pričakovanja in načrti v Vztočni Aziji. V New-Jorku debatirajo (kakor javljajo od tamkaj) živahno o možnosti da pride do japonsko-raske zveza in da sa Azija po sklepu miru razdeli. Utrjevanje Kiaočava morda nagne ameriško vlado, da po nasvetu Deweya vtrdi Filipinske otoke. Avstrijska državna zbornica. Dunaj 16. Poslanska zbornica je predlogo o kongrui izročila proračunskemu odseka, nakar je pričela volitev kvotne deputacije. Po \olitvi je zbornica raspravljala o poročilu odaeka za železaice o zavarovanju vte lokalnih železnic. Posl. E lenbogogen je kriti-koval zistem građenja lokalnih železnic. Dovoljenje za lokalne železnice se rabi navadno za politične darove. Govornik je rekel, naj bi se izdelal program za građenje lokalnih železnic, ki naj bi korUt 1 skupnemu narodnemu gospodarstvu. Zaslišale naj bi se vsa tozadevne induetrijalne in poljedeljske družba in tudi vojna uprava. Poslanec Ferjančič je povdarjal, da bo Kranjska imela malo koristi od nove alpske železnice ter je zahteval, naj se proga Ljub-ljana-Kamnik podaljša preko Kamnika, da se zgradi proga med Kamnikom in Caljem. Ako se dogradi progo Ljubljana-Vrhnika, bi bila izgotovljena tretja zveza s Trstom. Nato je bila seja prekinjena. Prihodnja seja v ponedeljek ob 3. ari popoludne. 0 položaju v Avstriji. Obzorje, ki se je nekoliko zjasnilo, se baje zopet potemnuje. Cehi s> baje začeli izgubljati potrpljenje. Oni da zahtevajo od ministarstva, naj ae jasno izjavi, misli li dovoliti notranji češki jezik in drugo češko vseučilišče, tudi če Nemci ne privole v to ?! »Neue Freie Prease« se z jedne strani roga Cehom, z drage pa jih straši z dogodki na Ogrskem, češ, to, kar morejo Čehi Bto-riti Avstriji, je malenkost v primeri s tem, kar more navstati iz cgrake krize. »Neue Freie Preseec je lahko rogati se, ker nje borani interesi so jej visoko gori nad interesom monarhije. Opravičeno pa dvomimo, da-li se bi zjabilo rogati se dragim krogom, ako se narod Češki postavi na to-le stališče : če že hoče nemški volk požreti njega, pa naj madjarski volk požre — monarhijo! Tudi ministeratvo Gautsch si ne sme domišljati, da ae bo narod češki zadovoljeval trajno a samimi obljubami, češki poslanci eo res vsprejeli gospoda Giutscha i nekim zaupanjem. Ali če bodo videli, da je preverjena tudi ta mera saupanja, potem bodo morda konsekvsnce za vlado in za ves po- litični položaj v državi nekoliko drugače, nego uverja rogajoča ae »Neue Freie Presse«. Novo in staro ogrsko ministerstvo. Iz Budimpešte javljajo, da bo staro miniateratvo zopet izpuščeno iz služba. Is:ega dne da položi novo ministarstvo prisego v roke cesarjeve. Cesar se namreč poda v Budimpešto radi pogreba nadvojvode Jožefa. Novo ministeratvo Fejervarv je že imelo svojo prvo sejo, v kateri ae je posvetovalo o sedanjem položaju. Toliko minister za pravosodje Lanvi, kolikor tudi hrvatski minister Štefan Kovačevie položita svoja po-slaniška mandata, ker je novi vladi mnogo na tem, da ne bo v ministeratvu zastopana nobena parlamentarna skupina. Časniki nadaljujejo svoje napade na novo ministerstvo. Košut pravi v svojem listu »Budapeat«, ki je oficijelni organ neodvisne stranke nastopno : Nobeden izmed nas ne veruje, da bo ministerstvo Fejervarv le prehodno ministerstvo. Čim bolj sa podaljša stanje cx lex tem težje bo sporazumljenje. Prepričan sem, da je velik konflikt neizogiben. Govori se, da se ministeratvo Fsjer-vaTv ne predstavi kakor ministerstvo boja. Ali Fejervarv je valic svoji starosti boja-željen vojak; on ne bo mogel živeti brez bitek. Toda narod mu odgovori, da ne oč-neha na noben način. Organ takozvane »narodne fetranke« na Hrvatskem, »Dnevni list«, je seveda v devetih nebeaih radi imenovanja Kov&čevičevega. »Narodna stranka« da se mora ponašati, da eden najodličnejih in najuglednjih nje člei>ov vstopi v novo ministerstvo. To pa da ni samo čast za stranko, ampak da je velika pridobitev za vao »našo domovino«. Druga stran medalje, ki jo kažejo ljudje, ki nimajo te sreče, da bi v »narodni stranki« — uživali benificije, je s veda v hudem kontrastu s sliko »Dnevnega lista«. V »Information« pišejo n. pr. iz Zagrebe, da je Kovačevih najbolj obsovražljena oaeba v hrvatskem narodu, ker je on najskrajneji branitelj madjarstva. Imenovanje tega moža je najkrvaveja ironija. Če bi imala »narodna stranka« le iskrico samozavesti, bi izvajala posledice iz tega imenovanja. In če jih ne izvede, bo to dokazom da je le trosila pe*sk v oči, ko je v zadnjih časih nekoliko odl< č-neje povdarjala hrvatsko stališče. Nu, da, saj »narodna stranka« ža izvaja »konsekvence« iz imenovanja »Kovacsevic3-ura« — izvaja jih b tem, da proslavlja tega moža, ki niti ne skriva, da bi bilo v največo korist njegovemu »dragemu narodu«, ako t i Be — stopil z madjarBtvom. Ras, čudne so narodne poti — »narodne« stranke. Drobne politične vesti. — Španski proračun. Španski finančni minister je v zbornici predložil proračun, ki izkazuje 1.010,733.344 pezet dohodkov in 1.031.691.896 pezet stroškov. Državni zbor. Z Dunaja poročajo da bo zadnja seja državnega zbora dne julija; na to bo imela še gospodarska zbornica par tej. Odgoditev državnega zbora ae pa razglaai dne 15k julija. — Naslednik Strossmaver-j e v. »Narodna Obrana« je izvedela, da je resen kand dat za izpraenjeno djakovako škofi jsko stolico posvečeni škcf in kapitularni vikar dr. Angelj Voršak, dočim bo mladi profesor bogoslovja, Hugo Mihalovich, imenovan njegovim kcadjutantom cum jure sue-ceesionis. Domače vesti. Priloga. Ker sr bliža konec II. četrtletju odnosno /. polletja in ker za-pade naročnina mnogim mišim cenjenim naročnikom, smo današnji številki priložili poštne spremnice, koje naj se bla-(jovole poslužiti za obnovitev naročnine. Vsi ryni pa, ki so z naroćttino zaostali naj jo blagovole doposlati. Uprava lista „Edinost". Gradnja mosta na državni cesti čez reko Aus8a v Červinjanu se odda potom javne dražbe b piamenimi ponudbami. Dražba se bo vršila dne 12. julija ob 12. uri opo-ludne v prostor.h namestništvenega stavbenega oddelka v Trstu, Scala Balvedere 2, IV. nadstropje. Ponudbam je prilož ti potrdilo, da ie je aa e. k. deželni finanftni blagajni položilo v adi j 3000 K v gotovini, ali v vrednctoicah. Zapečačeoe pcnutibs je predlo ž ti najkasneje dan pred dražbo do 12. ure opolu ine na vložoem eapianiku nameemiFlva. Tehnični operat in stavbeni pogoji so na ogled samo v gori naveieaem stavbenem oddelku. Namestništvo ne bo navezano na najnižega ponudnika, temveč si pridržuje pravio iabiranja med p nuditelji. Kaj vse mora doživeti zaveden Slo venec v "20. stoletja v Kranjski deželi! Z Bob. Bele na Gjrenjakem nam piše prijatelj : Danes donesel mi je občinski sluga odlok davčne oblasti v stvari odmere davka. Dotični odlok je bil spopolnjen na dvojezični tiskovini, a izključno v nemškem jeziku. Umeje ee, da jaz kakor radikalen Slovenec, nisem vsprejel takega, v nemškem jeziku spopolnjenega odloka ter pričakujem, da do b:m drugič slovenski odlok. Skandal pa je, da se danes zamore na Gorenjskem prigoditi človeku kaj taeega ter je pač najboljše, da si vet vari sodbo o takem postopanju ter izvaja zaključke vsakdo sam ! Jaz pa naprav-l am mesto rekriminacij — piko. Nepotrebna demonstracija. Ped tem naslovom piše »Slovenec«: »Dautsche Stim-men« poročajo, da je pri turnarski slavnosti v Kočevju vibrala z oadotnega župn sča — "•rn.-rudeče-zlata zastava (pi agermanaka). To »Deut«cbe Srimaaen« se ve pozdravljajo, mi pa pravimo, da je to bila jako neprimerna demonstracija, ki je vredna tajatrožje od-sod be. Na Vrhovljab, v pr jamih lirdih, v biseru goriške okolice, sa bo vršila prihodnjo nedeljo t. m. velika narodna slavnoat. Prijavila so ee že mnoga pevska društva in nastopi tudi kojaka godba. Goriški in sol -canski »Sokol« se udeležita slavnoati polno-številno. Omeajena slavno«, t obeta biti po se fno znamenita zato, ker se vas Vrhovlje nahaja popolnoma ob italijanski meji, komaj pol ure oddaljena od nje. Pa se je udeleže morda tudi — beneški Siovenc*. Pomembna t pa tudi zato, ker ima namen probuditi n«še ljudstvo v v sorodnih Brdih. Nttša t-žaške krege bi posebno vspod-bud li na č'm večo udelfžbo že ozirom na to, da so prometne zveze jako ugodne (tudi sa kolesarje) iz Gorice do Piavij s tramvajem, cd koder je p«š se m d tri eatrt ure. Krasna pot med livadami in vinorodnimi brdi j« tudi :z Gorica m:mo Št. Ferjana. A pele jemo na rodoljubje naših krogov, da čim številnejše pripomorejo do sijaja omenjene slavnosti ! Občinske dopolnilne volitve v Gorici. Na včerajšoji dopolnilni volitvi v prvem razredu sta bila izvoljen? Marani z 225, prešt Faidutt: s 141* glasov;. M< tz sa je v zadnjem trenotku odpovedal kandidaturi, vzlic temu je dob:l 124 glasov. Na željo nekaterih mesta h sTetovalcev je b.la volitev iupaoa odložena na 25. t. m. I mri je v sredo v Gorici Ivan Golja, e. k. fiaančn. svetovalec v pokoju. Kuretniaa In domaći zajčki. Josip ^adlak in Filip Bembič, stanujoča pri sv. Mariji Magdaleni z£rrnji št. '.♦O, sta včeraj predpoludne prijavila na jolre.jakem komisa-rnatu pri sv. Jakobu, da so jima predeinoč-n m neznani tatovi ukrai'i mnogo kuret-n.ne, in sicar prvemu 3 domače zajčke in 1 kokoi, drugemu pa 24 kokoši, kar predstavlja kakih 70 K v red no »t i. Društvene vesti in zabave. Ženska podružnica sv. Cirila in Me-todfja v Trsta vabi na občni zbort ki bo v nedeljo, dne L. m. ob 5. uri popoludne v prostorih »Trgovsko izobraževalnega dru-š:va« v ul.oi Sv. Frančiška a sledeč m dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo tajnic. 3. Porciilo blegajnic?. 4. Volite/ odbora. 5. Volitev poverjen c. fi. Slučajnosti. C>ju ino se prosi, da se tega zborovanja udeleže mneg številno vse neše tržaške Slovenke, brez obzira na etan. Ob tej priliki ee bodo vp sovaie nove udlnje, ki jih pričakujemo mnogo. Porotno sodiiče. Včeraj ss je vršila kasemka re/prava pret 57-ietaemu zidarskemu mojstru Ivanu Morasai, doma is Ravateletto (blizu Vidma} v Italiji, ;n sicer radi zločina ubojstva, isvr sendnt svetovalec Pedsrzolli ; votsnta ■ta b:ia s- dai svet. Codrig :a sodni taja.k Parisini. Dižavno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika Clarici, a t.ženca je branil od v. dr. Breicner. Is obtožnice, ki opisuje dogodek, smo posneli nastopno: Dne 8. marca t. 1. popoludne so se Ivan MorasBi, Jurij Fonda in Fran Tonello odpeljali s koleseljnom iz Stru njana v Izolo. Koleselj je vodil Lovrenc Lorenzutti. Namen njih potovanja ** Izolo je bila pijača. V Lorttu je Lorerzutti vstavil pred krčmo Antona Žerjav, po domače »Turko«. Tam je napojil konje in potem so si vsi skupaj poklicali vina. Ša prej pa, nego jim je krčmar prinesel zahtevano vino je prišla pred isto krčmo družba kakih 25 mladeničsv, ki bo bili vsi iz Strunjana. Ta družba je začela nagajati krčmarju Zarjavu in vsem, ki so se nahajali v krčmi. Tu pov darja obtožnica, da razmere mej Strunjanci in prebivalci Izole in njene okolice, niso posebno prijateljske. V družbi t »h 25 so bili: Josip Ivančič, Josip Martin. Ivan Hr vatič, Andrej in Matej Cankolič, Dominik Roter, Peter Valente in Viacencij Fonda. Ta poslednji je bil nek?k vodja cale družbe m se je bit že prej nekolikokrati izrazil grozilno proti družini krčmarja Žerjava ; a vzrok temu njegovemu sovraštvu je bil v dejsuu, da družina Žarjav ti hotela nič vedeti o njegovi ljubezni do hčere Terezije Žarjav. N>f omenjenega dne, takoj po prihodu ta večje družbe Strunjancev, je navstala rabuka. Strunjanci so bili napadli krčmarja Antona Žarjava in ga pretepli. Krčmarjev ain Fran se je bil skril v prvo nadstropje, a ko je vido!, da je njegov oče v nevarnosti, ga je šel branit. A komaj je bil prišel med nje, so ee vsi Strunjanci vrgli nadenj. Rabuka je bila grozna. Ivan Morass-', ki je do tedaj sedel pred krčmo, Be je bil tedaj pridružil Strunjancem in je tudi on napadel Frana Žerjava. Kmalu za tem se je pa ta poslednji vrnil v prvo nadstropje in tsm potožil materi Antoniji, da je ranjen. Morasai in njegova družba so se pa takoj za tem odpeljali proti Izoli. Dne 11. marca, namreč tri dni pozneje, je pa Fran Žerjav, 18 leten zdrav in krepak mladenič umrl vsled zadobljens rane. Priča Anton Kozlovič pa trdi z vso gotovostjo, da ja Ž jrjavu zadal smrtno rano Morasei, kar pa izhaja tuii iz drug.h podatkov. Vsled tega je b'l Morassi obtožsn zločina ubojstva. Na včerajšnji razpravi je toženec tajil, da bi se bil udeležil poboja. On da se je rabuke udeležil le v toliko, da je odnesel v koleseij Petra Va'ente, ki je bil ranjen, in ga s koleseljnom odpeljal v Izolo, kjer ga je pustil v neki lekarni. Oa da se ni Žerjava niti dotaknil. Na to je Eolišča zaslišalo več prič. Prva priča je bil občinaki redar iz Izole Jakob Stali, ki je bil spremil zdravnika iz Izole k ranjenemu Žerjavu. Ob istej priliki |je bil on vprašal Žerjava, če bi li vedel po vedati, kdo da ga je ranil, na kar mu je Žarjav odgovoril, da so bili v istem hipu okolu njega trije, in sicer Mora-s , Fonda in Ivančič. Ni pa mogel videti kdo da ga je ran 1, ker mu je bil nož zaboden od zadej. Na to je bil zaaliian kakor priffa Vince nci j Fonda. Proti rapriseženju te priče sta sa soglasno izjavila branitelj in zastopnik drž. pravdnšt?a, kajti priča je preveč kompromitiran v stvari in si zastopnik državnega ' pravdaištvu pridržuje pravico postopati tudi proti njemu, kakor tudi si pridržuje isto pravico glede Valente je, Ivančiča in še drugih treh, ki so se bili udeležili poboja. No, Fonda je mej drugim povedal tud;, da ga je Morasai, ko sta bila skupaj v zeporn, nagovarjal, naj on prevzame na svoj rovaš vso odgovornost, naj sa namreč on prizna krivega, za kar mu je ponujal 1500 kron. Na zahtevo branitelja je dal tu predsednik prečitati izjavo priče Viacencij Taglia-pietra, ki je bil takoj po poboju vprašal Fonda, kdo da je ranil Valente ja, na kar mu je Fonda odgovoril : »Njfga, ki je ranil Valenteja, ne srbi več, ker sem ga zabodel z tožam«. Fonda je trdil da ta izjava ne odgovarja resnici. Za tem eo b li zaslišani kakor priče Peter Paulič, ki je bil natakar v Žerjavori krčmi, Anton in Ivanka Žarjav, oče in mati pokojnoga Frana, Josip Zock in Joaipina Pok len. — Ob 1. tr, in pol popoludne je pa bila razprava prekinjena do 5. ure in pt 1. V večernem nadaljevanju razprave se je nadaljevalo zaališavanje prič. Ob 8. uri in pol je predsednik prekinil razpravo, ki bo nadaljevala daneB ob 9. uri predpoludne. Darila. Družbi sv. Cirila in Metodija so od 1. do 30. aprila 1905. poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva : (Dalje). Martin Petelinšek, Gornji grad 3 K; Franc Kacjan v Rajbenburgu zbirko ob od-hodnici g. Ivana Jelšnika 16 K ; Ivan Traven v Ribnici K 13.20; Anton Simšič v Ljubljani mesto venca na krsto abiturijenta Avg. Pogorelca 5 K; Horjulec — obljuba dolg dela — 1 K ; goriška tiskarna dar g. Ivana Golja 20 K ; za narodni kolek 19 K 90 stot. ; za družbin koledar 7 K 25 stot.; za mladinske spise 1 K. 30 stot. Od 1. do 30. maja 1905. : Upravništvo »Slovenski Narod« v listih od 26., 29. aprila, 3., 10., 13., 17., 20., 24. in 27. maja 1905. izkazane zneske skupaj 315 K 53 stot.; upravništvo »Slovencc« 113 K 87 stot.; upravništvo »Družinski prijatelj« v Trstu 16 K 75 atot.; upravništvo »Gorica« 10 K; upravništvo »Soča« 5 K 10 atot.; podružnice : ženaka v Gorici 300 K ; za Laški trg in okolico 53 K 20 stot.; za Tolsti vrh in okolico na Koroškem 61 K 34 stot.; v Ko njicah 81 K 54 stot.; št. peterska ženska v Ljubljani 196 K; za Polzelo 65 K; Ženska v Cerknici 40 K ; za Rnžik in okolico 191 K : moška v Radovljici 65 K ; posojilnice : v Logatcu 45 K : v Gorenji Radgoni 20 K; v Radovljici 40 K ; zx Loški potok 20 K ; v Marnbergu 20 K; tvrdka Ivan Jebačin v Ljubljani na račun 250 K; tvrdka I. Perdan prispevek od družbinih vžigalic 1000 K. (Pr de še.) včeraj danes 101— li 090 LC0 05 1C0.90 119-70 119.50 103*50 100.S0 9305 93.15 117-75 117.70 ^7-65 97 50 KS90 i* $.90 1616 — 16i:i.— 662 75 66/i.— 240.50 240.20 117.30 117.321, 23 iK 23.48 19.11 19.12 H5.SO 9.S.50 11.31 11.31 Zataje brzojavne vesti« Rusko-japonska vojna. Poročilo generala Lineviča PETROGRAD 16. General Linevič je brzojavil carju dne 15. t. m. : Dne 11. t. m. je en oddelek prodiral v smeri proti Vane-govu in Julanz' ter je izvel obkolno gibanje, vsled Česar je sevražalka prisilil, da s a je moral umakniti proti va?i Ufalu. V Julanzi je oddelek zažgal tamkaj nakopičene zaloge. Neki dr u ji oddelek je dne 12. t. m. prodrl v dolini Tsinho do vasi Valungov, ter je sprednjo itražo sovražnika potisnil nazaj. Dne 12. t. m. je neša konjea š;vo zasedlo ves Nanšancanzi ter je sovražnika tdoilo nekoliko proti severu. Svetovalca ruskega pooblaščenca. PARIZ 16. Ruskim pooblaščencem, ki se bodo pogajali o sklepu mira, bosta pri-deljena en viši častnik i a en profesor državnega prava. Govori sa, da bo pnf.aor Mar-teaa imenovan kakor strokovni svetovalec ruskega pooblaščenca. Kuga v Mancliestru. LONDON 16. Uradno se poroča : V Manchestru je obolela in umrla neka oaeba za kugo. Pokojnik je bil pomjžai knhar na nekem parniku, ki je is Buenoe Ayresa preko Hamburga dne 8. t. m. despel v Mid-dksbroogh. Pogreb kneza Leopolda Hohenzollere. SIGAf ARINGEN 16. Slovesen pogreb kneza Laopolda Hohenzollern ee je vi šil danes v Hadingu. Navzoči so bi i ce iar Viljem, kraljeva dvojica romunska, prestolonaslednik in preetolonaslednict rosunska, kralj saški, veliki vojvoda badenski, knez bolgarski ia drugi knezi. Freiburiki nadškef je psi mišo. Osrrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 16. Poslanska zbornea bo imela v sredo dne 21. t. m. sejo. Oblak §e je vtrgal. BUDIMPEŠTA 16. V zapadnem dela satmarske županije »e je utrgal oblak. Voda je provzročtla veliko fkode. Mnogo hiš se je zrušilo, 11 ljnd je utrnilo. Škode na žetvah je okolo »nega milijona kron. 86.50 88.—, Llojdove akcije K 675.--630.— Srečke: Tisa K 338 50 -342 50, Kredit K 482 50 do 492 50, Boden kredit 1K80 K 313.— S«.- denkredit 1889 K 3U6 75 313 75 Tnrfk* K 142.— do 144.— Srbska —do —.—. Dunajska borza ob 2. url pop.. Državni dolg v papirju „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4 Avst. investicijska renta 3'/,•/. Ogroka renta ▼ zlatu 4% „ „ kronah 4®/, Ql/ n ♦>«*/« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. Ur Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta italijanska renta lOS.tiO, španski esterieur 9102. akcije otomanske banke 609 —. Menjice na London 261.65. Pariš. (Sklep.) Avstrijske država« iele*r « —.— Lombardi 88 — unificirana tarSka rent« 88 82 a v«trif. zlat« rtu.. 1C0 80, ogrska 4*/, zlai* r>nt» 100 50 Linderban. 486.— tnrSke srečke 133 50 parzžkr banka 14.01, italijanske meridi-jonalne akcije 777.—. akd e Kio Tinto 15.33. Mirn». London. (Sklep Konsolidira** d 90. "', Lombardi 3.^ srebro S71 Španska renta 90.lu lijanska renta lU3.T „. tržni uiskont, 2— menjice aa Dunaju —. — dohodki bank« —.— izplačila banka —.—. Mirna Tržna porodila lii. junija. BndimpeSts. Pftenica za < kt. K lf. 64 do K 15 66; rž za okt. K 12.74 do K 12 7« ; oves « okt-od K 11.04 do 11 06; koruza za julij K 15 08 do K 15 10. P&enica: ponudbe zadostne, povpraševanja do. bro, tendenca mrtva. Prodaja 3i.C0i> met. «tot., za 15 stotink znižanju. Koruza nespiemenjeno. Kž za 15, ove3 za 5 do 10 st t. niž,e Vreme: lepo H a vre. (Sklep.) Kava Hanto« good -rage za tek. meaec po 50 kg 43.V, frk, aa aept 44.-. New-York. 'Otv-»- . Kava Rio «i» »"-''ote dobave. Trdno. 5 do iO atot. zvis nja, 6,00 vr č. n mm d u r g. isr1 -op.- "»»ni -a 40- average za aa^tember 26l/, « dec. 367«, za marec 37. V, za *•» »j 37*/t — Vzd žano. — Kava Kiu nnvadBi loco 38—40, navadna reelna 41—42 navada* dot)* 43—45. Hamburg. (Sk e .) Slidkor ta junij 23.75 za julij 23.80 ?a avgust 23.95. za september za oktober 20.25, za nove nber 19-30. Stalno. Vreme: vihar London. 81adkor i« repe surov ll3/4 SV. Mirno. Sladkor tnzem*ki Centrifaffal »>H» pmir- -K 74.50 do 75.50, ta maj-r.vguat K 7l.f0 do 75.50 Concaer* »*» promptno K 75.50, za maj- avgu9t K 75.50 do 7?.—. Pariz. R« za tekoči raeaec 16.—. rt ta julij 15.90 za julij avgust 15.25, xc . sept3siber-de-cember 15.15 (mirao.) — Plenica za tflkoČi m--sec 23.80, za julij 23 60 za julij - avgust 23 35 za sept -december 21.HO istabio). Moka za tekoči mesec 30.85, za julij 3U.S0 «* ju ii-avgua. 30.45 za a pt-december 529 25 (ttaloD). Repično olje za tekoči mesoc 5014. za julij 50.', za julij - avgust 50.\, za september - december 51 1 t (mlačno, fijirit za tekoči mesec 55— za julij 54 — z- julij-avguat S2.*/4 ia september - december 44. — (mlačno). Sladkor surov 88° uso nov 291/1-2ia/4 (mirno bel z*, tekoči meaoc 33s, za julij-avgust 313,4, za oktober-januvar 30^/8, za januvar-april 307a, (mirno1 rabnirar fc7--671/,. Vreme: vroče HuA nnui mali odclalJeni 3 minute UVO IIOVI ocl rojanske cerkve sti na prodaj. Cena eni gl. 3500, drugi gl. 2100. Naslov se izve v »Gostilni Trošt« v Škorklji 471 (na desno rojanske cerkve navzgor). Pridan inženjer si pridolu rnuoll (Jobro prihodnost. Oglasiti se pri Živic in dr.i. trgovinska ulica 2. Zenitna ponudba. Državni uradnik, 35 let star, lepe in vznesene postave se želi seznaniti v svrho zakona s pošteno in pridno go-spico ali vdovo brez otrok, ki ima kakili 2000 kron dote. — Ponudbe pod »Adrija 12« Trst, poste restante, glavna pošta. Frodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera vecchia 19 - TRST. iT Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 150. -mm sssk: Prodaja tudi na obroka. —ckt- por»411 m da« 16. junija Triaika borza. Napoleoni K 1SM 9 — 19.13 uglalk« U- K -do—.—, Loudor cxawk wiuui> K 240 20 —240 ♦ 0 n—Iliji K 95.40 -K 60 ital^a E M 46—so 65 italijanski bunkovi k —.— —•—. Neradi' 117.21»—117 J O aemlki bankovci K —.— •-- avatrijaka eduotaa ronta F 1C0 40 100.70, ograk kronaka renta K &7 <») : 7 90 Italijana* m i*u ——kreditne akcij« K «62 — — 164 — državne teleanioe K 66 j - - — t 67 - , LoatMud. a mm" Tovarna pohištva ~wm Aleksander levi JKJinzi ulica Tesa 5tv. 52. H (lastna hiSa). ZALOGA: Pinzzn R05RRI0 (Šolsko poslopje). Cene, da so ni bati nobene Konkurence. Sprejemajo ae vsakovrstna dela tadi po sr-^cccsscato« posebnih načrtih. —"^ifecccc? Ilastrovan oenlk brezpla6no ln franko lOiiOliOliOHOllOliOliOliOii o ■ 1 o I JMnHMMHHBf 1 »SLAVIJA" -prej ve-kega življet. & kombinati »h : ni , zavarovanja tri y na razi' ivr^tnej^ib i ne dnimi pogoji, ko nobena .druga zavarovalnica. Zlasti ie ug«>dno zavarovanje na doživetje in «mrt z zmanj^ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravio do dividende. . 33 I a v i j a Tzajemua zavarovalna tanka ? Pran. — Rezervni fond 31.865.386 80 K, izplačane odškodnine: 82.737.159 57 S. i Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod no upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop V Ljubljani, eegar pisarne so v lastni bančni liisi v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja iu premičnine pr i i požarnim škodam po uaiuiž'ih ceuaii. I , ... i ^kode cenjiije ta soj iu najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok )ristne namene. MALA OZNANILA Prva trž. tasiMca V novi prodajalni?! jestvin ia koloni jai Ma Peternei v ulici Gulia St. 76 J« ra«tnu TBakoTr-tc*- j^rtvine kakor: kavo, ni, testenin* ■ n*e . »Lađkor . turA^ou in Bi' E". naravno inaf:n. wprt- >-Tna delo na deželi P*- ; ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ■ločita in na t* najine. Po- Pierluigi di Palestrina n»r«-ien 1»» in marmor. Bar- ° vanje f«ihi»tva. podor itd. v»<» (prej ul. delle Acque) vogal po rtnernih renah, točno in hitro. — Delavnica: uho« 'Jflo Fosoolo šte¥. 19. □1. Coroneo. — na električno moč Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. ccooooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul Gavana i ubod ulica Ca-vazzem št. 3). CCOOOOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Cenil ore*! in fraiio. Tovarna kisa Brnschina & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne eene. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul, Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Bv Cene zmerne, -^a Sprejema od 8—6 pop. Svoji k svojim Svoji k svojim Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Oroatf-" W z „ ■ stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, -lavnega mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah 111 z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „€rcafia"-7rs$ ULICA TORRE BIANCA 20 Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoj« Javni ljudski ples -tilni Trošt« v Škorklji (na desno rojanske »•erkve navzgor). Svirala bo lf> mož močna; godba na pihala. Plesalo se bo v to nalašč napravljenem |x>du. Vsak komad 10 st. (5 nč.). Krasna lega, svež zrak, senčnati vrt. MlaHaniP ves^ knjigovodstva z večletno IvIlClUDIHu prakso, zmožen slovenskega, j italijanskega, hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega išče službe. E *entuvelno tudi »amo pol dneva. Ponudbe | j>od »Bodočnost« na upravo »Edinosti«. ZOBOZDRAVNIK i Univ. M. Dr. Makso Brillant i v TRSTU ali o a M. An to nI o ftt. 9. H. nadstr. Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom * sreborn in zlatom. * I. del uje posamezne umetne zobove kakor ^ tudi eelo zobovje. J ORDINIRA od 9—12 predp., 3.-5. popol. J Za birmo! Lepa redka prilika! Mlin, žaga in gostilniška obrt z jako lepim |K*-estvom, obstoječim iz njiv, travnikov in gozda, vse skupaj okoli 30 oralov, gozd v jako bogatim kraju, blizo mesta na Dolenjskem se odda s 1. julijem 1.1. v najem oziroma proda. — Več pove pismeno Josip Tavčar, posestnik v &t. Jerneju na Dolenjskem. Leon FanoulJR®l« -zlatar in draguljar- prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodajana mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Matej Wittmann Feli«-iental, p. Tucholba v * -pričuje, da je njegova soproga okrevala «k! težke l»olezni vsied vj»oral>e Kavarna-restavracija Sv. Ivan 5 minut od Boiketa. SENČNAT VRT O. PICCOLIJA. dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani. Polliterska steklenica velja '2 kroni in se vnanja naročila točno izvršb. VSAKO NEDELJO IN PRAZNIK = koncert = vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 97. Izvrstno pivo, vino, mrzle jedila itd. itd. Vstopnina prosta. Na mnogobrojno udeležbo vabi JULIJ PREMr.n F.PertOt urar TRST - nI. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega, SchafThause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur z« birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. črgovina z manufakturnim blagom vecchia ll. ANTON SANZIN pok. Frana - Bamera PV Volile dohod satena, perkala, batista. plkeja ln cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, moderol. drobnarije. — Bele in barvane srajce za molke, ovratniki, zapestniki; kravate in potrebščina za delavce. --- —~ Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. /(arodai kolek je vdobiti pri opravi „ttiiost" TOVARNA POHIŠTVA l&NAC KRON TRST, ULICA CASSA 01 RISPARNIO 5 1EBL0VANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE naše stiskalnice „ERGOLE" so najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno In nepretrgano pritiskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. NajboljSe automatično patentovane tJtue brizgalnice, ki delujejo same od sebe, ne da t>i jih bilo tr«l>.i gouiti. ..Syphonia*' plugi, stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskili in mi-ralnili pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, čistilnice, rtšetalniee. — Slamorezniea, v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznanega in odlik, sestava. Stiskalnica za grozdje. PH. MATFARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in Častnimi kolajnami. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. Automatičiia brizgalnica. ročni mlin za žito I£J£T Zaloga stavbinskih potrebščin kakor: apna, peska, opeke, koicev, cimentnili plošč itd. itd GUSTAV MUCO Trst nlica Iiuigi Ricci štev. 8 Trst