Si. 27
Maribor, dne 4, julija 1912.
Tečaj XL V L
Ust ljudstvu m pouk m zabavo.
taEftii. vsak četrtek in velja b pofitnlno vred In v Maribora ■ pogUja&jem na dem za eelo leto 1K, pol leta 2 K In za «etri leta I K, Naročnina za Nemčijo S K, za druge IzvenaTBbfltSa 3*B«lV 6 K» Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 E> Naročnina se poBilja na: Upravnlžtvo »Slovenskega Gospodarja" * Mariboru, ^ List se dopoSUja do odpovedi, i— Udje „KitaL ^«kcrrneea drufitva" dobivajo list brez posebno narofinlnoj « Eosameznl Usti stanejo 10 vin, ~> Uredništvo: Koroška cesta Ste*, 6, h* Eokoplsi se ne vračajo, t-* Upravnlžtvo:, KoioiKe
8	cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije,
Is Inaerate se plačuje od enostopne petltvrsia ca enkzal IS sia» «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primaren popust, InseraH se sprejemal. So «rede zjutraj, S®
zaprte reklamacije so po&tnlne proste,
iMinaSnia Številka obsega 10 strani._
„Domoljub" — „Slovenski Gospodar".
»Domoljub« v Ljubljani praznuje te dni svojo 25 letnico. Ta veseli dogodek hočejo proslaviti naši somišljeniki na Kranjskem s tem, da agitirajo za po-množitev naročnikov. Rojaki, posnemajmo jih v tem in agitirajmo za pomnožitev naročnikov „Slov. Gospodarja". Naš list je že 21 let starejši in je bil ustanovljen z istim namenom in na isti podlagi. Kar je na Kranjskem »Domoljub«, to je na Štajerskem »Slov. Gospodar« — katoliško ljudsko glasilo. Somišljeniki, bodi Vam sveta naloga razširjati naš list, da bomo mogli za 4 leta s takim navdušenjem praznovati 50 letnico, kakor praznuje letos bratski »Domoljub« 251etnico! — Naročnike, ki jim je 1. julija potekla naročnina in tudi vse tiste, ki dolgujejo naročnino nazaj, uljudno prosimo, da isto v kratkem vpošljejo, sicer se jim list ustavi. Red mora biti povsod. »Slovenski Gospodar« stane od 1. julija do 31. decembra 2 K.
Važnost dobrega časopisja.
(Piše Fr. Bohanec, župan v Stari novi-vasi na Murskem polju).
V sedanjem Času, ko se je povzdignilo ljudstvo do višje izobrazbe in zna skoro vsak brati in pisati, igra časopisje pri vseh' narodih važno vlogo. In kulturni napredek slehernega naroda se presoja edino-le iz njegovega časopisja. Kar pa je časopisje splošno za narode, to so posamezni listi za razne stanove in različne politične stranke. Vsaka stranka je tem močnejša, kolikor bolj ima razširjene svoje liste.
Časopisi so dvojni, dobri in slabi, srednje poti pri njih' ni, ker nikdar se ne more priporočiiti dobro in obenem zagovarjati slabo. Zato je pa tudi upliv čar sopisja le dvojen: dober ali pa slab. Dober Časopis upliva blagodejno na svoje bralce kakor dober prijatelj na svoje prijatelje. In, kar je rekel nekdaj modri Sirah o dobrem prijatelju, namreč: „Dobri prijatelj je zaklad, ki je več vreden kakor srebro in zlato; on je zdravilo življenja in vreden, da se nanj zanesemo"; to velja tudi v polni meri o dobrem časopisu. Tudi dober časopis je zaklad, ki je vreden srebra in zlata; je prijatelj, ki nas vodi v borbi življenja, nas poučuje o raznih strokah ter nam vselej prav svetuje v naših dvomih* Prinaša nam novice, žalostne in vesele, iz katerih bi si naj vselej nekaj vzeli za vzgled in pouk. Skratka rečeno: dober Časopis prinaša med ljudstvo omiko in blagostanje.
Ni je pa večje nesreče za ljudstvo, kakor je slab časnik. Slab časnik bi jaz primerjal škodljivim tro som (bacilom), ki povzročajo mnoge nevarne bolezni. Kakor se namreč Človek nevede naleze teh Škodljivih trosov in navadno prepozno spozna njih slabe posledice, tako se tudi marsikateri nevede iz slabih Časopisov navzame krivih nazorov, od katerih ga je potem težko odvrniti. Posebno priprosto ljudstvo je glede tiska mnogo prelahkoverno in ima le prerado tiskano besedo za neovrgljivo resnico. In ravno to ljudsko slabost izrabljajo ničvredni uredniki slabih časopisov ter ž njimi sejejo. med ljudstvo zmote in delajo Jied njimi zdražbe. dobro vedoč, da dobe polagoma svoje čitatelje popolnoma pod svojo oblast. In ravno od tod potem izvira tista podivjanost in grozovitost, ki jo opazujemo pri širjili slojih ljudstva po velikih mestih ob času kake rovolucije ali punta. Pa tudi na deželi se le prehitro pokaže slab sad takih ničvrednih časopisov. Tisti namreč, ki redno berejo slabe časopise, postanejo najpoprej nekako mlačni in brezbrižni za vsako dobro reč, posebno pa še v verskih rečeh. Prezirati začno verska opravila in se jih ogibati, s časom pa popolnoma mrziti, jih sovražiti in jih zaničevati. In to ni piČ nenavadnega, ker slab časopis jim zmiraj predbaciva stralio- oziroma nadvlado cerkve, katero tudi Črni na najostudnejiši način.
Oglejmo si pa sedaj Čisto v kratkem to nadvlado cerkve ali duhovnikov in odgovorimo si na dvojno vprašanje. Prvič: Ali je ljudstvo res tako odvisno od svojih duhovnikov, da si svojega prepričanja ne upa Pokazati ? Nikakor ne! Marveč ljudstvo spozna le svo-
jo odvisnost od Boga, in ker so duhovniki njegovi služabniki, zato jih rado uboga in se jim v verskih rečeh tudi popolnoma pokori. V drugih rečeh pa, kakor v narodnostnih in gospodarskih, jih tudi uboga, ako samo spozna, da mu dobro hočejo in prav svetujejo. Saj ljudstvo ni več tako nevedno, da bi ne spoznalo, kdo ima prav. Drugič: S Čim pa kažejo duhovniki svojo nadvlado nad ljudstvom? Morebiti s tem, da se udeležujejo raznih volitev in tu in tam v kak zastop tudi isto prevzamejo? Vsaka volitev je velevažna in udeležiti se je sme le tisti, ki ima zato pravico. Ako imajo torej duhovniki pravico, se volitve udeležiti, potem je tudi njihova, kakor vsakega volilca sveta dolžnost, da isto izvršijo. Vsaka volitev pa se mora vršiti natančno po predpisih postave"; ftorej po zvijači se ne more nikdo prikrasti v kaki zastop. In Če je tu in tam v kak zastop izvoljen tudi duhovnik", je to le jasen dokaz, da mu ljudstvo zaupa, da ga bode dobro zastopal.
Pa zašel sem- skoraj predaleč od svojega predmeta. Vsakega dobrega rodoljuba sveta dolžnost je, da po možnosti razširja in priporoča dobre Časopise, ker s tem največ koristi dobri stvari. Med dobre časopise pa spada v prvi vrsti zelo razširjen in obče priljubljen „Slovenski Gospodar",
Državni zbor.
Pretekli teden sta sprejeli obe zbornici, poslanska in gosposka, brambne predloge. S tem je v Avstriji vpeljana dveletna vojaška služba. Nasproti neresničnim novicam, ki so jih ^širili liberalni in social-nodemokraški listi, je vlada izjavila, da bo stroške za večje število vojalkov, ki jih dobi armada na, podlagi novega brambnega zakona, krila iz tekočih prejemkov, to se pravi, vsled tega njfe bo vpeljala novih davkov. S tem je vzela vlada strastnim nasprotnikom vojaštva, liberalcem in socijem, Še zadnje orožje za njihovo hujskanje proti vojaški moči naše države iz rok. Vprašali se bomo, zakaj ravno ti dve stranki tako radi besnita proti vojaštvu? Vojaštvo jima ni ljubo, ker je poklicano, vzdrževati red tudi med državljani.
Zanimivo pa je poročilo časnikov, ki nam pišejo, da so tudi socialni demokratje glasovali za one točke brambne predloge, v katerih so zadržane različne olajšave, ki bodo sedaj prišle v prid zlasti kmečkim in delavskim mladeničem. S tem so pripoznali, da i-ma novi brambni zakon tudi svoje dobre strani, katerih' ne more nihče tajiti. Vendar socialno-clemokraška ljubezen do ljudstva ni ravno velika. To so pokazali socialni demokratje takoj tudi pri glasovanju o brambni h predlogih, ko so glasovali proti zahtevi kmečkih poslancev, da se naj da onim, ki bodo še odslej vkljub dveletni vojni službi morali služiti tri leta, za tretje leto posebna odškodnina.
Ker sta celjski „Narodni List" in „Sloga" že lagala, da so glasovali slovenski poslanci za nemščino pri vojakih', moramo tudi pribiti, da to ni res, ampak ravno nasprotno. Ce pa so glasovali proti predlogu, v katerem bi se vojaškim oblastim nalagalo, naj občujejo z uradi v deželnih jezikih, je to le pametno; kajti na Štajerskem n. pr. je tudi nemščina deželni jezik in vsaka slovenska občina bi morala sprejemati od vojaških oblasti nemške dopise, ker je nemščina deželni jezik. Ta predlog, za katerega se ogrevajo razne liberalne glave, ni našel v zborpici veČine, g|0-tovo v korist naši slovenski stvari. Liberalcem pa bi svetovali, naj ne blebetajo o rečeh, katerih ne razumejo.
Tudi socialnim demokratom moramo še eno povedati. Dne 20. junija je imel dav.čpi odsek sejo, /v kateri je obravnaval o davku na samodrče (avtomobile). Celo vlada je predlagala, da se na samodrče z e-lektrično silo naloži davek od 200 K, Tb je bilo seveda liberalnim poslancem preveč in predlagali so samo 150 K. In kdo je glasoval ž njimi? Socialni demokrati! Kdor ima električni samodrč, ni ubog. Take bogato opremljene vozove si lahko privoščijo samo kapitalisti. Toda socialna demokracija le kriči proti kapitalistom, žalega pa jim nič ne stori, ker kapitalisti podpirajo volilne zaklade socialne demokracije. Roka roko umiva.
Kako prijazno se vedejo liberalni in socialno-demokraški poslanci v boju nasproti kartelom ali zvezam labrikantov, tega niti nočemo ponavljati, i Veliki del sedanje draginje izvira iz tega, , ker zvezani ali
kartelirani fabrikanti zvišujejo samovoljno, večkrat uprav oderuške cene svojim fabriškim izdelkom, Zato so predlagali naši poslanci, da se delovanje kartelov nadzoruje, ako potrebno, tudi kaznuje. Toda vlada in kartelom prijazni poslanci so rekli, vprašajmo prej karteliste za njih mnenje, ki seveda drug za drugim izjavljajo, da jih ni treba nadzorovati in kaznovati.
Ko se je v poslanski zbornici končala razprava o brambnih predlogih, se je začela v četrtek, dne 27. junija, razprava o proračunu. Bržkone bi se bila že isti dan tudi končala, toda Nemci so dobili naenkrat nahod, Minister za javna dela, Trnka, in naučni minister Husarek, sta se odpeljala ta dan v Prago k proslavi Češkega rodoljuba Palackega, in izvedelo se je, da bosta tudi navzoča pri telovadbi Sokolov, ki so imeli dne 29,. in 30» junija v Pragi vseslovanski sokol-ski shod. Sicer gotovo ni pametno, da se karjiva ministra udeležujeta liberalnih prireditev, točla Nemci niso bili hudi, ker sta šla na liberalne prireditve, ampak ker so te slučajno slovanske. Zato so rekli, "da se morajo Še premisliti, ali bodo takim ministrom dovolili proračun. To pa je le nagajanje, kajti Nemci so v državni zbornici precej krotki in ponižni, jTe dni bo torej proračun izgotovljen, potem pride Še na vrsto par manjših postavic in s prihodnjim tednom nastopijo ministri in poslanci svoje počitnice, ki bodo baje trajale do septembra.
T'
cm
—	Dne 28. junija: Gosposka zbornica je danes odobrila nekatere, od poslanske zbornice odobrene in sprejete zakonske predloge. — Naučni minister Hussarek' se je odpeljal v Prago k sokOlskim slavnostim. — Ranjenemu uradniku HervojiČu, kateremu je pri napadu na Čuvaja zadela Jukičeva krogla, so Še-le danes izrezali kroglo iz glave. Njegovo stanje je še vedno opasno. — Vstaja v Albaniji se širi*
—	Dne 29. junija: Danes dopoldne je bil grol Stiirgkh pri cesarju, da se mu zahvali za zadnji obisk., — Ogrski opozicionalci pridno prirejajo ljudske sliode po deželi in mestih ter hujskajo proti vladi in večini. — V Albaniji so se začeli puntati proti Turkom celo vojaki in častniki, ki se pridružujejo vsta-šem.
—	D n e 30. j u n i j a: Listi poročajo, da se goji veliko upanje, da se češko-nemška pogajanja ugodno končajo. Češki deželni zbor bo baje sklican koncem julija h kratkemu zasedanju, — Delegacije bodo baje zborovale meseca septembra na Dunaju. — Ban-ski svetnik Hervojič je vsled slabosti po prestani o-peraciji umrl.
—	Dne 1, julija: V Raztokih pri Pragi je danes zjutraj umrl avstrijski poljedelski minister dr. Albin Bral, Bil je že dolgo časa hudo bolan. — Današnja seja državnega zbora je trajala od 3. do 10. u-re ponoči. Nadaljevala se je razprava o začasnem proračunu. — Število vojakov, ki so se v Albaniji uprli Turkom in jim odpovedali zvestobo, je dan za dnevom večje, Turki so v velikih skrbeh.
—	Dne 2. julija: Državni zbor je danes sprejel začasni proračun. — One poslance opozicije v ogrskem državnem zboru, ki se niso udeleževali ob-strukcije in niso pomagali razgrajati, hočejo strastni opozicionalci izključiti iz manjšinske zveze. — Pogreb umrlega avstrijskega poljedelskega ministra dr. Brala se vrši v Četrtek popoldpe. Cesar je izrazil dr, Bra-fovi vdovi svoje sožalje. — Vojaška vstaja proti Tnr-kom v Albaniji se neprestano Širi,
Razne novice.
• Godovi prihodnjega tedna:
7.	nedelja: 6. po Binkoštih, Vilibald, škof.
8.	pondeljek: Elizabeta, kraljica, Kilijan.
9.	torek: Anatolija, devica, Veronika.
10.	sreda: Amalija, devica, Felicita.
11.	četrtek: Pij I., papež, Peter F., sp.
12.	petek: Mohor in Fortunat, mučeaika.
13.	Bobota: Marjeta, devica in mučenica, Evgen.
Duhovniška vest. Provizor pri Sv, Petru pod Sv. gorami je postal tamošnji kaplan g. g. Ivan Lah, Kaplansko mesto ostane za sedaj prazno.
Letošnji novomašnlki. Prvo sv. mašo bodo letos brali sTedfeČi čč. gg, iz IV, lenika: Blumer Iv., dne 4. avgusta pri Sv. Bolfenku v Slov, goricah; Cečko Anton, 'dne 28. julija na Frankolotfoem, pridiguje Jože! Potovšek, župnik, Vojnik; Lunder Viktor, dne 11. avgusta na Velikih Poljanah, 1 pridiguje Fr. Dolinar, častni kanonik in dekan v Ribnici na Kranjskem: Zagoršak Franc, dne 4. avgjusta na Po-lenšaku, pridiguje Jože! J anžekav.ič, župnik, Sv. Lenart v Slov. goricfoh; ZupaniČ Anton, dne 11. avg. na Hajdinu. Sledeči čČ. gg. iz IIL letnika: Lukman Franc., dne 11. avgtusta na Vratoskem, pridiguje vlč. gospod' dr. Fr. Lukman, profesor bogoslovja v Mariboru; Oblak Ivan, dne 4. avgusta, ReteČe prj Skofji Loki,, pridiguje Fr, Sal. FinŽgar, župniki1 v Sori, Kranjsko; Plev,nik Anton, dne 4. avgusta v Črnomlju, pridiguje Franc Zupančič, župnik v Starem trgu pri Poljanah; Rezman Al'ojzij, dne 11. avgusta v Poljčanah, pridiguje vlč. gospod Fr. Bohak, dekan v Slov. Bistrici; Toplak Franc, dne 11, avgusta pri Sv. Tomažu priOrmožu, pridiguje Ostrž Fr., kaplan, Sv. Križ pri Ljutomeru; Veseijak Pavel, dne 18, a(v-gusta pri Sv. Majrjeti v Mo^kanjcih, pridiguje Fr. Seguía, kaplan pri Sv. Magjialeni v Mariboru.
Iz šole. Na petrazrecünici pri Mali Nedelji (II. plačilni razred) je razpisana služba učitelja, oziroma učiteljice. Prošnje do dne 1. avgusta na' kirajni šolski- svet v Mali Nedelji. — Na petirazrednici pri Sv. Ani na Krembergu (III. plačilni razred) je razpisano mesto učitelja, oziroma učiteljice. Prošnje do dne 18. julija na krajni Šolski svet Siv. Aiia na Kr,, pri Cmureku.
Iz politične službe. Konceptni praktikant Simon Hagenauer je prestavljen od slovenjgraškega Okrajnega glavarstva k glavarstvu v Ptuj, koncertni praktikant Ervin KropaČek v Gradcu je pa premeščen v Slovenjgradec/
Iz južne železnice. Na novo so sprejeti naslednji aspirantje: Jožef Sterba, Alojzij Ferstl, Karol Hartl in Bogomir Klingberg v Mariboru, — Prestavljeni so: Leo Himmel, pristav v mariborski kurilnici, k delavnici južne železnice v Mariboru; ¿eo Dolinšek, pristav v Inomostu, v Ptuj; Karol Munz-ker, prisrtav, iz Dunaja v Maribor; Jožef Kos, pristav, iz Maribora na Dunaj. — V pokoj je stopil re-vident Jožef Benesch v Mariboru,
*	Cesar pri ministrskem predsedniku , grofu Stiirgkhu. V Četrtek, dne 27. junija, je posetil cesar obolelega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Mudi] se je pri njem celo uro. Med drugim je izrazil cesar svoje priznanje, da} so se brambne predloge gladko rešile. Soba, v kateri je ministrski predsednik grol Stiirgkh sprejel cesarja, je bila napol temna, ker oči ministrskega predsednika še ne prenašajo svetlobe.
*	Na novih mašah ne pozabite Slovenske Straže* Na vseh novih mašah se spominjajte na veseli gostiji tudi obmejnih Slovencev in naberite njim v korist darove Slovenski Straži! Isto se naj zgodi tudi na ženitvovanjih*
*	Ali nas bodo Nemci na Štajerskem in Koroškem osramotili? Mala Koroška sama prispeva ^amo za Siidmarko na leto 40,000 K, poleg tega prispeva Še velike svote za nemški Sulferajn. Nemška Štajerska prispeva za Siidmarko na leto 79.389 K. Ali ob teh Številkah ni premajhna naša požrtvovalnost za Slov. Stražo? Odgovorite od povsod z darovi Slovenski Straži!
*	Zlata poroka. V ponedeljek, dne 1. julija, sta obhajala SOletnico zakonskega življenja koroški Slovenec g. F. Modrej in njegova žena. Svatov je bilo 25 parov moških in 27 parov ženskih. Lepa doba zakonskega življenja,
*	Gradec. V nedeljo, dne 23, junija, je nastopilo Katoliško izobraževalno društvo „Kres" v Gradcu osmič v javnosti. Kljub silni vročini in vabljivemu vremenu je prihitelo nad 200 rodoljubnih Slovenk in Slovencev na prireditev. Vršila se je veselica, ki je glede obsežnega programa prekosila vse druge. Tam-buraški zbor je izvajal tri jako težke točke ter žel mnogo pohvale. Oktet „Zarje" nam je zQ¿¿el himno „Slovenac i Hrvat", Sledile so še tri točke moškega in mešanega zbora pod vodstvom g. iur. Detela, ,Zia tem je nastopil starešina „Zarje" ip častni Člap Orla, g. J, Pintar, ki je v vznešenih besedah slavil in pov-darjal veliki pomen „Kresa" za graške Slovence. Ob^ hajamo triletnico „Kresa", H liki grmada v turških' Časih kliče graške Slovence na boj za vero in domovino, Težka igra: „Na ogledih" je vspela nad vse pričakovanje izvrstno in igralci slo se potrudili kar najbolje. Smeha ni bilo konca ne kraja,. Orel Spesič je deklamoval pesem: „Naš čolnič otmimo!" Največ smeha pa je vzbudila gotovo Alešovca burka: „Eno uro doktor", in ljubeznjivi parček Ančka in Skrjaneo bosta ostala nam vsem v najboljšem spominu. Za tem se je razvila neprisiljena prosta zabava ob sviranju tamburaškega zbora in petjem mešanega zbora. Le prekmalu je minil lepi večer in vsak si je želel, da bi „Kres" nam graškim Slovencem kmalu priredil še kak tak zabavni večer,
*	Občinske volitve v Gradcu. Med krščanskimi socialci in nemškimi nacionaJci se je za občinske volitve, ki se bodo vršile letos v jeseni, sklenil kompromis (medsebojna zveza za Čas volitev) z namenom, da se onemogoči zmaga socialnih demokratov v III, razredu, Krščanski socialci dobe v III. 6, v I. 2 odbornika,
*	Kakor pri nas. „Mir", glasilo naših koroških bratov, piše v zadnji številki, ka£e nemško-nacional-ne nesramnosti se gode na Koroškem. Denar, ki je bil
določen za podporo živinoreji, je izginil tudi na Koroškem, kakor na Štajerskem, izključno v nemške žepe. Slovenski živinorejci so prosili za podpore, a diobili niso nič. Nemški deželni odbor niti pravega računa ni predložil o razdelitvi teh podpor. „Mir" s številkami dokazuje, kako je nemški deželni odbor delil mastne podpore med bogataše, Nemce in nemškutarje, prošnjo revnih Slovencev pa je zavračal. „Stajerc" seveda tako postopanje odobrava, ker je njegov glavni cilj, uničiti slovenskega kmeta. Na Štajerskem pa tudi slovenski liberalci odobravajo zapostavljanje Slovencev. ker padajo za hrbet našim slovenskim poslancem, ki se neustrašeno borijo proti takemu početju nemških nacionalcev in slabem državnem gospodar stvu. Liberalec in nemškut.ar kažeta s svojim početjem, da hočeta pogin slovenskega katoliškega kmeta, zatorej se vesita na vrat onim, ki nas tlačijo..
*	Prezirauje Slovencev. Štajerski deželni odbor razpisuje v graških nemških listih' štipendije za slušatelje živinozdravniške višje Šole na Dunaju. Podelile se bodo 4 Štipendije po 600 K. Vprašamo: kajko pride deželni odbor do tega, da razglaša podelitev Štipendij samo v graških nemških1 listih? Ali se lioče slovenske dijake izključiti od podpor Štajerske dežele? To je vendar Škandal, da se hoče s Slovenci tako postopati kot bi bili pastorki v- štajerski deželi. Ali menda slovenski kmet na Štajerskem ne rabi živino-zdravnikov? Tako bi radi naši nemški sodeželani postopali z nami. In mi bi naj to postopanje celo odobravali, kakor zahtevajo liberalci!
*	Liberalna natolcevanja. Svobodomiselni Časniki so si izmislili laž, da dobivajo naši časopisi podporo od Slovenske Straže, Prej Štajerska in sedaj kranjska „Sloga" prinaša ¡celo strašno vest, da je Slov. Straža plačala par tisočakov za „Slov, Gospodarja", ker je po njenem mnenju imel zaradi lanskih volitev veliko izgubo. Odgovorimo na to le toliko, da vsak sodi razmere drugih po svojih lastnih. Mi ne potrebujemo dosedaj hvala Bogu od nikakega društva podpore; mi s svojimi naročniki stojimo trdno, in četudi bi vkljub lanskim volitvam poplačali vse dolgove „Sloge" in „Nar. Lista", bi .nam še ne trebalo iti beračit. Naša moč so n.aši naročniki, v kojih krog vabimo vpovič vse poštene in resnicoljubne Slovence. Proč od lažnjivega liberalnega časopisja!
*	Beračijo. Celjski liberalci zopet milo jokajo. Njihova domišljija vidi našo stranko, društva in Časopise oblagodarjene z denarjem, pri sebi pa sušo. Zadnji „Narodni List" ima ginljiv oklic na liberalne somišljenike, v katerem berači za en milijon vinarjev za takozvani „narodni" (!) sklad. Ta „narodni" sklad nima namena pospeševati narodnosti, ampak kakor se v oklicu razlaga, pospeševati liberalno agitacijsko delo, osobito pri raznih volitvah, ki zahtevajo mnogo letakov, mnogo brezplačnega razpošiljanja naprednih listov, pa tudi (nekaj za; Spindlerja in Lesničarja!) mnogo raznih agitacijskih potov. Čudna je narodnost tega „narodnega" sklada!
*	Odlični pristaš „Narodne stranke" je Jurij Plevpik iz VeraČ pri Bučah, ki je pod imenom ¡„Selški" svoje „odlične članke" in spise objavljal v „Narodnem Listu", in Če mu je ta premalo plačal ter ni mogel več iz njega izsiliti, pa jih je objavil v dičnem „Štajercu", Torej pravzaprav „odlični" pristaš dveh naprednih strank. Ti „odlični" spisi so se odlikovali po najostudnejšem blatenju vere in cerkve in po naj-nesramnejših, naravnost gnusnih lažeh o paših pristaših in voditeljih, bodisi duhovniškega, bodisi posvetnega stanu. V tem se je Jurij Plevnik tako odlikoval, da se je priboril v stranki do prvenstva nekakega kmečkega učenjaka, ki se je naučil iz liberalnih listov nekaj stavkov svobodomiselne lažnjive modrosti. Tako je n. pr. v „Narodnem Listu" z dne 19, oktobra 1911 objavil uvodni Članek, ki kar mrgoli najnesram-nejŠih napadov na duhovščino in celo tudi na Kristusa. In „Narodni List" je ta člapek, pod katerim je podpis „Selški", vpeljal s temi besedami: „Vrli kmečki pristaš Narodne stranke iz kozjanskega okraja nam je v odgovor na napade klerikalnih korifej na Spod. Štajerskem na „Narodni List" in naprednjake poslal sledeče zanimive potice, ki jim radevolje dajemo prostora." Torej je bil ta „odlični" Jurij Plevnik nekak kmečki advokat, ki je „Narodni List" in naprednjake zanimivo branil zoper napade „klerikalnih korifej" po vesoljnem Spodnjem Štajerskem. In kako se je ta „odlični" pristaš Narodne stranke odlikoval in proslavljal v življenju? On, ki je v imenovanem „zanimivem" uvodpem članlai zapisal besede: „Le iz ljudske zaslepljenosti se da delati denar in iz nje ga tudi delar jo vsi, ki verujejo v krono", ki jih je seveda očital naši krščanski stranki, je verujoč le v krono, si hotel iz ljudske zaslepljenosti napraviti denar. Ta liberalni „odličnež", ki je služil za težaka, pa bi si bil rad prav po svobodomiselno zaslužil na lahkoten na-čin več denarja, je namreč posestniku Mihaelu LuŽe-viču v DreŠinji vasi pri PetrovČaJi pisal več pisem, v katerih je žugal, da mu zažge hišo ali .pa ga ubije, če ne položi svoto 2000 K na neko določeno mesto. Lu-ževiČ se za ta grozilna pisma ni veliko zmenil. Ko je pa dne 4. junija začela goreti njegova hiša, a se je ogenj Še pravočasno zadušil, in je dobil nato še eno grozilno pismo, da mora položiti zahtevano svoto, po katero pride pisec grozilnega pisma dne 5, junija, je ovadil Luževič celo zadevo orožnikom, katerim se je posrečilo, prijeti pisca v osebi težaka Jurija Plevnika. Izročili so ga okrožni sodriiji v Celju. Tak je torej ta „vrli in odlični kmečki pristaš" Narodne stranke. Uboga Narodna stranka! Ce so tvoji vrli in odlični pristaši taki, kakšni so potem Še-le tisti, ki niso tako odlični ?!
*	Fx*amasoui, prijatelji naših liberalcev, so imeli dne 20.. in 21, septembra 1911 svoj tajen sestanek v Rimu, kjer so se sešli prostozidarji vseh dežel. Glavna razprava se je vršila o boju proti „klerikalizmu". Po teh sklepih se mora odstraniti papeža, jezuite in nune, kakor tudi druge redovnike pognati iz dežele; ukrasti cerkveno premoženje, izgnati iz Šole verski nauk. Vsi ti sklepi so bili sprejeti! In potem pravijo naši liberalci, da oni ne napadajo vere, ko jim vendar njihovi vrhovni poveljniki ukazujejo, izvrševati te bogokletne sklepe.
*	Vrla župnija. Od Sv. Barbare v Halozah nam je naš vrli somišljenik Mihael Kolednik poslal en dan 5 povili naročnikov. Posnemanja vredno!
*	Bodimo dosledni! Vkljub temu, da imamo že dobro vpeljano slovensko Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, ki odškodnine boljše izplačuje kakor vsaka druga zavarovalnica, slišimo vendar, da marsikateri zavedni Slovenec da še vedno prednost tujim židovskim zavodom in svoja poslopja pri njih zavaruje. Slovenci! Židovske pijavke so izsesale že milijone in. milijone našega denarja, a kadar pogori poslopje, nas pa ne poznajo, ampak utrgajo odškodnino, Če se le da. Zadnji čas je torej že, da vsiljivim tujim agentom ne gremo več na limanice, pač pa da smatra vsak za svojo dolžnost, zavarovati vse svoje stvari le pri domaČi Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Kdor ima kaj za zavarovati ali mu zavarovanje v par letih poteče, naj se obrne na bližnjega zastopnika Vzajemne, ali pa kar na Glavni zastop Vzajemne zavarovalnice v Mariboru in bo dobil takoj vsa potrebna pojasnila. Opozarjamo na današnji inserat Vzajemne v našem listu.
*	Na občni zbor S. K. S. Z. v Braslovčah je došel Še naslednji brzojavni pozdrav iz Gradca: Gra-Ški „Kres" kliče: „Bog blagoslovi naše delo!"
Vehovar.
*	Pleši in zapravljaj! Nek laški, Slovencem sovražni list, piše o slovenski zapravljivosti: „i. . . v nedeljo po tomboli je bil ples, v torek ob priliki letnega, trga je bil ples, prihodnjo nedeljo bo zopet ples! Živela plesarija! Dokazalo se je, da večji del denarja, ki se ga zapleše pri plesih, prihaja iz slovenskih žepov!" Tako se še naši nasprotniki norčujejo iz Slovencev, Mi pa pravimo k temu: Le pleši in zapravljaj mladi fant, Če hočeš priti kmal' na kant!"
*	Sveta vojska proti pijančevanju! Že precej dolgo se ravsajo in kavsajo Italijani in Turki tam doli v Afriki in naši listi prav pridno poročajo o tem.To-da malo se piše o vojski, ki se vrši že dalje časa v naši neposredni bližini, v naši slovenski domovini sa-Hii. Tudi mi se bojujemo proti Turku, ki pa navadno nosi ime — žganje. V ta namen, da bi Turka-žganje in pijančevanje izgnali iz slovenske domovine, se je preteklo nedeljo v Ljubljani ustanovilo društvo „Sveta vojska", ki ima namen, bojevati se proti pijančevanju in delati za treznost med našim ljudstvom. Zato bi zelo priporočali našim društvom, da bi si začela usta^ navijati odseke „Sveta vojska", da ne bomo preveč zaostali za našimi kranjskimi brati!
*	451etnica smrti mehikanskega cesarja Maksa. V sredo, dne 19. junija, je minulo 45 let, odkar je bil v Mehiki ustreljem cesar Maks, brat našega cesarja. Na Dunaju v kapucinski cerkvi se je ob tej priliki brala sv, maša^zadušnica, katere se je poleg drugih udeležilo več bivših mehikanskih vojakov. Nesrečna soproga nesrečnega cesarja, Karlota, Še živi; toda vsled žalosti se jej je omračil um.
*	Koliko prebivalcev Štejejo posamezni okraji in mesta na Spodnjem Štajerskem? Osrednji urad za ljudsko Štetje na Dupaju je dovršil seznam ljudskega štetja po okrajih. Po tem seznamu štejejo: mesto Celje 6903, mesto Maribor 27,974, mesto Ptuj 4634; okrajna glavarstva: Celje 116,775, Konjice 22,019, Ljutomer 27.553, Maribor 94.245, Ptuj 81.860, Brežice 50*205 in Slovenji Gradec 42.947 prebivalcev. Vsi okraji Štejejo na Štajerskem 1 milijon 441.604 prebivalcev. Na Spodnji Stajer jih pride 475*205,
Letošnje velike vojaške vaje se bodo vršile na Ogrskem pri Segedinu. Schemua, načelnik generalnega! Štaba, si je že ogledal ondotno okolico, ki je podobna beneški ravnini. Vsega vojaštva bo zbranega 10 do 12 pehotnih divizij in dve konjeniški brigadi. Važne bodo vaje s strojnimi puškami. Poizkusili bodo tudi vaje z vodljivimi zrakoplovi in letalnimi stroji. Vrhovno vodstvo manevra bo imel prestolonaslednik Franc Ferdinand.
*	Cene petroleju. Kakor se poroča iz Dunaja, so se posestniki petrolejskih tovarn zedinili, da se za tretji četrt leta cene petroleju ne izpremene. Ker se je pravi kartel Že pred tremi meseci razbil — trgovsko ministrstvo ni takrat dovolilo zvišanja cen — se snidejo sedaj tovarnarji samo od Časa do Časa ter določijo cene svojim izdelkom.
*	Trgovina s sladkorjem. Dobili smo iz krogov narodnega trgovstva ta-le dopis: Ne dovolj temu, da so se cene sladkorju neopravičljivo strašansko zvišale,, sklenili so zastopniki tovarn in prekupci dogovor, po katerem je posamezen trgovec primoran, kupovati sladkor od prekupcev. V tso svrho so osnovali v vsakem večjem mestu podkartele, kateri samo ob sebi u-mevno, zahtevajo glavni dobiček za-se, dočim imajo mali trgovci pri vsem tem le mal zaslužek, a plačajo velike davke. Umna, trgovcu primerna trgovina za sladkor se lahko ustavi, ako imajo tovarne za sladkor v vsakem večjem mestu svoja skladišča. S tem bi bila vsakemu trgovcu dana prilika, si po svoji lastni želji kupiti znamkb. Združite se trgovci! Kajti le tedaj pridemo oderuškemu početju industrije in veleka-pitala lahko v okom; tudi bi bila tesna organizacija
močna obramba proti vedno bolj naraščajočim našim stanovskim nasprotnikom,
*	Zavarovanje proti požaru. V dunajski zbornici je vložen predlog, da se zavarovanje proti požaru izreče za obvezno. Utemeljen je predlog tako-le: Leto za letom uničijo požari veliko število hiš ter naredijo za več milijonov Škode posebno na kmetih, kjer radi visoke zavarovalnine in ker se premalo brigajo za koristi zavarovanja, vsi gospodarji ne zavarujejo svojih poslopij. Radi tega bi bilo želeti, da se uvede splošno zavarovanje, ker bi bilo vsled tega cenejše ter bi tuki manjši gospodarji zmogli zavarovalnino. Kakšnega pomena bi bilo to, naj pojasni vzgled iz zadnjih dni. Ko je v preteklem mesecu gorelo v TomaČevem pri Ljubljani, je napravil ogenj za 300.000 K škode, zavarovani so bili pa posestniki samo za 72.000 K, vse drugo je izgubljeno. Enako je bilo tudi v Šenčurju na Kranjskem, Ce bi vzela država v svojo upravo zavarovanje, bi imela od tega ona vsaj del tistega dobička, ki ga imajo sedaj razne židovske zavarovalnice,.
*	Jugoslovanska strokovna zveza je imela v nedeljo, dne 23. junija, svoj občni zbor v Ljubljani. Zdaj šteje po vsej Sloveniji 45 plačilnic in skupin s 2542 Člani. Pisarna je sprejela 1138 dopisov, rešilo se jih je 1110, vabil in okrožnic se je razposlalo 320. Shodov je bilo 62, Prejemkov je imela 20,480 K 66 vin,, izdatkov pa za bolniške, brezposelne in izredne podpore 8332 K 52 vin. Rezervni zaklad je znašal zadnjega decembra 1911 17.802 K 92 vin.
*	Vplačevanje neposrednih davkov za III. Četrtletje 1912* Tekom IIL. Četrtletja 1912 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli, oziroma plačni v naslednjih obrokih: 1. Zemljiški, lrišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5odstotni davek od nar jemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninske-ga davka, in sicer: 7, mesečni obrok dne 31, julija 1912; 8. mesečni obrok dne 31. avgusta 1912; 9. mesečni obrok dne 30, septembra 1912, 2. Občna pridob-nina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: IIL četrtletni obrok dne julija 1912..
*	Davek na samodrče (avtomobile). Davčni odsek poslaniške zbornice je v svoji seji dne 21, junija, nadaljeval razpravo o «obdavčenju samodrčev. Sklenilo se je predlagati zbornici, da se obdavčijo samodrči s 10 do 25 konjskimi močmi z 8, od 25 do 30 z 10, od 30 do 35 z 12 ip samodrči z nad 35 konjskimi silami za vsako konjsko silo s 14 K in pa s temeljno pristojbino 60 K na leto. Glede na obdavčenje inozemskih samodrčev se je sklenilo, določiti za vsak dan pristojbine 2 kroni. O »besedilu se pa pogaja odsek že ž vlado. Naši kmetje gotovo .nimajo nič proti temu, Če se obdavčijo samodrči, ki so tolikokrat krivi velikih nesreč.
*	Razredna loterija. Načrt za novo razredno loterijo v Avstriji je sedaj objavljen. Najmanjši vložek zpaša 4 K, to je ena desetinka srečke. Cela srečka stane pri vseh razredih 40 K, V I, razredu je največji dobitek 60,000 K, v V. pa 700.000 K. Kakor je razvidno iz vladne predloge, bo dvignjenih od 80.000 srečk približno polovico v vseh petih srečkanjih.
*"Za kolarje. Na Kranjskem se ze\o skrbi za vsestransko izobrazbo, posebno pa strokovno, posameznih stanov. Deželni odbor prireja tečaj za tečajem, na katerih se podaja po predavateljih ljudstvu potrebna izjobrazba. Sedaj zopet Čitamo v „Slovencu", da se bo vršil najbrž v Domžalah strokovni tečaj za kolarje. Za ta tečaj se je pridobil kot vodja posebno izvež-ban voditelj mojsterskih tečajev na Dunaju, Tudi za Štajersko bi bilo silno potrebno, da bi se začelo skrbeti za strokovno izobrazbo in za naraščaj kolarjev. Vedno manj je teh rokodelcev po deželi, kar kmetje posebno močno Čutijo. Poprej je bil v vsaki občini vsaj eden kolar, sedaj jih dobiš skoro samo v trgih in mestih. Vsaka koristna in potrebna obrt bi se morala pospeševati od dežele; a naš Štajerski nemško-nacionalni deželni odbor, v katerem imajo večino tovariši ptujskega Orniga, se ne zmeni za to, da bi pospeševal obrt. Imajo pač denar za nemško-nacionalna hujskajoča društva itd,, a za ljudsko izobrazbo ga nimajo,
*	Knjigovodski tečaj v kmetijski Šoli pri Sv. Juriju ob juž, žel, so obiskovali: Bežjak Jurij, Paška vas; Ca.ter Pavel, Kaplja; Goričan Anton, Ložnica; Gradišnik Josip, 'Grad; JakoŠek Alojzij, Zagorje; Klajnšek Janez, Botričnica; I KompolŠek Anton, Sv. Jurij ob juž, žel.; Korošec Franc, Dolga njiva; Kovač Janez, Zreče; Ploj Jakob, Pukšič Josip, Slom pri Ptuju; RobiČ Lovro, Hoče; Rozman Anton, Kalobje, — Udeleženci so izrekli prisrčno zahvalo slavnemu vodstvu za ljudomilo poučevanje. Istemu smo razodeli Še željo, naj bi se vršil tudi tečaj za živinorejstvo, Za-nimalci sodijo, da bi se z gospodarskimi tečaji dosegel Še večji uspeh, ako bi se nekolikodnevni ptouk vršil po posameznih okrajih. Izmed nas je v šolo največ gospodarskih izkušenj prinesel s seboj tovariš KompolŠek'. Razven učiteljev smo imeli posebno radi njega, ker nam je s svojo prijazno besedo znal marsikaj povedati o kmetijstvu.
*	Hamborn v Nemčiji. Tukaj je umrla dne 24. junija mladenka Antonija GlogovŠek v 20. letu starosti, doma iz Koprivnice pri Rajhenburgu. Pogreba se je društvo sv. Barbare, katerega ud je njen oče, udeležilo z zastavo, nadalje nemška Marijina družba,, ko-je Članica je bila rajna, z zastavo, in velika množica Slovencev. Rajna je bila ena najpoštenejših Slovepkv tujini in kot vneta cerkvena pevka ip sodelovateljica pri igralnem odseku, sploh le za vse dobro vneta. Naj ji bo tem potom mal spomin, tamkaj gori pa angelsko plačilo. Dne 30. junija bomo pa zopet malo poigrali; se Že pridno učimo, saj veste, dia smo rudar-
ji malto manj kunštne glave, kakor pa vi tam, ki ste veliko hodili v Šole.
*	Evharistlčnega shoda na Dunaju se bo udeležila kranjska dežela po posebnem deželnem odposlanstvu z deželnim glavarjem na čelu.
*	Romarski vlak na Trsat odide iz Maribora dne 8. julija 1912 ob 12. u r i 45 m i n u t zjutraj Cm ne ob 1. uri 45 minut, kakor se je zadnjič pomotoma poročalo), — Romarjem na Trsat, ki pridejo že v nedeljo popoldne ali zvečer v Maribor, priporočamo, da se podajo v gostilno „Sandvvirt", Vitftringhofgasse, kjer bodo dobro postreženi in se ne bodo natakarice iz njih norčevale, kakor se je zgodilo lansko leto našim romarjem v neki slovenski gostilni (ime za sedaj Še zamolčimo).
*	Ž»lezna fcapta. (Koroško) Tukalšn* p .družniea „Slovenske Straže" ima svoj letni občni zbor, s katerim bo združena tudi „Sloaškora slavnost," kakor vsako leto, v nedeljo 7. jul j» v Št. Lantrtu po božji slažbi, ki bo ob 9 uri.
*	Za dijaško kuhinjo r Mariboru so darovali p. n. naslednji dobrotniki in debrotnice: Skuhala Peter, nabral na gostiji Veselice K 6 20, Anton Šlander, čaBtni kanonik, mestu venca na krsto svojega brata P. Emerana 25 K; dr Jožtf Georg, adv. kut, cameit« vcnca na grob nad-sveUika Jož. Rotner, 20 K; dr. Leni*'/, 10 K; dijaška predstava slov. gimnazijcev v Slov. Bistrici 200 K; C aek Jožef, dekan, 10 K. Vsem dobrotsikom in dobrotnicam stotero li g plati I
*	5000 kron vreden dobitek z «stonj zamore zsdeti poleg 400.C00 zlatih frankov, kdor naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Pojaunda daje g Valmin Urbančič, Ljubljana.
*	Občni ifaer Zadružne zveze v M rihwu. Vabilo k glavni Bsup-ščini štajerskega pododbora Zadružne Zveze v Ljubljani, katera se vrši t četrtek 11. julija 1912 ob 10. uri predpo'dan v dvoiani Katol. delavsk. društva v Mariboru (Flossrrgjpse 4) Duevni red; 1. Poročilo o dtlovavju pododbora v letu 1911. 2 Volite? p •! dlora. 3. Navodila za odprave raznih nedostatkov. 4. Razmero na d> nararm trgu in — zadruge. 5 Predavanje. 6. Zelje in nasveti. O,» nha Vsaka zadrug» naj pošlje kot ^zastopnika načelnika, oziroma če je ou zadržan, drugega pooblaščenca. Želeti pa je, da se udeleži fkupščiue več fuukcijonarjev raznih zadrug, ker se bodo na skupščini r«prav|ja'a razna za razvoj našega zadružništva veJevažna vprašanja Zadiuitim pizdravom: Predsednik Dr. Josip Hohnjec.
*	Črez nofi zamore cbcgaletf, k^o- kcp: (ar.*to srečko v korist „Slovenski Straži" in t njo pri žrebanja dne 1. a-gusta t. 1. zadene glavni dobitek 400000 frankov. Menfčsi obrok s:aBa saito 4 K 75 vin. Vsak naročnik debi eno srečko v kor»st revr. m otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. Valentin Urbanič, Ljubljana.
*	Pomanlktnje zdrave pijače se čuti leto« na kmetih zelo občutno. Sadjevca ni, vina ni, a delavci hočejo imeti kaj z» žejo gasiti. Priporočamo, da si naročite pri g. Aleks. Ličanu, izdelovalcu brezalkoholnih pijač, v Ilirski Bistrici na Kranjskem pristni sadni sok, iz katerega si lahko sami napravite izvrstno zdravo pijač» liter za 10 do 12 vinarjev.
Italijansko turška vojska.
Na tripolitanski obali se je bila dne 28. junija zelo vroča bitka. Italijani poročajo o teh bojih: Naša divizija je napadla dne 28, junija zjutraj višine pri Sidi Sajdu, kamor so se prejšnji dan umaknili Turki in Arabci, ki so znatno ojačeni. Boj so pričeli ob, ranem jutru topničarji, ki so jih podpirale vojne ladje „Karlo Alberto", „Jride" in „Ardea", Naša divizija se je razdelila v dve veliki napadalni koloni; prvo je vodil general Legdio, drugo polkovnik Cavaciocchi. Kolona polkovnika Cavacioccliia je odločno prodirala proti sovražnikovim Četam, ki so stale na južnih gričih pri Sidi Sajdu. Cavaciocchi je vrgel nasprotnika z bajonetnimi napadi. Istočasno je prodirala na ukaz generala Garionija Leguijeva kolona, ki je morata 2 kilometra daleč na prostem polju korakati naprej, obsipana po sovražnikovih kroglah. Ob 8, uri 50 minut so razvili Italijani laško zastavo na razvalinah Ma-rabuta in jih zasedli s pešci in artiljerijo. Sovražni!: je bil na celi Črti poražen in se je v največjem neredu razkropil, Turki in Arabci so pustili na bojišču 200 mrtvih in nekaj ranjencev. Lahi so - zaplenili veliko orožja, streliva in živine. Redni turški vojaki so Še pred porazom zapustili bojišče, Arabci so se branili sami do zadnjega. LaM so izgubili 10 mrtvih in 78 ranjencev.
Gotovo je, da Lahi pforočila o tej zmagi, kakor že navadno, pretiravajo. Od turške strani se namreč poroča, da so se morali Lahi po 7urnem vročem boju umakniti z velikimi izgubami..
Mariborski okraj.
m Maribor. Nemška telovadna društva so priredila dne 29. in 30. junija izlet v Maribor, Bobnalo se je poprej že mesece in mesece o tej slavnosti, ki pa je navsezadnje zelo klaverno izpadla. Udeležba pri vsej prireditvi je bila skrajno pičla. )Mi bi se za to prireditev ne zmenili, ko bi se ne bilo opazilo dvoje, kar je potrebno, da se pribije. Cele slavnosti so se kot člani nemških turnarskih društev udeležili in javno nastopali, okrašeni s franklurtarskimi znaki in hrastjem, nemški dijaki tukajšnje gimnazije, učiteljišča in realke. Kako to? Ali velja za nemške dijake drug,a mera kot za slovenske, proti katerim se takoj z vso strogostjo postopa, Če se udeležijo slovenskih prireditev? In c. kr. profesor Halfter je bil celo duša te vsenemške komedije! Drugo pa, kar moramo obsojati, je, da so oni trgovci in obrtniki, ki živijo večinoma od Slovencev, razobesili .na svojih hišah vse-nemcem v pozdrav zastave Irankiurtarice in druge. I-mena navedemo ob drugi priliki. Ali se ne bi mogli ti ljudje, ki tako radi sprejemajo denar od Slovencev, pokazati Slovencem malo manj sovražne?
m St. Ilj v Slov. gor. Naša Hranilnica in posojilnica se je razvila v močan zavod, ki daje pomoč obmejnim slovenskim posestnikom. Daleč, daleč je prekosila nemško 3,Voršuskaso", katera v Siidmarkhofu komaj diha, naša pa vživa splošno zaupanje. Priliod-njo nedeljo, dine 7. julija, ima naša Posojilnica v Slovenskem Domu po večerpicali občni zbor. Vsi, ki ste
člani, to je tisti, ki imate posojila ali deleže, pridite zanesljivo!
m Trotkova. Dne 18. junija t, 1. sem se mudil
po opravkih v Trotkovi. Naenkrat zaslišim grozno vpitje; menim, da nekje gori. Ko pa pridem bliže, vidim, da tam na občinski cesti stoji neki mož brez vsar kega dela ter moti delavce, ki popravljajo občinstoo cesto. Zupan ga je ostro posvaril in mu ukazal, dja se naj odstrani; nato je pa ta mož še huje vpil in preklinjal. Med tem je zazvonilo poldan; župan in delavci so se odkrili in nehali z delom, ,Ta mož pa s svojo kletvijo ni nehal tudi na opomin župana in nI snel klotafca, Zupan in delavci so Šli vsak' na svoj dom, ta pa je ostal sam na cesti ter divje jeze med kletvijo tolkel kamenje. Pri tej priliki sem spoznal tamošnjega župana kot vzornega moža, nasprotnika pa za nestrpnega občana.
m Ruše. Ruški liberalci ustanavljajo pri nas podružnico Kmetijske družbe. Stvar in započeta misel je sama na sebi lepa in vredna vse hvale. Obžalovati moramo le to, da so tudi tukaj kaže celo liberalno kopito. Opozarjamo pravočasno svoje somišljenike, naj se nikar ne dajo zvoditi na led; liberalci naših kron ne potrebujejo in zdi se nam, da smo uganili njih namen. Ne bo šlo! iZakaj prezirate pri vseh predpripravah može Kmečke zveze? Ce bi zopet radi komu izmed svojih izkazali Čast s tem, da ga izvolite za predsednika, bi bili ustanovili rajši kaj drugega, liberalnega; podružnica Kmetijske družbe pa naj bi ne bila nekemu G. „Jagdrevier" za časti, Ce hočete, da se podružnica res ustanovi in da bo delovala, kar bi naj bil njen glavni namen, tedaj začnite drugače I Zakaj ne skličete enkrat poučnega kmečkega shoda? Seveda liberalnega nočemo, kakor je bil v Selnici, tudi celjskih urednikov „Narodnega Lista" ne; pokličite strokovnjake v kmetijstvu, razglasite sestanek tudi po naših listih in skušajte' pridobiti tudi med malimi kmeti kolikor mogoče vieliko Članov. Držite se načela, da je podružnica Kmetijske družbe samo kmečka, koje namen je, širiti le napredek kmetijstva in ne liberalizma, in zagotavljamo vas, naša podružnica bo ena izmed najboljših! Seveda, dokler nas o vsem tem ne zagotovite, mi ne moremo ne pristopati in ne podružnice priporočati!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom, Lepo zborovanje je bilo pri nas dne 25. junija. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. Hauptman, podpredsednikom g. Skerbinjek, za zapisnikarja g, BrezoČnik. Poslanca dr. Korošec in Pišek sta razlagala deželnemu zboru predloženi vodopravni zakonski načrt, v katerem je marsikatero določilo, ki je za naše razmere nevarno. Štajersko ljudstvo gotove točke tega zakona odklanja, in naši poslanci bodo v smislu ljudstva postopali. Tako bo, in liberalci lahko pišejo v svojih listih, kar hočejo. Predsednik g. Hauptman je spravil želje prebivalstva v posebne resolucije, ki so se soglasno sprejele. Potem je bil izvoljen poseben odbor, ki naj zasleduje vodjiopravna vprašanja in vzdržuje stik s poslanci, V odbor so izvoljeni gg.: Fr. Korman, J. Kor_ man, Hauptman, P. in M. Skerbinjek, Bezjak, Godec, Leš.nik, Robnik, Pet. Korman. Shod je pokazal veliko zavednost naših vrlih pristašev ob zelenem Pohorju.
m Frani. V torek, dne 2. julija ob lA\. uri pop. je med grozovitim nalivom vzela strašna toča skoraj vse upanje ubogega kmeta. Celi kosi ledu so padal» na bogato trgatev obetajoče vinograde in na obilno Žetev obetajoče polje. Strašnejši nasledki grozovite toče se bodo pokazali Še-le v par dneh. Pomoč je nujno potrebna,
Ješenca pri Framu. Svoj Čas sta imela „Sta-jerc", po domače „ptujska giltna krota", in njegov 'dopisu n, mnogo opraviti in pisariti o občinskih volitvah ih nam priljubljenem g, županu Janezu Vauhnik. Naš, ješenškj ŠtajerČijanČek je porabil mnogo lažnjivih pritožb na okrajno glavarstvo, pa mnogo truda brez u-speha. Vse to mu pi pomagalo, ker je bilo vse iz sovražnega namena in vse lažnjivO, To je našega štajer-čijančka tako zdelalo, da hodi ves bolan okrog. Pri tem je porabil tudi njegov najemnik, ki je baje zelo „Študiran" in „Štajercu" velik prijatelj, priobčil je v ptujskem „klusetu" vse te laži, pa brez haska. Kaj ne, da sta se pač pošteno vrezala. Zapomnita si dobro ta-le slovenski pregovor, ki pravi: „S čim režeš, s tem se vrežeš". In tako sta se sedaj tudi vidva s ptujskim klusetom vred vrezala. Vama svetujemo, da o-staneta mirne krvi, ker sta nam le predobro znana. Zdaj pa gotovo ne bode nikdar nobene pritožbe delal, ker se mu je sedaj slabo obneslo, osmešil se je le sam, ker naš dolgoletni g. Janez Vauhnik je le zopet za župana potrjen. Mlatila sta torej le prazno slamo, e-den s pritožbami, drugi z „gift.no kroto", pa vse to ni nič pomagalo. Sedaj se pač gotovo kesata oba svojih neumnosti. Le Čakaj še ti štajerčijanska duša, presno boš dosti zrel za ješenskega župana. Našega katoliško mislečega župana Janeza Vauhnika naj Bog Živi Še mnogo let! Tak mož bodi v vsaki oHČini izvoljen za župana, in ni se nam bati nobenih sovražnikov.
m T i nje. Da ne bo kdo mislil, da tu da starodavnem Tinju spimo v narodni nezavednosti, podam vam poročilo o lepi veselici, katero so priredile članice Bralnega društva na god sv, Petra in Pavla. U-prizorile so krasno igro: „Dve materi". Vse igralke so svoje vloge izvrstno rešile. Tudi petje je bilo iz-borno. Menim, da nobenemu ni žal tistih desetič, ki jih je dal za vstopnino. Bog povrni obilni trud vrlim igralkam! Odličnim gostom iz Slov. Bistrice^ Kebla in Sv. VenČesla pa slava za to, da so s svojo navzočnostjo poveličevali ljubko slavnost! Prisrčna hvala pa tudi pridnemu mladeniču Jerneju Verdeljak, ki je mizarsko delo pri novem odru napravil zastonj, in
pa spoštovani gdč. učiteljici, ki je kulise tako odlično naslikala. Sedaj pa še mladeniči kaj priredite! Veliko lepše in koristnejše so take zabave, kakor pa prazno veseli Če nje.
m Slov. Bistrica. Ob južni železnici je bilo dne 2, t. m, proti 7, uri zvečer vse v vodi. Od toče so odbite za močno roko debele veje.
m Crešnjevec. Koruza in žito in drugi poljski pridelki so silno poškodovani od toče, ki je padala 2. t. mes,
m Kamilica. Kakor v prejšnjih letih, bode tudi lttos sestanek dekliških Marijinih družb iz mariborskega mesta in okolice v Kamnici in sicer, dne 14. julija t. 1 na sedmo nedeljo po Binkoštih. Vrši se po sledečem redu: Ob 9. uri dopoldne sprejem pri križu šolskih sester slovesta procesija v cerkev, tam sv. obhajilo. Ob pol 10. uri pridiga in slovesna sv. maša. Od pol 1. do tri četrt na 2 sestanek v Marin-šekovem vrtu. Ob 2. uri popoldne sprejem Marijinih družabnic iz stolne župnije. Ob 2 uri pridiga in slovesne večernice. Potem zopet sestanek v Marin5ekovem vrtu. V proslavo presv. Rešnjega Telesa in Marijino se vabijo k obilni udeležbi marijini otroci.
m Sv. Križ nad Mariborom. Opozarjamo že sedaj domačine in Bosede na veliko narodno slavnost v proslavo Slomšeka, ki se vrši v nedeljo dne 4. avgusta. Vabimo društva v Mariboru, okolici in v Slov. goricah, da nas obiščejo. Vrši se že sedej predpriprava za to slavnost obmejnega Slovenstva 4. avgusta na naš Kozjak!
m Jarerrns. Dne 28. julija se vrši tukaj velika Slomiekova slavnost, ki jo priredi tukajšnje kmečko bralno društvo v spomin 501etnice smrti velikega narodnega buditelja. Začetek ob 3. uri popoldne (po večernicah). Spored: 1. Govor, govori prof. dr. Ant. Medved iz Maribora.
2.	Igra „Občinski tepček", igrajo člani bralnega društva s sodelovanjem dijaškega tamburaškega zbora. Vmes poje domači pevski zbor.
3.	Kavarna. Slovenci iz Slov. goric, zlasti sosednja društva, 28. julija v Jarenino, da izkažemo dostojno čast velikemu rodoljubu.
m Lesnbih pri Mariboru. Kat. slov. izobraž. društvo v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo dne 7. julija pri nas na vrtu gospoda Feliks Robiča veselico s petjem, godbo in drugimi zabavami. Udeležimo se je v obilnem številu, da pokažemo vrlim slovenskim delavcem iz Studencev naše priznanje za njihovo narodno zavest.
m Hoče. N>š vrl rodoljulrg. G. J. posestnik in krčmar je daroval svoj prvi dvekrotiski novec Slovenski Straži. Posneaajmo!
m Hoče. Naša podružaica „Slovenski Rteaž«" priredi v nedeljo dne 14 julija pcučr.o zborovanje ob e tm s podružnico „Slov. Straže" pri sv. Magdaleni. Govoril bo odličen govornik iz M»ribora. Na dnevnem redu bo tudi petje. Vstopniua znaša 20 \in., ki se porabi v prid Slov. Straži. Začetek ob 8. uri popoldne pri g. Jožefu Rojko.
Ptujski okraj.
p Ptuj. Zadnjo nedeljo sem prišel v mesto k maši. Prej pa sem si Šel kupit Še nekaj drobnarij v Štacuno, Ko grem iz prve štacune, mi hitro stisne gospod v roke dva „Štajerca", Češ, boste doma lahko brali, V drugi trgovini mi pa zopet dajo „Štajerca". Sment, si mislim, danes pa zopet katerega obira, da tako ponujajo te „cajtenge". Po maši jo hitro uberem domov,, si nataknem očala in začnem čitati. Pa kaj vidim! Nič drugega, kakor same „klerikalce", duhovnike! Najbolj si je privoščil g, prof, KolariČa., No, ta gospod se gotovo ni veliko oziral na „StajerČevo" jezo; jaz sem pa sklenil, da nikdar več ne vzamem tega lista in tudi ne bom Šel več v tiste trgovine, kjer se ta list kar pa debelo ponuja. Popoldan sem šel malo k sosedu v vas. Povedal sem, kaj piše „Stajerc". Vsi smo se zgražali ter sklenili, da si naroČimo raje „Slovenskega Gospodarja", katerega nam je priporočala sosedova hčerka, saj stane do novega leta le 2 kroni, Z.adnjo nedeljo sem dobil prvo Številko. Dopa-de se mi. Najbolj pa še to, ker je povedal naravpost, da je zmožen take divje pisave le Človek, ki se prej napije — pol litra šnopsa. — Zelar iz Grajene.
p Dravsko polje. Poslanec BrenČiČ in tovariši so stavili v državnem zboru nujen predlog za po toči poškodovane posestnike v Cirkovcah, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Z g, Pristava in Haloze, ip zahtevali, da se Škoda takoj ceni in eksekutivne terjatve takoj ustavijo ter poškodovanim odpiše davek. Nadalje so poslanec Brenčič in tovariši storili takoj potrebne korake pri c. kr, okrajnem glavarstvu v Ptuju in zahtevali, da se takoj ceni Škoda, katero je napravila toča dne 20. junija na rži, pšenici, koruzi, ječmenu in deloma tudi krompirju, na Dravskem polju najbolj v cirkovški, lovrenški fari in nekaj tudi v Halozah.
p Ivanjkovci. Sama sta bila, čisto sama, in žalostna sta bila, zakaj neki? Eden je gledal nazaj v lepo preteklost, kako je vse poslušalo le Njega, ko so morali vsi misliti kakor Ori, ko so še smeli samo tedaj ponižno in zahvaljujoč se oglasiti z zamolklim: Hvala lepa, kadar je On milostno rekel: Molči, osel. Drugi je gledal v bodbčnost in videl tam, kako ga celo On posluša, kadar mu razlaga, za katero južino si bošta privoščila Jerebiča, za katero Marina, za katero Frasa itd. In Lovrenc vidi, da je bila preteklost le prijetne sanje, ki so pa žal tako hitro minile; in Ludvik, ubogi Ludvik, ne more pohrustati ne enega ne drugega, tistega, ki bi ga še najrajši, in na katerega zdravje je pred tremi leti celo gologlav bežal pit, ko je po žrebu zapustil kr&jni šolski svet, Jere-biČa ni hotel voliti za načelnika, pa je vendar izvoljen. Ce to ni žalost, pa tudi ne vem, kaj je. V tej ža--losti ubogega Ludvika niti to ni moglo potolažiti, da drugi nočejo priznati Lovrenca za Šolskega ogleda, kor se jim dozdeva kakor človek, ki ga pri enih vratih iztiraš, pri drugih pa zopet pride; ja, niti to ga ne potolaži, da ga je smel skriti v svojem stanovanju, ko so se drugi shajali k seji, in ga v svojem varstvu pripeljati k seji. Zdaj uvidim, Ludvik, da naju tisti ne marajo, katerih midva ne marava, tisti pa, katere sva midva za nos vodila, naju pa zapuščajo. 'Jaz se pritožim, pravi Ludvik, midva nisva nikogar za nos vodila, ker se to more zgoditi le meni!
p Svetinje. Za načelnika krajnega Šolskega sveta je bil izvoljen g. JerebiČ iz Ivanjkovec, ker je dosedanji načelnik g. Fras nasproti svojim somišljenikom odločno odklonil novo izvolitev; za Šolskega o-gleda se je dal imenovati Lovrenc Petovar, ker ga občina ni hotela več poslati v krajni Šolski svet. Čudna vsiljivost! Da okrajni Šolski svet tako streže libe-
ralni častiželjnosti. Vsak njegov predlog bo „eno"-glasno sprejet, to stoji!
p Hum pri Ormožu. Naša podružna cerkev je posvečena sv. Janezu Krstniku, Vsako leto se na tem veselem griču vrši v nedeljo ob sv. Janezu cerkveni shod, katerega se udeleži navadno nad 1000 ljudi. Slovesnost se vrši po sledečem vsporedu: dopoldne procesija, pridiga in sv. maša, popoldne pa večernice. In po večernicah se pa navadno vsi, kateri sliši-io pod huinški zvon, kakor tudi Častilci od drugod, zberejo po raznih gostilnah, kjer nekateri kozarec tukajšnjega pridelka izpraznijo v čast sv. Ivanu. Mi bi seveda ne imeli nič proti temu, ako bi se vršilo to v pravi meri, a obsojamo pa tisto nesrečno pijančevanje, katerega posledica je navadno prepir, kateremu seveda sledi tepež. To se je dosedaj žalibog vsako leto pripetilo, in tudi letos ta „stara" Šega ni smela izostali. V gostilni je namreč med prepirom nek fant iz Obreža pri Središču sunil hlapca, ki je v službi pri kmetu Puklavcu v Frankovcih, Lovrenca Kosa, ter mu naredil skoro do srca segajočo rano. Kosa so prepeljali v ormožko bolnišnico in je zelo dvomiti, da o-kreva. Slovensko ljudstvo, varuj se vendar nesrečnega pijančevanja!
p Vurbarg. Dne 16. junija se je poročil v župni cerkvi Sv. Martina tukajšni vrli mladenič Jožef Rojko z mladenko Nežiko Klemenčič. V veseli družbi je po kratkem govoru šmartinskega g. organista o pomenu „Slovenske Straže" nabral mladenič Jakob Felicijan 6'36 K za „Slovensko Stražo". Živio !
p Ormož. Mladeniške ¿veze in slov k«t. izobraževalna društva v ormoškem ckraju, pozor! L-tos je preteklo petdeset let, kar je za-tisnil oči, -s-mu slovenskemu r ar oda nepozabni pisatelj in bivši knezo-škof Ant. M. Slomšek. To pomenljivo obletnico, hoč»jo razna ¿ruštva in Z-eze ro Štajerskem, Kranjskem in Koroškem na dostojen način praznovati. Zategadelj se je sklecilo, da tudi ormoški okraj v tem oziru ne sme zaostati. In kaj hočemo prirediti? Sklenilo se je, naj se dne 7. julija t. 1 priredi pri Sv. Tomažu bi. Ormoža predpoldan po poznem cerkvenem opravilu velik mladeniški tabor, a popoldan po večernicah pa prireditev „Slov. Striže" z tamburaojem, petjem in govori. Vse cenj Mlad. Zveze v ormoškem kakor tudi sosednjem okraju so vabljene, da se mladinskega shoda polnoštevilno udeležijo, kajti cerkveno opravilo in slavnostni govor pri cerkvi bo v rokah slovitega mladinskega organizatorja in buditelja slov. ljudstva vlč. g dra Hoh-njec a, nakar se mladina še posebej opozarja. Odseki „Orla" so vabljeni da se udeležijo slavnosti v kroju. Tudi dekleta se vabijo. — Slov. kat. izobr. društva vabimo, da prirede ta daa izlete, k slavnosti „Slov. Straže" na ko j i bo razven g. prof dr. Hohnieca govoril tudi deželni poslancc č. g. župnik Ozmec. Agitirajte za udeležbo! Mladina na noge!
Ljutomerski okraj,
1 Veržej. Stavba tukajšnjega salezijanskega zavoda „MarijapiŠče" vrlo napreduje, StavbdšČe izgleda nekatere dni kakor vojno taborišče, delavcev in voznikov kar mrgoli. Cela se vero-vzhodna stran bo kmalu gotova, potem se mora še nadaljevati južna stran, da bo poslopje v jeseni sposobno za stanovanje. Marsikdo si pride poslopja ogledovat, naj bi le tudi vsak po svoji moči pripomagal, da se izvrši to težavno in koristno delo. „Marijanišče" bi bilo hvar ležno, če bi dobilo le en del tistega denarja, ki se po nepotrebnem potrosi v prid našim sovražnikom. Zal, da imamo mi Slovenci za potrato navadno dovolj denarja, kjer se gre pa za velike in občekoristne reči, tam smo pa sila skromni in malenkostni,
1 Mala Nedelja. Tu je umrl Miha Kolarič, oče tamoŠnjega župnika in brat preč. gosp. Jožefa Kolarič, župnika na Paki, Naj v miru počiva!
1 Sv. Jurij ob Sčavnici.. V tukajšnji župni cerkvi se bo dne 29. julija poročil g.. Josip Sernec, vrl Slovencev od Sp, Sv, Kungote, z gosp. Marijo Senčar iz Slavatincev. Bilo srečno!
1 Kapela blizu Radgone. Dne 18, junija je u-mrla po dolgo trajajoči hudi bolezni hčerka narodne rodbine Zemljičeve. Pokojna ie bila sicer še otrok, po imenu Apica, učenka kapelske Šole, pa nje lepa vedenje, miroljubnost iz z vsakim ljubka prijaznost, se je vsakemu (Jopadla. Pogreb je bil zelo lep. Gosp. katehet so ji za slovo in pogrebcem v pouk in tolažbo spregovorili tako nagrobnico, da je vse navzoče, posebno pa Šolska mladina, na glas zaihtela. Anica, naj ti bo žemljica lahka!
Slovenjgraški okraj.
s Šoštanj. Poslanec dr. Verstovšeik je vložil v državnem zboru nujni predlog za po toči poškodovane posestnike v šoštanjskem okraju, zlasti v občini Velenje, Tudi je posredoval pri deželnem glavarju, da pošlje deželnega inženirja, ki naj preišče škodo na občinskih cestah, in da dobijo občine podporo za popravo občinskih cest.
s Rečica ob Paki. Ker je dopisnik „Narodnega Lista" v 25. Številki izjavil, da ostane v polnem obsegu pri svojih trditvah glede dopisa v „Narodnem Listu", Štev. 21, z dne 23. maja t. 1., češ, da podpisani dolgujem požarni brambi Še Čepico; imenujem dopisnika omenjenih Člankov podlega obrekovalca in nesramnega lažpika. „Narodnemu. Listu" pa čestitam, da ima pri nas tako „resnicoljubne" dopisnike. Pri bodočih mogočih napadih na mojo malenkost pa pozivam dopisnika „Narodnega Lista", ako ima kaj koraj-že, da se naj podpiše s polnim svojim imenom kakor jaz. — Franc Steblovnik, pos. in opekarn ar v Rečici ob Paki, Št. 36.
s St. Janž na Vinski gori. Veselico, ki se je vršila pri nas pred kratkim, in ki se je v resnici zelo imenitno obnesla, je posetilo kljub slabemu vremenu mnogo ljudstva; obiskali so nas tudi sosedje. Naj-iskrenejša zahvala gre vrlim Mozirčanom, ki so prišli k nam v tako lepem Številu, nadalje tamburašem iz Skal, ki so nas s svojim tamburanjem razveselili. Vsi igralci in igralke so pa svoje vloge tudi zares dobro rešili. Hvala tudi pevcem in njih vodji.
s Marenberg. Nedeljska veselica se je precej dobro obnesla. Igra: „Oh, ta Polona", je vzbujala dosti smeha; druga pa: „Z viharja v zavetje" nam je kazala blažilno moč krščanstva in propalost pagan-stva. Tudi govori so bili jako poučni in pesmice mič-ne. Občinstva se je nabralo precejšnje Število, večinoma domačinov, RemšniČani so se nam to pot izneverili, Mučani so pa poslali vstopnino po pošti v znesku 8 K 60 vin. Hvala jimJ
s Sv. Primož nad Muto, Tukaj smo imeli dne 16. t. m. lepo nedeljo. Kakor vsakokrat, tako je prišlo tudi na ta dan k nam mnogo ljudi od sosednih far. Letos smo imeli godce iz Pernic, ki so prav lepo igrali pri procesiji in sv. maši, popoldne pa zunaj na prostem. Godci iz bližnjega St, Jerneja so gledali Per-ničane nekam postrani.
s Vuzenica bode v oči Nemce in nemčurje v marenberškem okraju, ker je v slovenskih rokah. Na vse načine so jo že skušali dobiti v svoje kremplje, pa ni šlo. Nazadnje so poskusili z zvijačo. Razdelili so kos sveta na 40 delov ter ga zapisali na razne mogotce iz Mute in Marnberga, da bi dobili na ta način 40 nemških volilcev. Pa so se zmotili!. Davčna oblast ni odobrila te razdelitve ter jim noče predpisati davka, ker vidi, da se tisti koščeki ne morejo obSelova^ ti. Kaj bodo zdaj počeli ti ubogi gospodje in gospe, se Še ne ve. Tako radi bi bili delali na vuzeniškem polju, pa ne smejo. Najbrže pojdejo sedaj h kmetom na dnino, da si vsaj nekaj zaslužijo, — Stopov in Korpov Vili sta pred kratkim dobila plačilo pri sod-niji, ker sta bila začela pobirati na sejmišču pristojbine namesto občine. Vprašamo nemškega učitelja Den-ka, ali ve kdo jima je to nasvetoval? Stopar je dobil denarno kazen, Vili pa bo sedel 5 dni in plačal stroške. To imajo smlolo ti zagrizenci! Cesar se lotijo, vse jim izpodleti.
s Sv. Buli na Ostrem vrhu. Udom cerkvenega konkur. odbora je bil namesto 25. maja umrlega uda, obenem načelnika, izvoljen dne 23. junija domači g. župnik. Načelnikom pa se je izvolil skrbni posestnik Anton PokerŠnik, po domače Hofšteter, Dela je mnogo, kritje cerkve velevažno. Bo že šlo, le pogum in delavnost!
s Ribnica na Pohorju. Kmečko bralno društvo v R;bnici priredi veselico za petindvajsrtletnico in Slomšekovo slavnost dne 7. julija 191?. v prostorih g. Puhra. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor, g. dr. Medved. 3. Mladeniški govor — mladenič Miklavc Franc. 4. Igra: D.vji lovec: Nar. dni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Po predstavi petje domačega mešanega zbora, srečalov, godba in prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina 60 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za nov oder, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Konjiški okraj.
k Konjiška okolica. Pred kratkim mi pride v roko ptujska cunja, ki si po krivici nadevlje ime „Stajerc", kajti Štajerci smo po veliki večini drugačnega mišljenja kakor ta „giftna krota". Tam najdem dopis iz Konjic, kjer se dopisnik huduje nad nekim „klerikalcem", Češ, da ga je nahrulil radi „Štajerca", in hvali TepanjČane radi izida občinskih volitev. Prav imaš, da jih hvališ, saj tudi zaslužijo, le vprašanje je, če bo ta hvala tebi kaj koristila, ker motiš se, Če misliš, da so Štajerčijanci, Da imaš pa zmešane možgane, se spozna iz besed: „Bog je prvi in večni na-prednjak, klerikalec pa je in ostane nazadnjak", tako neumnost zamore zapisati le Človek, ki kliče duhove, uganja razne norosti, („Štajerca" in liberalne liste razširja itd. Ce pa kdo misli, da bi bil to g, KunstiČ, se moti, moti, moti!
k Grnšovje pri Konjicah', V torek, dne 2. t, m. opoldne je pri nas kake pol ure neusmiljeno klestila kot droben oreh debela toča. Pšenica na polju leži, kakor bi bila zmlatena, istotako koruza in drugi poljski pridelki, V vinogradih so vrhovi mladik odsekani, cepiči ležijo odbiti na tleh. Ob cesti proti Tepapju leži okoli 10 močpih sadnih dreves in jelš deloma pre-eepljenih, deloma s koreninami izruvanih.
k Hebenstrajt. Tu je umrla 23 let stara vdova Mica Kovač p. d. Planine. V njeni KiŠi še kažejo neko pogodbo z dne 1. septembra 1778 z lastnoročnim podpisom prelata Antelma Pintar. Ta je leta 1762 do 1782 bil predstojnik žiškemu samostanu in posestvu. Pogodba bi naj obdržala veljavo za njega in za njegove naslednike. Toda on je bil zadnji predstojnik, in v samostanu ni dobil več naslednika, ker je država tistokrat začela odpravljati samostane. Istočasno so Ustanavljali nove župnije in tam nastavljali samostanske duhovnike kot dušoskrbnike, n. pr. Stranice, Skomer i. dr. Prenehal je tudi žiški samostan v Spi-taliču. Pintar je bil rojen v Skofji Loki na Kranjskem, star 60 let, ko je odložil predstojništvo, in je preživel poslednja leta v Mariboru. Cerkev s samostanom so prepustili vremenskim nezgodam, Id je danes razvalina- Posestvo je prevzela država, in od te je isto leta 1826 kupila za 193.000 goldinarjev knežja hiša Windišgr&tz. Gospod c. kr, konservator, profesor dr. StegenŠek, je spisal krasno knjigo z naslovom: Konjiška dekanija. Ondi najdeš zgodovino za cerkve in gradove po župnijah: Konjice, Stranice, Zreče, Skomer, Sv» Kunig^in!cl|a, Cadramlje, Kebelj, Prihova, Sv. Jarnej, Loče, ZiČe, SpitaliČ. Ce knjige Še nim.aš, oskrbi si jo; bralec bo našel marsikaj tlo-zdaj neznanega iz domače župnije, zasledil bo tudi obširno zgodovino samostana, kateremu je kot zadnji načeloval v začetku omenjeni listini podpisani An-telm, v pogodbi, ki jo varuje hiša PlaninČeva,
k Spitalič. Zadnji dopis v „Slov. Gospodarju" je zelo razburil Jankeca in Tinčka. Seveda, Če se stopi mački na rep, se oglasi. To sta si pa vidva sar ma kriva. Mi drugi pa glejmo, da pridobimo „Slov. Gospodarju" Čedalje več naročnikov. Vsak naročnik
se naj potrudi, da pridobi vsaj enega novega. Pri o-nih hišah, kjer imajo slab© časnike, poskušajmo jih
zamenjati z dobrimi!
k Konjice. Bralno društvo in Dekliška zveza priredita 21. julija zanimivo igro: „Junaške Blejke" s petjem, deklamacijami ter govorom o življenju in delovanju škofa Antona Martina Slomšeka. Govoril bode preo. g. Dr. Anton Medved.
Celjski okraj.
c Celje. Na orglarski Soli bodo izkušeni letos dne 13. julija iz III. letnika sledeči gojenci: Vinko Fišer, Fr. Flis, Janez Hauptman, Luka Kramolc, F, Kristl, Hinko Šerbak in 'Martin Ptovh. Izpit se vrši v navzočnosti mil, g. opata Franca Ogradi, nadzornika tega zavoda. Petero absolventov je že s službami o-skrbljenih. Po dokončani izkušnji se vrši pro-dukcija na torglah, glasoviru in goslih, na kar se razdelijo absolventom spričevala sposobnosti, podpisana od pre-Čast. kn. Šk- komisarja in gg. učiteljev. Prihodnje šolsko leto se prične dne 15. septembra t. 1. Sprejemajo se le oni gojenci, koji so ljudsko Šolo dokončali
z dobrim uspehom,
c Hmelj. Na žatečkem hmeljskem trgu ni sedaj skoro nobenega življenja. Hmelja se proda skrajno malo; cene vedno nazadujejo. Celo za Češki hmelj se plačuje samo po 300 do 320 K 50 kg. Se manj zanimanja je za tuji hmelj, za katerega se je ponujalo pretečeni teden samo 200 do 260 K, — Rastlina se v žatečkem okrožju krasno razvija v splošno zadovolj-nost hmeljarjev. Isto se poroča večinoma iz vseh hmeljarskih okrožij.
c Dobrna. Dežela s svojim samodrčem prav lepo skrbi za zabavo in kratek Čas, Vsak; Čas zmanjka temu konjičku sape in obstoji. Četudi kje sredi pota. Potniki pa, ki so si drznili privoščiti imenitno vožnjo, morajo peš na Dobrno. PreteČeno nedeljo se je usta. vil v senci pri Lembergu. Uboga para ni mogel na-prej. Prišli so kmetje in ga z veliko težavo spravili preko meje v dobrnsko občino, 'Moral je priti samo-drč nekega gosta na pomoč. Privezali so ranjenca z vrvjo na zdravi samodrč in tako so ga po dolgem trudu privlekli na Dobrno. Pa naj še kedo reče, da ne zna štajerska dežela imenitno gospodariti.
c Dobrna. Kaj si naši trgovci dovoljujejo? Prav pogosti so slučaji, da vsiljujejo slovenskim strankam vžigalice od sovražne Siidmarke. Prpti tej drznosti najodločneje protestiramo. DobrnČapi, kje je vaš na-rodni ponos! Nemških vžigalic ne kupujte!, Vsak, ki je primoran kupovati pri domaČih trgovcih, naj odločno zahteva le vžigalice „,V korist obmejnim Slovencem". Vžigalice Siidmarke pa jim dajte nazaj, ako se vam jih ponudi.. Žalostno je posebno to, da prodaja take vžigalice celo nekdo, ki je Še lansko leto zatrjeval, da je paroden obrtnik! Pa saj se poznamo!
c Dramlje. Oblak se je vtrgal v sredo, dne 26. junija popoldne. Nižji travniki so bili vsi pod vodo. Odnesla je sila veliko krme, ostalo poblatila, Strela je vžgala Podplatarjev pod v Razboru, da je zgorel, pri 'Jakopčaku v Lazah je samo zidovje razdrapala. Treska in Kudega vremena, reši nas o Gospod!
c Dramlje. Slaba zagovornika sta „Narodni List" in „Stajerc", Radi kronike v CreŠnjicah sta časnika z vso nedostojnostjo psovala prečastito Ško-fijstvo in g. župnika Ogrizeka. In konec, kakšen je? Na Alojzijevo ni vedel tožnik iz Vojpika pri Konjicah ne ene razžaljive reči povedati iz kronike in priče ni prignal nobene seboj. Plačati mora stroške. Za celo gonjo je to najboljši amen,
c Iz šmarskega okraja se nam poroča, da je v nedeljo, dne 23, junija, ponofii ob 11. uri pri Sv. Štefanu nenadoma naglo umrla 50 let stara gosffipičar-ka Marija Maroen. Ker sta se z možem večkrat prepirala, včasih v pijanosti tudi pretepala, se je bliskoma razširila govorica, da je umrla žena nasilpe smrti, OrožniŠtvo je takoj vso zadevo preiskovalo in odvedlo moža v Šmarje k sodniji. Sodnijska komisija je v sredo zjutraj mrliča raztelesila in dognala, da je vzrok smrti utrpnjenje srca vsled zamaščenja jeter in srčnega mešičja, da je umrla torej poktojnica naravne smrti, Preobilo zavživanje alkoholnih pijač jo je pahnilo v prezgodnji grob.
c Sv. Etna. Naša podružnica Slovenske Straže je obhajala v nedeljo, dne 30. junija, svoj občni zbor ip Slomšekovo slavnost. Po navadnih poročilih je deklamovala Anica Kosova SlomŠeku (od Umeka), Nato so se deklamovale SlomŠekove pesmi. Marija Murko: Slovo solčavskim plapinam; Murko Antonija: Boštjan Goljufan, in Franc Žagar: Popotnica vojaška, Z velikim veseljem smo poslušali lepe deklamacije in pri goljuianem Boštjanu smo se pošteno smejali. Vmes so zapele pevke več SlomŠekovih pesmic,. Nato je proslavljal župnik Gomilšek Slomšekovo veliko ljubezen do slovenske mladine in njegovo vzorno rodoljubje. I-sti govornik je poprej tudi v cerkvi razložil ljudstvu veliko zasluge škola SlomŠetka za lavantinsko Škofijo in za slovensko ljudstvo. Nato se je pobrala udnina za novo društveno leto in izvolil odbor podružnici, ki je ostal stari, Kljub neugodnemu vremenu se je naša Slomšekova proslava dostojno izvršila, Emč,ani smo storili svojo rodoljubno dolžnost. K podružnici Slov, Straže bomo pa letos Še v večjem številu pristopili, ker spoznamo, kako potrebno je podpirati Slovence ob meji in braniti naš iezik in nago zemljo.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla so naši Orli priredili predstavo velezanimive igre: „.Fernando, strah Astu-rije ali izpreobrnjenje roparja". Igra je res živahna in polna lepih prizorov, da gotovo nikomur ni bilo žal, kdor si jo je ogledal, — V nedeljo, dne 7. julija, bosta imeli po veSernicah naša moška in ženska pO-
družnica Slov, Straže svoj občpi zbor in obenem priredite Slomšekovo slavnost z izbranim vsporediom. V cerkvi bo slavil Slomšeka Č. g. kaplan Sinko, pri slavnosti pa vlč„ g. nadžupnik Korošec, Na vsporedu je mnogo zanimivih točk, Slavnost bo zaključila predstava igre: b,Fernando", Udeležite se te slavnosti domačini in sosedje v kar največjem številu! Slomšeka hočemo tudi PeterČani kar najlepše proslaviti.
c Sv. Štefan pri Žusmu. Pretečeni petek popoldne je udarila strela v kozolec Matevža Žolgar, pos. v St. JanŽu, S slamo krito poslopje je pričelo hipoma goreti. Ker je gospodar takoj zapazil dim, je klical sosede na pomoč, sam pa je planil na kozolec in je z vso mogočo silo, a brez vode, začel gasiti, kakor je vedel in znal, Še-le v 1% uri so s pomočjo došlih sosedov ogenj popolnoma pogasili. Sicer ima precejšnjo Škodo, ker je velik del strehe razkrit in pokvarjen, a to bo pokrila zavarovalnina; najžalostneje pri tem pa je to, da je dobil marljivi gospodar pri gašenju na o. beh rokah hude opekline, da ne more delati in da je primoran rabiti zdravniško pomoč,
c Ljubno. Gornjegrajski liberalci napadajo v „Nar. Listu" g. Ign. Fludernika, kateri je kot načelnik gostilničarske zadruge deloval proti temu, da se podeli g. Papežu gostilničarska koncesija. Njegovo stališče odobravajo vsi obrtniki, zlasti gostilničarji, ker je itak sedaj že preveč gostiln v Ljubnem in. bodo nove gostilne kratile že itak pičli zaslužek sedanjim gostilničarjem. Tudi glede tujskega prometa ni treba nove gostilne, ker je splošna sodba tujcev, da dosedanje gostilne popolnoma zadostujejo, da se dobi dovolj prenočišč in' je tudi dobra hrana in pijača povsod na razpolago. Zakaj se Gornjegrajci, ki bi se naj rajši brigali za svoje najožje sorodnike, tako potegujejo za novo gostilno, ni prav jasno. Gotovo jim je g. Papež kaj posebnega obljubil, da hočejo Škodovati vsem drugim gostilničarjem. Obrtniki naj si zapomnijo, kake prijatelje imajo v liberalcih, Posebno hvaležni so liberalci g, Fluderniku, ki je pri vseh volitvah za nje agitiral, se izpostavljal, si pridobil mnogo nasprotnikov, a v zahvalo za to — grdi napadi v „Nar,-Listu". Prepričani smo, da bodo kmalu Še oni redko sejani pristaši Narodne stranke v gornji Savinjski dolini obrnili tej falitni stranki hrbet, če bo tako „ljubez-njivo" nastopala napram obrtnikom,
c Smihelj nad Mozirjem. Od 21. do 23. junija t. L smo obhajali v farni cerkjvi tridnevnico na čast evharističnemu Bogu-Kralju pod vodstvom vlČ. g. p. Kasijana Zemljak, igvardijapa frančiškanov pri Sv. Tiojici v Slov. gor. LjuHstvo se je te pobožnosti z navdušepjem in polnoŠtevilno udeleževalo, zvesto poslušalo predavanja in marljivo prejemalo svete zakramente.
c Dol pri Hrastniku. Da Dolu smo si že dolgo časa želeli izobraževalno društvo, V nedeljo, dne 30. junija, se je naša želja izpolnila. Na povabilo predlar gateljev društvenih pravil je prišel profesor g. d r. Hohnjec, ki je imel v cerkvi dnevu primerno pridigo in potem v zborovalni sobi govor o nalogah novega društva. Izvoljepi odbor nam daje poroštvo, da bo društvo krepko in uspešno delalo za svoj plemeniti cilj: Širiti pravo izobrazbo in pospeševati slogo med kmečkim in delavskim stanom v tem kraju,
c Celje. ¡šola šolskih sester v Celju priredi veselico, dne 7. julija 1912 popoldne ob četrt na štiri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na vsporedu je spevoigra „Kosova gostija", katero predstavlja šolski vrtec in igrokaz „Roea Jelodvorska". Med odmori bo petje in taroburanje.
c St. Jur ob Juž. ž«l. Tukajšnja kmet. podražnica vabi ude in prijatelje k aborovargu, ki se vrši dne 7. julija t. 1. ob pol štirih popoldne v restavraciji pri kolodvoru. Vršilo se bo žrebanje kmetijskih potrebščiB in ene plemenske svinjice.
c Jurkl.lter. V nedeljo, 7. julija ima Mladeniška zveza po ranem sv. opravilu poučni shod. Vsi kateri se zanimajo za mladinsko organizacijo, se prijazno vabijo.
c Dobrna. Bralno društvo vabi k igri, ki jo prirede dekleta „Dekliške zveie" v nedeljo dne 7. juhja po »ečernicah. Na vsporedu je tndi govor in deklamacija. Pridite sosedi somišljeniki, ne bo vam iall Vstopnina je: I. sedeži 1 K, II. sedeži 40 v, stojišča 20 v.
Brežiški okraj.
b Brežice. Dekliški shod v St. Lenartu pri Brežicah za vse dekliške zveze in Marijine družbe spodnjega Posavja se vrši dne 17. julija. Ob 11. uri bo v podružnici sv. Lenarta pridiga za mladenke in sveta maša, nato se pa vrši zunaj cerkve veliko zborovanje. . Govorpiki bodo obravnavali za dekliške zveze in družbe važne zadeve, nastopijo tudi govornice izmed deklet, zlasti zastopnice posameznih družb in zvez. Po sklepu bodo večernice z blagoslovom. Krščanske slovensko mladenke, v bodočnosti vas čalkajo velike pa-Ioge. Pridite torej od Rajhenburga do Sotle in od on-strap Save v velikem številu na shod, da se navza^ mete nanovo navdušenja in veselja za delo v svojih dekliških organizacijah!
b Prevorje. V Vodicah je llletni sinček posestnika Romih po neprevidnosti ustrelil svojega enoletnega bratca z očetovo puško. Možje, pazite na orožje!
Vestnik
mlad. organizacije.
Jarenina. Dekliški shod, ki se je vršil tukaj na Petrovo, se je obnesel nad vse sijajno, Navzočih je bilo nad 500 mladenk, deloma iz domaČe, deloma iz tujih župnij, celo iz daljnega Ljutomera. Mladinski organizator dr, H o h' n j e c je krasno govoril v cerkvi na podlagi reka: „Vse premorem v Njem} ki me krepi." Živo je slikal razne poteze iz življenja prvakov sv. Petra in Pavla in vspodbujal poslušalce k višjim ciljem. Po cerkvenem opravilu se otvori shod
zunaj na prostem, kjer je bil pripravljep oder, ovenčan s cvetlicami in s slovenskimi trobojnicami ter z napisom: „Mladosti čas najlepši Čas! A kratek je! Ko izginil bo, ostane nam naj dušni cvet, kreposti cvet in sad vrlin!" Dr, Hohnjec vspodbuja v svojem govoru, ki je bil okrašen z raznimi dovtipi, poslušalce na podlagi nekaterih SlomŠekovih izrekov k ponižnosti, pridnosti in delavnosti ter previdnosti. Dobro zamišljenemu govoru je sledil gromoviti „Živio!" Pred govorom je krasno popeval domači zbor pod vodstvom preČ. g. dekapa tri umetne skladbe, Nadaljnemu sestanku je predsedovala Anica Kren iz St. Ilja, ki v izbornih besedah pozdravi mladenke in jih navdušuje za organizatorično in agitatorično delo. Govorilo je potem Še 15 mladenk: Sekol Marija, U1 Antonija, Pa-valec Amalija, vse iz Jarenine; Ferk Karolina iz St. Ilja; S.kaza Anica iz Sp, Sv, Kungote; Stelcer Marica iz Št. Ilja; Vacerle Roza iz St. Ilja; Androjna Marija iz St. Jurja v Slov. gor; Mole Marija iz Kamilice; Poljapec Marija od Sv. Antona v Slov. gor.; Žebot Marija iz St. Ilja; Pavalec Marija od Sv. Petra pod Mariborom; Kranjc Marija iz Ljutomera; Braneker Urša od Sv. Magdalene pri Mariboru, in Herzog Marija iz St. Ilja, Zanimivo je bilo io, da je imela vsaka drugačno snov. To zborovanje, ki je trajalo 2/j uri, je pokazalo, da so Slovenske gorice v resnici katoliško-narodne ip dokler ima naš narod tako mladino, kakor je povdarjal dr. Hohnjec, bomo o-stali Slovenci to, kar smo. Dne 28. julija vabimo pa Slomšekovo slavnost. Pridite v obilnem številu!
Hajnoirejše«
Duhovniška vest. C. g. župnik Jakob Munda pri Sv. Joštu na Kozjaku je stopil vi pokoj in se nastanil na Dobrni.
Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje priredi S, K. S, Z, prvi ponedeljek v avgustu. Pogajanja z južno železnico so že v teku.
Učiteljske spremembe. V stalni pokoj so stopili: učitelj Julij Sadnik v St. Pavlu pri Preboldu; učiteljica Ivana Tramšek v Sromljah, in nadučitelj Karol Marši č v LetuŠu, Imenovani so: začasna učiteljica v Dobrovcih, Cecilija Kocbek za definitivno učiteljico i-stotam; definitivni učitelj v Rečici, Fran Zemljič, za učitelja in Šolskega voditelja v Solčavi; definitivni u-čitelj Ernst Kompost v Marenbergu za nadučitelja v Št- Ožbaltu ob Dravi,
Iz davkarske službe. Davčni kontrolor Štefan Šuc je prestavljen iz Sevnice v Konjice.
V St. Jur ju ob juž, žel- se vrši dne 11, avgusta velika Slomšekova slavnost Orlov. Opozarjamo že sedaj vsa naša društva, da isti dan ne prirejajo drugih veselic. Slavnost v St, lurju naj bo letos največja prireditev paše organizacije v čast Slomšeku.
Pilštanj. Na praznik sv, Petra in Pavla je bil posestnik Jurij Kunej Še zjutraj pri sv. maši, Iz cerkve domov gredoč zvrnil se je pri marofškem križu in je bil hipoma mrtev, Bog bodi njegovi bolni ženi tolažnik, blagemu, pa preveč skrbnemu rajnemu milostljiv sodnik. — Dne 1. julija je začela Laporni-kova hiša v Dobležicah goreti. Ko so prihiteli domaČi s travnika, je bila že vsa v plamenu. Rešili so samo svinje. Hiša in nov svinjak sta popolnoma zgorela.
Strašno neurje s točo je divjalo v torek, dne 2. t. m. na Dravskem polju. Toča je pobila lepe gorice okrog Frama, Slov. Bistrice in CreŠnjevca. Iz Cir-kovc se nam poroča, da so se okrog poldneva, pridrveli črni oblaki nad Dravsko polje in sipali na bogato žitno polje suho točo, debelo kot kurja jajca. V par trenotkih so bila polja in travniki pokriti z ledom, poljski sadeži uničeni, seno ip trava zabita v tla. Ljudje, ki so bili na travnikih ip poljih, so si poiskali zavetja pred strašnim viharjem pod vozovi in mostovi, živina pa je tulila in divjala po polju sem in tje. Sfcari ljudje so rekli, da tako hudega neurja Še ne pomnijo. Uničeni so poljski pridelki, pobite so strehe in Šipe, in ubogi kmet je brez sena, ki mu ga je odnesla voda, in brez živeža. Skoda je ogromna.
Državni zbor. Včeraj je bil sprejet začasni proračun v tretjem branju. V tej seji je bil sprejet tudi nov kazenski red za armado in domobranstvo. Zasedanje državnega zbora bo končano jutri v petek ali pa soboto,__
Listnica uredništva.
Kvšenci: Take reči ne spadajo v list — Šmartno pri Velenju: Itročili odboru S. K. S. Z. — G. J., Špitalič: Hvala! Le večkrat kaj pišite. Pozdrave I — Ormož, Kamnica, Celje: Prihodnjič.
Ravnokar je izšla v kat. tiskarni v Ljubljani knjižica pod naslovom: „Obiskovanje presv. Zakramenta in vselej ueomadeževane Device Marije, za vsaki dan meseca od sv. Alfonza Ligvori. Po italijanskem izvirniku poslovenil in založil Karol Tribnik, župnik. O tej knjižici sv. Alfonea Ligvori piše „EmanuelKaleider" od leta 1912 pri či-tanju od meseca avgusta: da je „zlata knjižica", ki se je natisnila že ob življenju sv. Ligvorija dvaindvajset krat. Vsem molilcem in ljubiteljem presv. Zakramenta ter častiteljem Marijinim bode ta knjižica dobro služila, posebno pa tistim, ki se nahajajo v bratovščini vednega ieščenja presv. Zakramenta, kakor tadi č. g. duhovnikom, bratovščine duhovnikov češčenja presv. zakrament». Ker bo pridjane mašne in druge molitve, mora se rabiti tudi kot molitvenik pri očitni službi božji. Cena v platno vezani knjižici je K 1'60 in se naročuje pri katoliški tiskarni v Ljubljsni in pri založniku Karlu Tribnik, župniku v Jur-kloštru, pešta Laško.	759
Hiša z gostilno
na prodaj. Pri c. kr. okrajni sodniji v Mariboru se bode dne 16. julija 1912 prodala enonadstropna hiša z dobroidočo gostilno, ki se nahaja v Studencih pri Mariboru, na voglu Šušteričeve in Šolske ulice. Kupci se vabijo.
Vsaka mative
Dene deželnih pridelkov,
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko 8cott-ovega ravnanja.
v kako visoki meri pospešuje dojenje razvoj njenega otroka. Občutku utrujen-ja, ki se večkrat pojavi v tem napornem času, se lahko odpomore z upo* rabo Scott-ove emulzije.
Scott-ova emulzija
vsebuje celo vrsto snovi, pospešujočih kri in moč, ki najboljše uplivajo na kakovost materinega mleka in učinkuje oživljajoče in osvežujoče. Scott-ova emul-lahko prebavljiva, okusna in se zato zelo jezija rada jemlje. Pri nakupu naj se zahteva izključno Seoft-ova emulzija. Znamka Scott, k> je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 250. — Dobi se vseh lekarnah.
Mnogo vee mleka in sur. masla
se dobi, ako se kravam vsak dan Vaccia v krmo daje, kajti Vaccin aviša dohodek mleka za eno tretjino in napravi mleko poieg tega m»st-nejše. Krave ostanejo ob enem bolj sdrave.
Mnogo hitreje s a spita j o prašiči,
ako se jim da vsak dan nekaj Suilioa. Pošljem vsakomur, ki hoče kaj natančnejšega izvedeti, mojo za vsako živinorejo prepotrebno knjigo „Tierärtzliches Hausbuch" (živinoadrav-niška domača knjiga)
popolnoma sastonj!
Tako mi pišejo izkušeni kmetje o Vaccinu ic Suilinu: Ni dala skoraj nobenega mleka več, zdaj zopet 15 litrov! — En« svinja je postala v
štirih tednih za 20 kg težja nago droga I Suilln in Vaccin sie Izvrstni sredstvi!
Vaši praški, namreč Suilin in Vaccin, so izborna sredstva za iz-pitanje prašičev ia zvišanje mlečnosti pri kravah ter za okrepčanje mladih prašičkov. Krava, ki skoraj nobenega mleka več ni dala, molži danes do 15 litrov mlaka in postaja tudi mnogo krepkejša. Svinja, ki sem jo hottJ spitati, zredila se je v enem mts««cu *a 20 kg bolj nego druge, ki jim ne dajem Suilina. Tele postaja tadi krepkejše. Zato ostasemo Vaši hvaležni odjemalci. Moji tovariši si želijo tudi Vaših redilnih preparatov; zato jim pišite, gg. K. Skala, K Švobcda, tukaj in Fr. Barlak iz Sana.	Spoätovanjfm
J. Maly, Horui Opolany, p. Libice.
Hvaljen bodi Jeius Kristus!
Spoštovani gospod!
Jaz sem pri Vas najprvo pet doz praška za svinje in krave naročil in smo že takrat spoznali, da živina, ki ta prašek dobiva, mnogo bolje žre. Razdelil sem praške med svoje sosede in so ti isto opazovali. Krave, ki prašek vsak dan dobijo, so zdrave in je tudi mlečnost mnogo višja Svisje r.s-ejo bitr?, s i sdrave in postajajo debelejše. Sos»di, ki sem jim prašik posodil, so ¡istoiako potrdili, d* je ta prašek jako koristen.
Danes pišem s posebno ksrto tretjič po Vaše prsške. Pošljite mi tadi, prosim knjigo nTierärzlieh?s Hausbuch".
Za prašek prisrčni Bog plati!
Jurij Szotkowssi, Mosty p. Jablurkau 109, Avstr. Šlezija.
Velespoštov&ni gospod!
Odkrito Vam moram priznati, da je Vaš prašek Vaccin izvrstni živinski prašek. Moja krava je suha, že suha kupljena, dajala je po teletih štiri litre mleta; potem sem ji dajal krompirja in evsa, ter spravil mlečncst na šest litro?. Ali oves in krompir so mi predragi in tako sem moral ž njimi prenehati; krava pa mi je dala zope: le štiri litre. V „Oesterr. Volkszeitung" sem bral od Vašrga Vaccina in sem naročil poizkušne doze: V osmih dneh še nismo ničesar čutiti, ali v 14 dneh se je zvišala mlečnost žgna pet litrov, par dni pozneje pa na 6 litrov ; videl sem, da nadomtÜÜI Ifeiccin krompir in oves. Vaše izborno sredstvo zasluži vso pohvalo!
S pozdravom	742
Joh. Forthuber, hišni posestnik, Schalchen, O.-Oe. Mnogo stotin takih pisem dobivamo od ljudi, ki so Vaccin in Suilin
preizkusili.
Pršite takoj na nadvojv. komornega pošiljatelja M. Paraskovich, z. z o z.
Dunaj, Mariahilferstrasse 51, Postfach St. 18. Vsa redilna in izrejna sredstva nadvojvod, komornega liferanta Mag. Th.
Parask>vich, Dunaj, se dobijo vedno svež» Glavna zaloga za planinske dežele: Mag. pharm. Ig. Schille, veletrgovina drož in s»Ditetnih predmetov „zum Samariter", Gradec, Sackatrasse 14.
Nesreče.
O polnoči od nedelje na ponedeljek dne 1. julija je pri postaji Schmiedeield blizu Vratislave v pruski Sleziji zadel osebni vlak v nek drug vlak. U b i -t i h je 8, Čez 10 oseb pa težko ranjenih-, mnogo potnikov, ki so bili večinoma uradniki s svojimi družinar mi, je lahko ranjenih. ¡Oba vlaka sta bila po nesreči kot kup razvalin, iz katerih so le s težavo izvlekli mrtve in ranjene ponesrečence. Vzrok nesreči je nar-pačno postavljena premikaJnica,
Se hujša nesreča se je zgodila dne 30. junija v Kanadi v Ameriki, Nad mestom Regina je nastal tako strašen vihar, da je razdejal v četPtj ure in uničil celo mesto* Ubitih je nad 100 ljudi, več stotin pa jih je težko ranjenih, Skoda znaša več milijonov dolarjev (12 milijonov kron), Nad 8000 ljudi je brez strehe,
V	Diisseldorfu pa Nemškem se je v petek, dne 28, junija, ponesrečil zrakoplov „Schwaben". Zrakoplov je napravil svojo vožnjo, ¡na kar so ga hoteli spraviti v lopo, ali to je hud veter preprečil. Hud vetrov sunek je odtrgal zrakoplov in ga dvignil v zrak- ^Schwaben" se je preklal in plin se je vnel. Vojaki, ki so držali zrakoplov, so bili dvignjeni v zrak, nato pa vrženi na tla. Ob tej nesreči je bilo ranjenih 37 oseb, med njimi 7 nevarno.. Zrakoplov je zavarovan za svoto 630,000 mark in je bil last grofa Zeppelina.
V	Atlantic City v Ameriki je dne 2, julija ob 8» uri zjutraj v višini 800 metrov nad morjem se razpo-čila v zraku nova zračna ladja „Akron", v kateri je bilo 8 oseb. Začela je goreti. Vseh 8 oseb z ladjo je razneslo na drobne kosce. Z „Aknonom" so hoteli pre-pluti Atlantsko morje, a jih je takoj pri začetku vožnje zadela ta strašna nesreča. Najbrž se je vnel plin radi solpČne vročine. Ladja je stala nad dva milijona dolarjev.
ime pridelka.
S
TS 05
Pšenic» „
Rž ...	.
Ječmen ,	.
Ovw . .	.
Koruza ,	,
Proso . .	.
Ajda . .	. Sladko seno.
Kislo ,	.
fiiama . .	.
& o
s
3
Fižol»
Grah . . . Leča- . . . Krompir . . Sir ... Surovo je&sIo Maslo . . . Hpeh, sv«ž . Zelje, kislo . Rep», kisla .
Mleko .... Smetana, gladka kisi» .
Zelje, 100 gl?,v
j Jajc», 1 kom
K v
12 50 11 50
11	i 95
12	¡67
'S
a
K v
® U
K v
i 5
- «
- I 30
50
50
! 06
»I
Vaša gospa ima prav!
Če trdi, da je kct nstna vod» ra ¡¿piskanje grla in kot toiletno sedst.o najboljše in najoecejže pmvo
Levovo francosko žganje
z meutoiom, To idealno domače sredstvo služi zelo izborijo proti glavo- ia zobobolu, potenja sok in nog, proti izpadanju las, za cdstranjenje lupin na glavi itd.
Originalna steklenica stane samo
9MT 44 vin.
Velika steklenica K 1*10, največja K 2*20 iu se dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Pošiljanje po pošti od K 4-40 naprej po poštnem povzetju.
ALEKSANDER KALMAR, Dunaj H/2. Severni kolodvor.
Miiarski izdelki
za stavbe, pohištva, prodajalne, pisarne cerkve in šole, izdelujejo se najceneje in trpežno pri
A. Viher & M. Novak,
mizarska delavnica s stroji.
Maribor, Koroška cesta 53, Heugasse2-4
Proračuni in načrti na razpolago. 727

Pozor!
Cez 30 let znana tvrdka Franc Bukšek nazna-nja, da se izdelujejo vsakovrstne trpežno najboljše harmonike in se sploh vse potrebščine za izdelovanje harmonik dobijo v veliki izbiri. Izdelovalcem harmonik znaten popust. Popravila harmonik in raznovrstnih inštrumentov se ceno in hitro izvršujejo. Solidno delo, točna in poštena postrežba. Se priporoča za obili obisk na Bregu pri Ptuju in v Mariboru, Koroška cesta 48
745 FrancBukŠek, izdelovatelj harmonik.
Dva
ucenca.
dobrih starišev in z dobrimi šolskimi spričevali se sprejmeta v trgovini z mešanim blagom in deželni mi pridelki M. Sbil, „Pri škofu" v Mokronogu, Kranjsko.	754
Prodajalka.
mešane stroke, kater» »na tudi samostojno šivati, kakor tudi pridna in dobro vajena šivilja, se takoj sprejmete v trgovini mešanega blaga Ant. Korošec, Radgona. 746
Vee hiš
za eno ali dve družini v Krčevini ni pri Mariboru, moderno in so lldno urejene, pet minut od glavnega kolodvor» v Mariboru, se po ceni in ugodnimi plačilnimi pogoji prodajo. Vpraša ne v uprav. 760
Loterijske številke:
Doe 29. junija 1912.
Trst 63 54 8 19 20 Lino 36 9 47 61 53
Višjega štabnega zdravnika te fizik» dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in tt-moliito nastale gluhoto, tečeoje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarane. Steklenica stane K 4-— z navodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Afethcke „zor goldMen Stnne" Gradec, iakeminjpl&tz 24.	168
Preda 8« takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima cestama pri D, M. v Brezju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, saetojijo i* 2 parcel ui<v, krog 12.900 Q metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364
Lepo posestvo na prodaj, 15 minut od mesta Slov. Bistrica, obstoji iz zidaee hiše s tremi sobami, kuhinjo, kamrco, lepo, dve obokani kleti, zidano gospodarska poslopje za osem glav živine, štiri svinjaki, preSa, drvarnica, studenec pri hiti, lep sadonosnik, braj de, kjer zraste do pet polovnjakov vina, njive, tramiki in gozdi. Vpraša ae pri Matevž Lip ko. Spod, Novavas pri Slov. Bistrici. 678
Trgovci fiozcr! V najem se da trgovina na prav dobrem kraja pri farm cerkvi s 1. j*lij«m. Kje, pove upravništvo Slov. Gospodarja. 715
Hiša v Mariboru
(Melje), sripravna za vsako obrt z devetimi stacovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khisl-gasse 3, 1. nadstropje.	695
Učenec, zmožen slovenskega jezika, z dobrjm šolskim spričevalom, iu ima veselje do trgovine, se takoj sprejme pri trg>vcu Oto Svaršnik, Majšperg pri Ptuju.	701
Iščem maj'.
Zastonj
je dvajset oralov zemljišča prve vrste, vse okr g poslopja Kdor kupi gospodsko hišo, marof hišo, hleve, kozolec, živino in veliko drugih re4, v vrednosti 40.00J kron. Po vrhu pa dam še šest njiv, lep gozd, dva vinograda, travnike in velik sadonosnik. Vse to je deset minut od trga in na najlepšem prostoru Prodam vse skupaj ali 750	posamezao.
Ferd. Polegek,
posestnik pri Konjicah (Štajersko).
Učenka, pridna in pošten» se sprejme takoj v trgovino mešanega bla g». Prednost ima, katera zna nekoliko šivati. Naslov pove upravništvo.	761
Štefan Kaufman
trgovina s železnino
v Rudgotsi
priporoča najboljše oaelae kose in srpe, pravo Staj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601
Delavnica,
lepa, prostorna in svetla, s stanovanjem in prostornim dvorom, takoj za oddat. Vpraša se: Maribor, Koroška ulic» 84.	723
Svinjski hlevi
z 20 odd»lki, vse iz hrastovega in kostanjevega lesa, močno postavljeni se po ceni prodajo pri A. H5genwart u v Framu pri Mariboru.	721
vja
zanesljivega s 5. delavskimi močmi. Vstop v jeseni 1912. ¿eio ugodni pogoji. R;hard Ogriieg, lastnik u-metne vrtnarije Msribor. 671
Gosfiifia.
se proda pri Sv., Križu ns Morskem polju tik cerkve, na na.jl-p šem prostoru, so velika poikopja, ki obst<jijo iz pet sob, dve kuhii ji, mesnice, k»jil>iice m<sa, ledeni e in velike spodnje kleti, tri velike kleti pri hlevu, dva velika hleva, skedenj in uta, posebej stoječa hiša, ena soba, kuhinj», klet, klavnica za živino, pokrito novo kegljišče s pečjo, da se lahko po zimi keglja, vrt za zelenja d in sadonosnik. Vpeljana je že bila dolga leta trgovina in gostilna. Cen» 24000 K, lahki plačilni pogoji, natančneja pojasnila daje Anton Vr»bl, vele posestnik in trgovec, p. Križevci Štajersko,	707
Na prodaj
je velika, l»pa hiša s trgovino, sposobna tudi za gostilno. Zraven je velik, lep sadovnjak in mnogo brajd. Nahaa se v lep» m bogatem kraju na. Spod. Štaj. Vprašanja pod J- C. na upravništvu Slov. Gospodarja.	666
500 kroni
Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde kože Cena 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 665
Maia hiša z vrtom je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na predaj v Krčevini pri treh ribnikih št. 73, Maribor.	788
Dia močna, dobro ohranjena, do-sedsj vedno polna vinska soda, eden 15, drugi 10 let star, prvi 15, drugi 11 hektolitrov držeč se proda po nizki ceni. Franc Koser starty'i v Juršincih	780
Dve dekleti z dobrimi šolskimi spričevali se sprejmeta v uk v trgovino z mešanim blagom pri Ad. Eichberger, Slivnica ob jui. železnici.	704
Proda se dobro idoča
hiša, gostilna
tik gUvne ceste, z opeko krita, z enim nadstropjem, gospodarsko poslopja v novem stanu, okoli hiše vinska trt», katera prinese do tri polovnjake vina, zemljišča je: dve prav rodovitni njivi, gozd s trdim drevji-m, kakor tudi travnik s sadnim drevjem. Cen» 14.000 kron. Več se izve pri lastniku hiše Ant. Fij»uš, posest. Spod. Poljčane. 741
^ VSAKE VRSTE
K. K ¿5 R N E R
D GRAVER «v
Sm, mmj^'
Izobražena, slovenska, krščanska obltelj sprejme jeseni majhnega
dijaka
v pr-polno oskrbo. Naslov v upravništvu.	762
Dober jabolčnik,
enak slabemu vinu se prodaja lit. po 12 vin. Z ihte vaj te pojasnila pri J. Kerhlanko, trg Lemberg p. Šm ar-je pri Jelkah.	758
M»lo p »se8tvo na prodaj v Pobrež-¡u pri Mariboiu, Dammgasse 86.
755
Konj,
rjaveč se p"od«, 5 in p -1 leta star, lepe rasti. Vpraša se pri lastniku H. Mulec, Studenci pri Mariboru.
7E6
Prijatelj stoj!
E > Site? pijače state sairo J 0 do 12 b, »ko si naročiš za K 1'20 1 in pol Vtr* pristnega ssdneg» brf20p0jnfga izvlečka (iz jabolk, lir s'*e<r, nalin ia jagod), kat-rega zti:e;aš z 10 litrom v< de. GUvao z-stjpstvo zi mariborsko okrajno glavarstvo pri Ztnauer & Co., S», •lakob v Slov. gor. Trgovci iu go-stilniisrji zjaten popust.
Častna izjava.
JiZ podobam Franc Babič, po pesmi k v lljiševcih št. 28, obža-liujem, d» sem gg. Matjaža in Ano ŠanU iz Iljaševec neopravičeno žalil na časti, preirličem dotične neresnične truitve in ee zahvalim za odpust kazni. Ljutomer, 27. junija 1912	758 Franc Babič.
Izjava.
Midve Marija Goričan, posertni-ca na Vranskem in Aoolonij» Vra-nič zasebnioti v Prekopi sve ne opraviieno dolž:le Jakoba Novaka cerkovnika na Vranskem, nečistega življenja Obžaljujeve, d» 8'e to storile, ter prekličeve vse dolžit, e in prosive Jakoba Novak» odpuščanja. Tudi se zaveieve, plačati vse v tej zadeti narast!e stroške Ob enem se mu zahvaljujeve, d» nama je kazensko dejanje odpastil.
Vransko, dne 25 julija 1912. Apolonija Vranič, 1. r., Mica Goričan 1 r.	746
se takoj urariu v 13. 747
Učenec,
s hrano in vso oskrba sprejme pri M I gerju, Mariboru, Gosposka ul
Malo posestvo, tri orale zeml.e, večinoma travniki, se zelo po ceni proda. Vpraša se pri lastniku v Gornjem Rad^anju št. 78, pol ure od Maribor».	751
Lepa, nova, močno zidana hiša s
petimi stanovanji, 4 z dvema so bama in kuhinjo, eno s sobo in kuhinjo, lepa kuhinja za pr«Dje, lepe suhe drvarnice, klet za viuo, velik vrt. Se proda pod ugodnimi pogoji v Mariboru. Naslov pove npra>ništvo.	729
Zanesljiv in razumen
IMSIAP s 4 ali 5 delava- • VlB CSJfSl kimi močmi se sprejme do novembra v Pekrah pri Mariboru. Išče se tudi poštena viničirska družina. Vpraša se pri gospej Suppanz, Maribor, Koroška cesta 2.	739

Prva juznoštajer. kamnoseška industrijska družba v Celju Nova ul.11, zraven slov, šole.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz ©••»«• tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom.
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plai. pogoji.
Bolezni na nogah|
rane, odprte noge, tudi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaju, taii tedaj, če do zdaj še ni nič pomagalo,
J
dr. Listovo mazilo
1 lonček 2 K 50 Ha. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetja 50 vin. več. Razpošilja Kari Illek, kemik, Sternberg, Moravsko.	630
Cena 1 steklenice je 1 krono.
Gospod A. H., Sv. Križ, piša: Hvaia Vaia za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnil Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo!
, Kapljice za svinje".
da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za desinfekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica
Lysoform
desinfekcijskega sredstva priznano
najboljše. Se dobi z navodilom uporabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 v. v originalnih steklenicah. — Lxso-form toaletno milo 1 K za 1 kom.
mestna lekarna pri <». kr. «riw Maribor, Glavni trg ste7. 15. 450
Najboljšo Ia bakren© galico, 1 kg 66 vin. nadalje drobno IveplO, gumijeve frake £8 cepijetlje, rafijo» priporoča po najnižji ceni
Ferd. Hartinger,
trgovina z deželnimi pridelki. 438
Maribor» Tegethofova ul. 29.
Krasno posestvo se proda, ^Sae VaraŽdlSlSke tOOllCe
leži na slovitem hribu Kapela, 5 minil t od farne cerkve, ima krasen	~	a
ki leži na slovitem hribu Kapela, 5 minnt od farne cerkve, ima krasen razgl»d na %se strani sveta. Obstoji iz modernega še novega hišnega poslopja (vile), z tremi vhodi, je pri vsakem veranda, ima 6 stanovalcih sob, eno kuhinjo ene kamro, tri spodnje krasne euhe kleti, hlev za tri govede, klet za žgsnjarno in droge potrebe, _ (Himno, pet svinjakov, prosto stoječa nova velika preša. Je vse zidan6?sv najboljšem stanu, lep -¡rt za zelenjavo, nova žičasta ogrsja, posestvo jneri 10 oralov, štiri orale sadonosnika in travnika, s če« 400 stoječimi aajenimi različnimi sadnimi drevesi, dva orala gozda s starim bukovim drevjem, 2 in pol orala njiv, 1 in pol orala novosajenega vinograda, posestvo se drži vse skupaj, tik velike ceste, ki pelje pol ure od železniška postaje Radinci (B«d Radein), kjer je vrelec kisle vode in poletno kopališče, katerega obiščejo od \seh krajev in stanov veliko ljudi. Pri Kapeli je mesarija, pekarija, gostilne in vsak dan dva krat prinešena pošt.' na dom. Posestva imajo v okolici gospoda iz mest iz raznih stanov, obiskujejo radi poletno stanovanje, ker je zračno in krasna lega. Posestvo se ceni na 20.000 kron, premičnine v sobah posebej po 3000 kron, so ugodni plačilni p.goji, posestvo bi se primerjalo vsakemu upokojenemu gospodu, posebno č. g. duhovnikom, tudi vsakemu trgovcu, ker je le edina trgovina pri Kapeli. Natančnejša pojasnila daje Anton Vrabl, trgovec in veleposestnik, p. Križevci pri Ljutomeru.	624
Nov
(IIt*T a t»k:o).
Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja, zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
staroznasa radioaktivna žveplana kopel; + 50° C priporočljiva za trganje, ramo, ishijo iti. Pitna zdravilišča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jetrah, želodcu in v črevesih. Električna masaža, blatne, ogij. kisi. in solnčne kopeli. Odprto celo leto Moderni kom-fort. Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. — ZdraviUški zdravnik dr. I. Lochert	607
üaznanil
žeieznato kiua-vine
Higien, raistava Dunaj 1806: Drisvssj, oä-:: lika In &stnl diplom k sla« kol&|aL :s
IDrepilm srsdsivo sa slabotne, krvne is rektmaleeeents. Pferoofo 7oljo do jedi, atijsge šive® is pe^ravi kri. Izvoren okas. Nad 7Q0G sdra?-Eižkih spričeval
v íritóiwsísate go poí 1 i S S"Sf is pe 1 I á K «m
korist je vsakemu
in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini
. N. Šošfariš : Maribor
Gosposka ulica štev. 5.
Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd.	623
Cene veliko nifie kakor drugod.
pod.
rsko
pri Franu Pograjc v Mariboru, na vogiu Blumengasse in Quergasse
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnina ter — 2. proti prelomom zvonov. Edina
domača slovenska zavarovalnica. Svoji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gore*ji lastop.
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
694—3
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moc in veselje do dela!
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
' F.II II» Ul II« Iii milfmmi'Hlilll1 '■MIHI' I U i|»Hli'i II II B IMHHII. IUI—II—>—
Fr. Kampuš: lg. Poljskava
pri Praga r skem
S 1. julijem sem otvorila v Mariboru v Tegetthoffovi ulici št. 29, I. nadstropje (Dcma) «tvojo obit kot šivilja iz-delovalka vseh modernih damakih oblek. Se priporočam v Mariboru in okolici g^pem in gospodičnam, da bi me počastile z naročili. Hočem si prizadevati, cenjene dame zadovoljiti z svojo dolgoletno prakso. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem goapem v Gornjem gradu in okolici, ki so me počastile z naroiili. Posebno se zahvaljujem blag. goep. notarjevi in gosp. Drukar. Prosim, da mi ostanete še tudi naprej naklonjene. Z odličnim spoštovanjem 748	EUsabeta Kronabetfc?ogl, vdova.
Zagorsko belo apno, portland- in roman-eement, traverze, vezno Selezje, žeiezje za okove vosov, štedilnike, posamezne dele štedilnikov za veidati, lite in bakrene kotle, okove za stavbe, barve vseh vrst, Tomaževo žlindro, oglje za kovače (koks), kakor tudi vse vrste Železja, zaloga vseh vrst desk, lat in dragov. Dobi se vse najoeneje pri
Alojziju Maček,
Maribor, Tržaška cesta 25, zraven bolnišnice. 479
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zasfop za
vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih Iaa okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše r»čne mlatilniee, tudi geplne-mlatilnice, slamoreanice, repo-reznice, pluge, brane, akopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnic« ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden polovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mastne tehtnice, katere pasti rn sam postavit na svoj odgovor, stroja za «eno kosit, ebračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani aaa tretjina zrnja; ima tudi vsak.vrstno železje za tališ, ia žage, tudi «oitrje aa bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf", največje mlatilniee, zraven iraa vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin" po saj nižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, loEČarj», opekarje, tudi oprema za pekarije, kotle aa kuho, brzoparilnike prave ,Alfa Separater", po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani mIo valika časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da Bi lahko vsak kmet doma vsakemtno z raje melje in doma vsakovrstno moko aapravi, gani se lahko na reko, gepl, tndi na vodno in parno moč, domači iidalak, dam tudi vsakemu kmetu aa poskušnjo; kolesa ali bieikelne, pisalne str.je vsake vrste. Zmerne nizke eeoe, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako raa piše, da se an sam pri kmetu oglasi, dabi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov «eseje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave 3« mlatilniee se pri njem dobijo, katero mora vsak kmet imeti, kdor ima mladlnico.	42$
9fin Ljubljana
dB - Novi Vodmat
izdeluje vsake vrste h&rSlftOnije po najnovejšem ameriškem sistemu, za cerkve, šole, društva itd. od 140 K naprej. 528 Cenik iranko.
ia prodaj je
v kopališču Dobrna pri Celju hotel z mesnico iz gospodarskimi poslopji, mlin, žaga, parna pekarija in okrog dvajset oralov zemljišča. Proda se vse skupaj ali pa posamezna podjetja posebej Pojasnila daje Anton Wergles Pobrežje 206. P. Maribor. 733
Priporočamo svojim
I I III I 11 II..... ........[■lili..........
somišljenikom:
edino slovensko tovarniško podjetje na Spodnjem Štajerskem: —•
pivovarni Žalec in Laški trg " ¿š
termalno in	.	_	„	.. A. 731
granatno pivo. Slovenci podpirajmo svoje domače podjetje.

*jg|2S 960
KS
trn
»s
386
Nenavadno hiter razvoj pare.
Pošilja se na posknšnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte Genike.
ÜSS] Mi

Vsako kurivo porabljivo.
70 odst. kuriva še prihrani.
Zastopniki se iščejo
„Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pridene zato posebna priprava.
„Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko.
Največja specialna tovarna za parilnfke na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo FrailC ASGII, Gradec, Mariengasse 22. —
narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej nepokverijivi.
Nabavite si:
nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, poljedeljske stroje in orodje, voene plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Triglav", žič-nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug«» predmete železnmske stroke pri veletrgovini Z ieleZfiinO
«Merkur* P. M§M*. CsMi
Naznanilo.
Najboljši in najcenejši mladini stroji, gepeljni, slamo-reznice in vse vrste drugih strojev, se dobijo iz Ježekove tovarne ca Blanskem. Lahki plačilni pogoji na tri hli štiri leta Prevzel sem tudi zastopstvo od najnovejših parilnikcv za svinjsko kuho, gnojne sesalke, najnovejša perilne stroje ia najnovejše glavne pečnice, ter vse vrste drugih peči z veliko prihrambo drv.
Naznani se lahko pismeno ali ustmeno pri Jožefa Gungi, posestniku v Jarenini pri Mariboru.	?11
Darujte za Slov. Stražo!
Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob I
priporoča svoje izkušene in trpežne §g9ini3St6 izdelku, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod fH najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljati v se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna S Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-gasse. SaSOgS: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu<, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 20, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno.	Z odličnim spoštovanjem
■ Frane Oerwuschelc* mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru. ■
Pohištvo
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Kari Px»eis,
Maribsr, Stoini trg 6,
lepe postelje na valjar, nastavne postelje 16 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K, stoli K 260, trde, polirane po ■ stelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletao ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, ubijati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz železa in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K, matrace 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, posteljeiz medenine 68 K, emaj-
lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko.
Vins&a posoda.
Prodajo se iz hrastovega lesa delani močni s«di držeči po 60., 100., 150., 200., 300 do 1000 litrov, ci-mentirani, novi, od železniške postaje Ljutomer po nizki ceni. Kdor sode potrebuje, sa naj oglasi pri Antonu Vrabl, trgovcu in veleposestniku p. Križovci, Štajersko.
651
0&<
niča m poso h
re@isfrova«fa sstiruga z neomejeno sawmo.
v Ptuju
Uradni dnevi
so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne.
Uradni prostori
nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju.
$
obrestuje se po 47»% od 1. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo go branilue knjižice dragih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrekovanje kaj prekinilo in ne da
bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam breeplačno poštno-hranilne položnice 564	št. 118 ' 60 in domači nabiralniki.
se dajejo na vknjižbo po b—h1/^/,, na vknjižbo in poroštvo po 51/»0/«, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči ražun pod
ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno.
judska Hranilnica in Posojilnica v Celju
pegiatpovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta 9, I. nadsir.
obrestuje
Hranilne vloge po 47s0/o brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zarodov kot vloge, De da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge aa tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
upaduje
vsak terek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudaka posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5"/o do 5l/se/«i 2 amortizacijo ali bres nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le krleke.
Delniška glavnica 8 milijonov kron.
Podružnica
Rezervni zaklad 800.000 kron.
Ljubljanske kreditne banke
¥ Celju
sprejema viogG na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka.
i
0
Vloge na tekoči račun obrestuje najkulantneie.
Lsdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L. Kemper le.
Tink tfflkarae »v, Cirila v Maribora.
Is celega svete,
Tepeni avtomobilisti. Inženir Jagnuski je v Lubljinu na Rusko-Poljskem zavozil s svojim avtomobilom med otroke, ki so se igrali in je dva otroka povozil, ki sta bila takoj mrtva. Razljučepa množica je nato tako strašno pretepla ljudi, ki so se peljali z avtomobilom, da so mcrali vse oddati v bolnišnico, avtomobil je pa popolnoma razbila. Policija je prišla prepozno, da prepreči napad.
Nenavadna oporoka. Iz Moskve na Ruskem poročajo: Tu je umrl pred kratkim veletrgovec Hinkel, ki je vse svoje ogromno premoženje zapustil svojim uslužbencem. Uslužbenci so bili seveda precej izne-nenadeni, ko so slišali poslednjo voljo svojega bivšega gospodarja. Hinkel je zapustil svojo veliko trgovino, ki jo cenijo na 4H milijona rubljev, svojim uslužbencem, ki so bili vsaj pet let v njegovi službi, vendar je pa zahteval v svoji oporoki, da morajo še nadalje voditi podjetje.
Strašne posledice požara na donavskem parni-ku „Kraljica Elizabeta", Ta tem salonskem parniku, ki vozi po Donavi, je pričelo pri Črni Vodi goreti. Potniki so se strašno prestrašili. Veliko jih je po-skakalo v vodo, da se rešijo. Pogrešajo 20 oseb, o katerih sodijo, da so utonile. Strojevodja in kurjač sta zgorela. Kakor se dodatno poroča, je pri nesreči parnika „Kraljica Elizabeta" izgubilo življenje 24 o-seb, Parnik je popolnoma izgubljen., Trgovec Ranzh-werger je od strahu zblaznel in se ustrelil.
Strašna nesreča v zraku. Mlado zrakoplovstvo je imelo veliko žrtev, a nesreča, ki se je pripetila v bližini Donaija na Francoskem, je prva. te vrste. Poročnik 84. francoskega peŠpolka, Peignan, in stotnik 41. topničarskega polka, Dubois, sta se dvignila v zrak vsak na svojem Bayennejevem zrakoplovu. Zemljo je pokrivala megla, vsled česar častnika eden drugega nista mogla videti. Letela sta več sto metrov visoko z brzino 60 kilometrov na uro, ko sta naenkrat trčila stroja skupaj, ki sta se takoj razbila, zrakoplov-ca pa sta padla na zemljo. Poročnik Peignan je bil takoj mrtev, stotnik Dubois je pa Še dihal, ko je padel na zemljo, a je kmalu nato umrl.
Slovenec v Ameriki na smrt obsojen. Meseca junija so v Ameriki usmrtili Slovenca RibariČa, ker je ustrelil v jezi 3 osebe ter hotel svojo hčer tudi u-smrtiti. Tik pred smrtjo se je spravil z Bogom in tudi s hčerjo, od katere se je ginljivo poslovil.
Kobilice napadle zrakoplov. Iz Madrida na Španskem poročajo, da pustošijo velikanski roji kobilic madridsko okolico. Neizmerna množica kobilic je bržkone posledica izredno mile zime in nenavadno vročega poletja. Toplota znaša sedaj v Madridu 36 stopinj Celzija, Ko je hotel dne 19. t. m. poleteti zra-koplovec Mauves okoli Madrida, je nenadoma napadel letalni stroj oblak! kobilic in zrakoplov je padel iz višine 30 metrov na zemljo. Zirakoplovec se ni poškodoval.,	_ , .. . ., ..
Strela ubila 8 konj. Dne 20. junija je udarila strela v lipo na Stružnici pri Banjaloki na Kranjskem in ubila 8 konj, ki so ondi vedrili. Bili so last Bošnjakov, ki ondi prenašajo oglje nart,Drathseilbahn", ki je last Žida Griinwalda,
Planšarica in 15 svinj zgorelo. Iz Judenburga na Zgornjem Štajerskem poročajo: V St. \Volfgangu na neki gori ima posestnik Tschartsch pašnike m tudi kočo za planšarico ter hleve. Dne 20. junija ponoči pa je nastal v koči ogenj. V koči je zgorela speča planšarica, 15 svinj ter pes. Hlevi so ostali nepoškodovani, Pravijo, da je zatrosil ogenj nek človek, ki je v uti prenočeval.
Brzovlak skočil s tira. Brzovlak Manchester— Leeds na Angleškem je skočil pri Tormodensu s tira, pri čemur so se trije Vagoni razbili. Deset oseb je ranjenih, sedem mrtvih. Eni osebi je odtrgalo glavo, Pogled na kraj nesreče je bil strašen.
Zdravnice v Nemčiji. V Nemčiji so 102 zdravnici. Največ zdravnic je v Berolinu (32), v Franko brodu 6, v Draždanah 6 in v Monakovem 6, V Hamburgu so 4, v desetih mestih ste po 2, ,v 28. mestih pa po 1 zdravnica, Tudi ženskega zdravniškega naraščaja je v Nemčiji vedno več; sedaj Študira v Nemčiji 512 žen medicino.
Salamonska razsodba. Rusko časopisje opisuje sledeči dogodek, ki se je nedavno vršil v bližini Dor-pata na Ruskem. Nek premožen kmet je obolel in Čutil je, da se mu približuje smrt. Sklical je svoje sorodnike skupaj in ti so mu morali priseči, da mu bodo dali po smrti v krsto 300 rubljev, menda za pot-nino. Mož je umrl in sorodniki so se pričeli meniti, kako bi se rešili prisege. Svoje obveznosti niso bili prav nič veseli, vendar prisega je prisega. K pogrebu dospeli zet umrlega je kmalu izvedel, kaj se godi in rešil je zadevo v splošno zadovoljnost, Pojasnil je namreč žalujočim, da so se sicer s prisego obvezali, položiti 300 rubljev v krsto, da jih pa nobena prisega ne veže preprečiti, da bi kaka tretja oseba ne vzela denarja iz krste. Ta zadnji posel je svetovalec tudi srečno izvršil.
Židovske pijavke v Galiciji. Do leta 1877, je bilo židom v Galiciji zabranjeno, imeti zemljo. Tega leta je bila ta prepoved odpravljena in takoj nato so našteli 38 židovskih zemljiških posestnikov. Tri leta kasneje jih je bilo že 68 in leta 1883, so spravili jud-je že 289 veleposestev v svoje roke, Leta 1890, je bila že petina vseh galiških veleposestnikov v rokah ju-dov, ostale Štiri petine pa so bile obtežene s liipote-karnimi dolgovi v korist Židov, Brez ozira na velepo-sest pa so judje od leta 1884. do 1892. spravili v svojo last še 4300 kmečkih posestev. V enajstih letih je bilo prodanih na dražbi 31,889 kmečkih posestev v vrednosti 46 milijonov kron — in 74 odstotkov teh dražb so povzročili judje. Od leta 1895. do 1897. so judje zDpet pognali na boben 2856 kmečkih posestnikov; 1547 posestev je padlo na rovaš židovskih b.ank. Tako pustoši jud, kamorkoli pride.
Najbogatejše dekle na svetu je gospodična Ar-buckle, sestra umrlega amerikanskega kralja kave in sladkorja. Po smrti svojega 741etnega brata je podedovala 180,000.000 kron. Staro je najbogatejše dekle na svetu 72 let , in je živela vedno skupaj z bratom. Vkljub svoji visoki starosti hoče sama opravljati svoje premoženje. Živi Čisto za-se, v gledališče in v družbe ne hodi in se zelo priprosto oblači. Dve ženski ste Še bogatejši na svetu kot mis Arbuckle. Najbogatejša ženska na svetu je vdova Harriman, katere premoženje cenijo na 550,000,000 kron, vdova Russel Sage je pa po svojem skopem soprogu podedovala okroglo 330 milijonov kron.
Na smrt obsojeni morilec pobegnil. Iz Budimpešte poročajo: Na smrt obsojeni morilec Makko je pobegnil iz kaznilnice v Veszprimu. Zbežal je v bližnjo cerkev. Vojaki so morali z nasajenimi bajoneti vdreti v cerkev, da so prijeli begunca. Med ljudmi v cerkvi je nastala velika zmešnjava.
Avtomobilska nesreča. 'Iz Bruselja v Belgiji poročajo: Velika avtomobilska nesreča se je dogodila pri Narmurju. Avtomobil tovarnarja Poriota je za-vozil pred tovorni vlak ter bil popolnoma raztrgan'. Štiriletnemu sinu tovarnarja je bila črepinja stisnjena. Tovarnarjeva soproga je bila popolnoma razmesarjena, dočim je ostal Briot nepoškodovan.
Velika železniška nesreča. Iz Lipskega v Pru-siji poročajo: Poštni vlak, ki vozi iz Berna v Lipsko,
je na postaji Gaschewitz zadel ob drug poštni vlak. Več vozov je bilo popolnoma razbitih, Tri osebe so bile mrtve, okoli 20 pa težko ranjenih. Da so rešili ranjence izpod vozov, je moralo delati mnogo delavcev. Enemu potniku so morali odrezati obe nogi, da so ga mogli izvleči izpod razvalin.
Smrtna nesreča na postaji v VolŠperku na Koroškem, Na postaji v Volšperku je povozila lokomotiva 221etno že.no zidarja Kosa, Nesla je črez progo vrč vode, ko jo je zagrabil stroj in jo vrgel med tračnice. Strojevodja Weber je sicer takoj ustavil stroj, toda bilo je že prepozno. Izpod stroja so potegnili grozno razmesarjeno truplo. Žena zapušča bolnega moža in eno dete.
Strela ubila živino. V Gorici je razsajala huda nevihta. Strela je udarila v strelovod ženskega samostana v ulici Orzoni, kjer je bilo vsled silnega zračnega pritiska pobitih mnogo Šip na oknih, kar je povzročilo med gojenkami silen strah. Strela je nato od-skoČila čez vrt, kjer je podrla ograjo, na hiše v ulici Brollo, kjer je napravila veliko Škodo. V hlevu Jožefa BreŠana je ubila 600 kron vredno kravo, na hlevu mu je napravila 1000 kron Škode. V hlevu Ivana Bruma. ta je ubila 700 kron vrednega vola in 600 K vredno kravo, V hlevu Alojzija Berlot pa je ubila 1400 kron vredna vola mesarja Novotnega. K sreči se ljudem ni nič zgodilo,
V notranjosti ognjenika Vezuva. Ravnatelj o-pazovalnice na Vezuvu, Mallada, je podvzel s svojim slugo Varvazze drzno „pot" v notranjost Vezuvovega žrela. Oba sta se spustila na 140 metrov dolgi vrvi v žrelo, V globočini 120 metrov sta zadela na Širok, poševen rob lave, ki sta ga prehodila na okoli. Nato sta splezala po drugi vrvi nadaljnih 100 metrov v žrelo in dosegla ogromno razpoko, ki je nastala dne 12, marca 1911, Profesor Mallada je ostal v žrelu nad dve uri ter zbiral zanimiva opazovanja. V več odprtin žrela sta spustila na vrvicah termometre, pri čemur so zmerili toploto od 90 do 98 stopinj Celzija. Profesor Mallada je postavil v sredino žrela rdečo vi-zirno zastavo v svrho merilnih del. Vsled žveplene sopare in neznosne vročine drzna raziskovalca nista mogla ostati dalje Časa v žrelu. Pri plezanju iz" žrela sta bila v veliki nevarnosti vsled padajočega kamenja, Z velikim trudom sta prišla iz žrela.
Ponesrečena romarica. Iz Žabnice na Koroškem poročajo: Dne 23. junija je našel na Florijan-ki neki pastir truplo ženske, ki se je lani izgubila. Prišla je na Svete Višarje na rožnivensko nedeljo. T a dan pa je moe.no snežilo, zato je zašla s prave poti in onemogla. Ležala je ne daleč na poti, in sicer na obrazu. Čudno, da je niso našle vojaške in orožnišk.e patrulje, ker je ležala na nekem travniku.
Kako so zaznamovani samodrči iz posameznih avstrijskih dežel. Vsak samodrč ima, kakor znano, na zadnji strani svojo črko, po kateri se pozna, iz katere dežele je, Ker bo naše Čitatelje gotovo to zanimalo, jim podajamo tudi kratek pregled. Črka „A" o-znacuje, da je bil avtomobil vpisan na Dunaju; „B" Nižjeavstrijska izvzemši Dunaj; „C" Gornjeavstrijska; „D" Solnograška; „E" Tirolska; „F" Koroška; „G" Bosna; „H" Štajerska; „J" Kranjska; „K" Primorje; „M".Dalmacija; „N" Praga; „O" CeŠka; „P" Moravska; „R" Slezija; 5S" Galicija; „,,T" Bukovina; „W" Predarlska; „U" Ogrska; avtomobili iz inozemstva imajo razvep Črke, ki znači, kje je bil avtomobil vpisan, Še Črko „Z",
Žrtev lastne iznajdbe. Grocer Brooks v Mem-. Phis v Ameriki je tako pritrdil na vrata nabito puško, J|da bi se sprožila, ako bi hotel udreti kak nepoklicani mv njegovo trgovino. Ko je slučajno stopil na vrvico, ki je bila v zvezi s petelinom, se je puška sprožila, strel Imu je Šel v glavo in ga usmrtil.
PODLISTEK.
Matija Ahacel,
Slovencev imeniten rojak in pisatelj.
(Anton Martin Slomšek. Drobtinice, 1. 1847, str. 117, si.)
(Konec.)
Ker pa ni na svetu Človeka brez zmote, da bi se ne vkanil, se je tudi našemu Matiju primerilo, da so si na svoje stare dni navalili križ, katerega jim ni bilo treba. Neskončno modri Bog pa dopusti, da tudi najmodrejši zabrede v težave, v katerih se njegova čednost poskusi, ali kaj velja, in si s potrpežljivostjo zasluži večji venec. Tako se je godilo pravičnemu Jo-bu, pa tudi našemu Matiju, Naša stara znanka je bila vdova in je siromašno živela ter se našemu Matiju priporočila, naj ji kakor star znanec pomagajo in se usmilijo njenih otrok, Matija, mož dobrega srca, ki se niso mislili več ženiti, se zdaj vdove usmilijo ter ji sklenejo pomagati. „Ako jo podpiram kot samec, si bodo ljudje hitro kaj slabega mislili, in po moji smrti, kdo ji bo dalje pomagal? Ako jo vzamem za ženo, bom pa ljudem zavezal hudobne jezike; ona in otroci pa so preskrbljeni. Bog mi je dal toliko premoženja, da lahko vsi pošteno živimo", - tako si mislijo Matija ali, Matija počasi! Sploh pregovor uči: Možje, kadar se boste ženili, skrbite, da boste svojo gbho dobili" ako dva vola enako ne vlečeta, gre voz nazaj. Tako se je tudi našemu Matiju zgodilo. Skrbno so poizvedovali, ali je vdova dobra in kaki so otroci? In ker niso čuli nič slabega, sklenili so, jo poročiti; pozabili pa so prevdariti, kakega življenja je vdova, njih nevesta, vajena, ali bo hotela, kakor oni po kmečko živeti, ali se bodo otroci ravnali po njih pameti, ali se bo staro srce prileglo staremu srcu? Ni se; in
po kratki zmoti je nastopil dolgi kes in pokora. Oženili so se v letu 1835, dobili gospo, priženili enega sina in eno hčerko; lepo so skrbeli za svojo družino. Vendar pa Matija niso hoteli živeti po gosposko, gospa pa po kmečko ne. Začela sta voziti križem in sta vozila, dokler ju ni ločila smrt. — „Bolje bi bilo, so pisali nekemu prijatelju, da bi bil vozil sam, kakor da sem se s tovarišico, katere nisem vajen; in prav govori sv. Pavel: „Kdor se oženi, stori prav, kdor pa ostane samec, stori še boljše!" — Pa vsak križ je nebeški ključ, ako ga ne zavržemo, temveč potrpežljivo nosimo; in Bog je toliko dober, da nam celo križe, ki si jih po neumnosti nakladamo, obrne v naše zasluženje, če se vdamo v božjo sveto voljo, kakor so to storili naš Matija,
Težavna opravila, s katerimi so bili naš Ahacel preobloženi, nekoliko skrbi, pa tudi žalost, so jih močno postarala. Poslednja leta so hudo bolehali in hotela se jih je lotiti vodenika; ali pri vsej bolehavo-sti niso zamudili svojih dolžnosti, in Še tri dni pred smrtjo so učili v šoli. V svojem vrtu, ki so ga po smrti sporočili kmetijski družbi, zraven nove liiše, ki so jo pred ženitvijo zunaj mesta lepo pozidali, so napravili lep grič ali homec, in vrh homca mizo in klopi, od koder se je videlo daleč na okrog. „Od tod", so dejali, „gledam proti sv. Rupertu, na pokopališče, kar mor tudi jaz pojdem." In bilo je tako. Po sv. Elizabeti so se vlegli in na sv. Klemena dan leta 1845 ob 2. uri po polnoči so mirno umrli. Ko Še nihče ni mislil, da bi bila bolezen nevarna, je Matijetu dotekla poslednja ura. Pravični pa, akoravno ga smrt prenagli, bo počival v pokoju.
Kakor hitro se je razglasilo, da so visoko spoštovani mož naš Ahacel umrli, je po Koroškem in tudi po drugih deželah vse znance in prijatelje obšla velika žalost. Vsakemu, ki jih je poznal, se je hudo storilo in le ena beseda se je slišala: Takega moža
ni daleč okrog in ga ne bo. Kdor je le mogel, je prišel, iz mesta kakor z dežele, da skaže rajnemu poslednjo čast s tem, da jih spremi na zadnji poti na pokopališče; marsikdo se je za rajnim razjokal. — Blagor mrtvemu, ki v Gospodu umrje; zdaj počiva utrujen in njegova dela gredo za njim. — Mi pa hvalimo Častitega moža in našega očaka, katerega nam je dal Bog kot modrega učenika, dobrega prijatelja in v besedi ter dejanju pridnega. Veliko lepih naukov in čednih vzgledov so nam zapustili; njih ime bo še slovelo med narodi ip njih lepi spomin ostane v hvali pri nas.
Vran in lisica.
(Slomšek. Drobtinice, 1. 1846, str. 154 si.).
Vran ukrade raz okno sir in zleti ž njim na vejo; pod drevesom Čepi lisica in cedi sline po siru ter ga hoče dobiti od vrana.
„Oj prelep si ti, vran, najlepše poješ med pticami. Že dolgo te nisem slišala; zapoj, zapoj mi eno prav lepo." — Vran se zadere, sir pa mu pade iz kluna lisici v gobec. Lisica sir hitro poje in se vranu smeji. Ubogi vran preveč pohvaljen', je goljufan.
Cez nekaj dni se zopet srečata za logom, kjer obira vran na dobu ukraden sir, ,„Ho-lio", pravi vran, „.ne boš me več ukanila," — „Oj, kaj še!" odgovori lisica. „Se mi ne splača, s teboj se pečati; zakaj na svetu ni večjega bedaka, kakor si ti, vran. Tvoje perje, črno k'o saje, tvoje petje najgrši vrišč in tvoja jed grda, da se mi gabi. Najbolj zavržen ptič si vran." — „Molči, ti hudoba ti! To pa ni za prestati; za svojo žlahto se moram poskusiti, Čakaj ti, Čakaj, jezifini-ca!" — Tako se začne vran kregati in od jeze odska-kuje, sir pa med tem zopet lisici zleti v zobe;
Nauk. Prevelika hvala in prehuda graja človeku Škoduje; najboljše jo vse po resnici in pravici.

. Vidic & Komo.. Lüü
tovarna zarezanih strešnikov poi udi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani
strešnik—zakrivač
s poševno obrezo in pri veznim nastavkom .sistem Marzola'.
Brez odprtin na vzgor! = Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpeinejše kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	485	Spretni zastopniki se iščejo.
Anton Kocuvan Celju, Ring št* 2
Slavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (Slinga-rij) ža posteljno in telesno perilo in ve»auo robo za cele obleke. Bele vezano oblekce za feirmaace. Vsorci na vse strani so na razpolago poštnine prosto. Cene izvirne tovarniške! — Priporoča tudi svojo veliko zalogo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, žepne rote, svilnate tobce in šerpe, predpasnike, bluze ovratnike in manšeta najboljše kakovosti, kravate, šapote, modtrce, preproge, parfuma itd. Raznovrstne predtiskovine in droga ženska ročna dela. Nagrobne vence in trakove Za mnogobrojen obisk prosi
«os	Anton Kocuvan.
0
M
Q)
1 g
&
Ne pozabite
Volno, sukno (štofe), eajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in aajceneje v domači trgovini
M. E. Šepec,
Harihor.
— Grajski trg.
1036*
Burgplatz.
ID
M
m
i ©
&
Oklic
m
Dae 1. majnika t. 1. umria je v Calja gospa Avgusta Krajnc, roj. Bratanlč
Poživljajo se stem vsi o ji, fcaterim js bila imenovana zapustnica krstna ali birmska botra, da se do 1. avgusta t. 1. ali sami ali po s roj -h postavnih zastopnikih oglasijo pri tej sodniji ali pri kuratorju dr. šandorju Hrašovec, od vetniškem kandidatu v Celju, ter istočasno priresejo krstni list, domovnico in potrdilo žnpnišča v Št. Ilju. da jim je bila rajna g. Avgnsta Krsnjc v resnici krstna oziroma birm-ska botra.
C. kr. ektajno sodišče v Celja, odd. I., dne 12. junij* 1912.
702
za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najcene;^ Jugoslovanska razpošiljale^
R. Stermecki v Celju št. 300
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Veie&rg<swist<& & šgrecerijo m % deželnimi pHld@lki
Anton Kolenc
G^iška ulica št.
Ivi debelo»	Na ftrotoaoi
LLuLVll jeizguvui ppi tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ožim bogajto in zelo povečano zalogo s vedno svežim špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jea obisik. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, erehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče ter petroiejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljivo kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, tižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg.
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
Ferdo Rogač, Maribor,
Fabriksgasse št. 11.
priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cev< iz
kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586
Trgovisa Spyoerijukiro blagom
Trgsilna z moke in dež. pridelki
Pozor SloYeüciI
Toen« in solidna postrežba.
wtilcat8
Dve hiši v Slovenjgradcu
sta na prodaj. Hiši sta lepi, enonadstropni, skupaj zidani, na sredi mesta Slovenjgradec stoječi, z 11 sobami, z lepo trgovino, gostilno, dtlikstesno prodajalno, za gostilno sta dve veliki sobi, stara mesarij», 4 lepe kleti, lepi zidani hlevi za svinje in govejo žmno, veliko dvorišče, vse v lepem stanju, lep vrt, ena njiva in lep gozd za podirat. Vse se proda, kakor ieži in stoji, r.szen blaga zavoijo bolezni vse skupaj za 46.000 K in samo 20.000 K se mora izplačati, drugo ostane na hišah. Obresti nese vse skupaj do 30% čistega. Več se iz?e pri Franc Braciču, posestniku v Slo». Gradcu.	725
Belgijski kunci!
Proda jih A'ojzij Dolinar, RozsahegyFon?gyur Nr. 286. Zg. Ogrsko. Mladi, dva mesoa stari po 8 K, par od starih ki imajo tež) 15 kg, Na vprašanje odgovarjam, če se priloži znamka!	*	690
Gisvna »lov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskeg& blaga, kakor: štrang, ujtd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firaeža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd.	93
Zaloga vsakovrstnih semen
Na drobno na debeio.
Zaloga rudninskih vodit.
SÜKNA
in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hiša.
PROKOP SK0RK0VSKY iN SIN
v Hum polen na Češkem Vzjrui rs prošujo franke. Zelo zmerne cene. Na žeSjg hočem dati tukaj .tagatovitl
f!P«so^!»ke sbSeke. 135
CEF
Od i. julija naprej se nahaja moja trgovina s tkaninami, perilom in
obleko t Freihausgasse-Nagy-
sftrasse (od novega Glavnega trga proti Narodnemu domu) v novo-sezidanem skladišču Zahvaljujem se vsem p. n. odjemalcem, za dosedanjo meni izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosim, da se me tudi v mojem novem trgovskem prostoru ess pridno obisVuje % naročili. Velespoštovarjjem AdoSf Vesiak.
riDorn
regisir&vana zadruga z neomejen» zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se Bprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne p 41/»0/ , proti tri mesečni odpovedi po 4®/4»/0. Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in 1. julija vsace^a leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno branilne položnico na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plače, post j-laica sama.
Posojila, s© dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5u/0, na vknjižbo sploh po 5'/«%» na vknjižbo iu poroštvo po 5'/,% in ua osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zsstavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last pr. ti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ui>e
so vsako sredo in če'.rt.-k od H. do 12 ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. uro dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Poj asnila se daj ej o
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojiinica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.