mu Občan Št. 16 Iz Domžal se je nedeljskega sprevoda udeležilo več kot 60 narodnih noš, med njimi je bilo veliko mladega naraščaja, ki obeta, da izročilo slovenske narodne noše ne bo izumrlo. Kamniški maturantje V četrtek, 12. septembra, so maturantje kamniške gimnazije in ekonomske šole še zadnjič prestopili prag šole, kjer so štiri leta drgnili klopi, osvajali nova znanja in se spopadali s samim seboj, profesorji in sošolci. Odpravljali so se vsak na svojo pot, v nove hrame znanja in modrosti. Vodstvo šole, razredniki in profesorji, župan Anton Smolnikar in Anton Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti na Občini Kamnik, so maturantom pripravili prisrčen sprejem, podelili priznanja, na koncu pa se skupaj ob pogostitvi še pogovorili, obudili spomine ... Več o tem na 2. strani DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si začetek tečajev: 23. septembra POLIGLOT ŠOLA ZA TUJE JEZIKE Kdo pravi, da ne more imeti vse 41. leto Kamnik, 20. septembra 2002 32. dnevom narodnih noš je bilo naklonjeno tudi vreme REKORDNA UDELEŽBA NARODNIH NOŠ Blizu 1500 narodnih noš, 20 folklornih skupin, sedem pihalnih orkestrov, 45 kmečkih voz, zapravljivčkov in kočij ter okrog 20.000 obiskovalcev vrhunca 32. dnevov narodnih noš - nedeljske povorke skozi staro kamniško mesto, je le nekaj številk, ki kažejo, da je bila letošnja največja kamniška turistična prireditev res uspešna. K temu je po svoje prispevalo tudi sorazmerno lepo vreme po daljšem deževnem obdobju. Organizatorjem, Agenciji za razvoj turizma in podjetništva občine Kamnik, je s sodelovanjem predstavnikov občine, kulturnih, turističnih in gostinskih delavcev uspelo pripraviti pester tridnevni program, ki je od petka, 6. septembra, do nedelje, 8. septembra, privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Več na 8. in 9. strani Pred skupinami v gorenjskih nošah smo pozdravili domačine, ki so po ulicah Kamnika ponesli tudi grb občine. S 5. izredne seje občinskega sveta Sprejet odlok o (možnem) vračanju vlaganj v telefonijo od leta 1974 do 1995 Občinski svet se je sešel v sredo, 4. septembra, na 5. izredni seji predvsem zaradi tega, ker je bilo potrebno na podlagi zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje do 5. septembra (v dveh mesecih po uveljavitvi zakona) sprejeti ustrezen občinski odlok. Mimogrede je treba povedati, da je omenjeni zakon tudi zaradi prekratkega roka za sprejem občinskih odlokov na pobudo Občine Kamnik in Skupnosti slovenskih občin v presoji pred Ustavnim sodiščem RS, ki pa o teh členih še ni odločilo. Odlok, ki ga je sprejel občinski svet, določa, da so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije lahko vsi naročniki, ki so pogodbo o sofinanciranju sklenili od leta 1974 do 1995. Več o tem na 3. strani .... Znak kakovosti za mojstra skodlarstva Bojan Koželj iz Stahovice je doslej pokril s skodlami na desetine gradov, cerkva, pastirskih staj na Veliki planini. Pomagajo mu starejši in mlajši člani družine. Sicer pa sta to delo opravljala že njegov ded in oče Franc, ki mu še vedno pridno pomaga. Na letošnjem gradbenem sejmu Megra v Gornji Radgoni je Bojan, ki ima obrt od leta 1987, prejel znak kakovosti za najboljše dosežke v graditeljstvu v Sloveniji. Predstavljamo ga na 5. strani. ČISTILNICA in PRALNICA V MERCATOR CENTRU KAMNIK Labod ima certifikat sistema kakovosti ISO 9001! 080 8000 www.telekom.si Z novimi ISDN paketi si lahko privoščite, da imate vse: sočasno uporabo dveh linij, hitrejši dostop do interneta, več telefonskih številk, glasovno pošto in novost pri zamenjavi priključka na isti lokaciji ohranitev telefonske številke. te lahko med novimi paketi ISDN. 101, N.20I, ISDN.50I ali ISDN.60I in jim jučite katerega izmed treh modemov DIVA B. DIVA 850, DIVA 852 ter jih dopolnite še z dodatnimi slušalkami. Novi ISDN paketi ponujajo nove možnosti. Zakaj jih ne bi izkoristili? Imejte vse. ISDN TelekomV) Slovenije V\ TITANU SE Z VSTOPOM FRANCOSKEGA PARTNERJA OBETA SVETLEJŠA PRIHODNOST Okrog kamniškega Titana, ki je bilo v zlatih časih kamniškega gospodarstva eno največjih in najuspešnejših podjetij v občini, se je že nekaj časa postavljalo vprašanje, ali lahko s svojim dosedanjim tehničnim znanjem, izkušnjami ter z razpoložljivim kadrovskim in finančnim potencialom sledi sodobnim trendom na področju razvoja ključavnic in druge varnostne opreme ter se izogne splošnim procesom globalizacije. In kar se je nekaj časa napovedovalo, se je končno zgodilo. Francoska družba Securidev, ki je specializirana za sisteme in opremo za zaklepanje in varovanje, je v skladu z Zakonom o prevzemih in na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev minuli petek javno objavila ponudbo za odkup delnic Titana. Cena Titanove delnice v prevzemni ponudbi, ki velja od vključno 13. septembra do vključno 22. oktobra 2002, znaša 600 tolarjev. Delničarji družbe Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna, ki se boste odločili za sprejem prevzemne ponudbe ali po domače prodajo delnic, lahko pri SKB banki, ki je dala ponudbo za odkup, uredite vse potrebno za odpiranje računa vrednostnih papirjev in preknjižbo delnic. Večina ima namreč delnice na tako imenovanem registrskem računu, za sprejem ponudbe pa je potrebno odpreti trgovalni račun pri eni izmed borznih hiš ali bank. Da bo odločitev, kaj storiti s Titanovimi delnicami, lažja, velja pretehtati prednosti, ki bi jih podjetje Titan pridobilo z vstopom strateškega partnerja Securidev, obenem pa ohranilo lastno blagovno znamko Titan. Francoski proizvajalec, ki s Titanom sodeluje dobro desetletje, namreč namerava v prihodnjih treh letih v posodobitev Titanove proizvodnje vložiti najmanj milijardo tolarjev. Več na 5. strani Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 11. oktobra. V tem času se bo uredništvo preselilo na novo lokacijo - v prvo nadstropje sosednje zgradbe na Glavnem trgu 23 (med občinsko hišo in sodiščem). Na novem naslovu vas bomo sprejeli od 25. septembra in sicer ob ponedeljkih in torkih od 8. do 15. ure ter ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, po predhodnem telefonskem dogovoru pa tudi v drugih možnih terminih. Naše telefonske številke ostajajo nespremenjene: 01/839-13-11 in 041/622-450. Članke za naslednjo številko sprejemamo najpozneje do srede, 2. oktobra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 8. oktobra. Naslednja številka Kamniškega občana 11. oktobra bo že volilno obarvana, prinesla bo tudi volilna propagandna sporočila strank, kandidatov, kijih sprejemamo do petka, 4. oktobra. MODNA OBLAČILA IN DODATKI za Jesenske dni 10% gotovinski popust do 30. 9.! PRONTO Kamnik, Glavni trg 15 (nasproti občine) Iz dela občinskega sveta občine Kamnik 1998-2002 (2) Svetniki opravili obsežno delo Nekatera delovna telesa so se glede na značaj njihovega dela sestajala pred vsako sejo občinskega sveta in za sejo pripravila ustrezna poročila. Ostali odbori in komisije pa so se sestajali po potrebi. Največkrat se je sestala statutarno pravna komisija, ki je imela precej dela tudi s pripravo občinskega statuta in poslovnika o delu občinskega sveta. Do 3. julija 2002 je imela komisija 41 sej. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se je do navedenega datuma sestala 39-krat, odbor za varovanje okolja 30-krat, odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem je imel 28 sej, odbor za podjetništvo in turizem 27 sej, odbor za prostor in komunalno ureditev 26 sej, odbor za družbene dejavnosti 25 sej, komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu 24 sej, odbor za kmetijstvo in gozdarstvo 17 sej. Komisija za vloge in pritožbe se je sestala 12-kral, odbor za izboljšanje varnosti na območju občine Kamnik in občine Komenda je imel pet sej, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin pa se ni sestal, ker ni prejel nobene pobude s področja svojega delovanja. "St, 'cl zelo uspešni Nadaljevanje s 1. strani Ravnateljica gimnazije prof. Veronika Matjašič-Kališnik je čestitala vsem maturantom in poudarila, da so bila vsa štiri leta zahtevna, tako za učitelje kot učence. Kamniška gimnazija ni imela omejitve ob vpisu kot nekatere druge prestižne slovenske gimnazije, zato jo veseli, je v šali dejala, da so izpolnili obljubo, ki so jim jo dali ob vstopu v prvi letnik, da bodo izfičkov naredili mer-cedese. Veselje in žalost, solze in smeh, vzponi in padci so bili prisotni pri vsakem dijaku, profesorje pa so presenetili z izjemnim uspehom, saj so s 97-odstotnim uspehom prehiteli marsikatero gimnazijo, ki ima omejitveni vpis. Ravnateljica je maturantom zaželela, da svoje znanje kar najbolje unovčijo in jih povabila, da se še kdaj oglasijo pri njih. Prof. Tatjana Novak, ravnateljica ekonomske šole, je prav tako pohvalila in čestitala prvi generaciji maturantov, kije opravila poklicno maturo, saj so tudi dijaki ekonom- Občinski svetniki s prejemniki priznanj občine Kamnik na slavnostni seji ob četrtem občinskem prazniku v počastitev rojstnega dne Rudolfa Maistra na gradu Zaprice 27. 3. 1999. Kamniški maturantje ponovno nja poklicne mature, kije letos prvič enotna tako za dijake kot odrasle, izvedeli šele decembra lani. Vseh 26 maturantov, starih med 25 in 49 let, je bilo izredno motiviranih, dodobra tretjina pa se je odločila za nadaljevanje študija. Poraja se želja, da bi tudi na Kamniškem uvedli program višje šole za odrasle. Tudi župan Anton Smolnikar je maturantom zaželel vse najlepše, najboljšim pa podelil knjižne nagrade. Letošnje leto je bilo kar sedem maturantov med najboljšimi v Sloveniji: Aljoša Jemec, Neža Znidar-šič, Katja Mozetič, Martin Pregl, Žiga Petač, Bojan Puschner z gimnazije in Silva Vodlan z ekonomske šole. Vsi so bili pohvaljeni za svoj izjemen in odličen uspeh na maturi, pomoč sošolcem, Katja Mozetič pa še za osvojene vse možne točke na višjem nivoju iz matematike in skupaj z Aljošo Jemcem za izreden uspeli na olimpiadi iz filozofije. Tudi razredniki maturitetnih razredov so podelili svojim učencem priznanja in pohvale za odličen uspeli ter sodelovanja na različnih področjih. Na koncu prireditve sem poklepetala s šesterico najboljših maturantov in vsi so mi že na začetku v smehu zagotovili, da se po zrelostnem izpitu ne počutijo nič kaj bolj zrele kot pred njim. Matura se jim ni zdela tako težka in naporna, kot so sami pričakovali, predvsem pa napovedovali profesorji, vendar so mi kljub temu zabičali, da naj napišem, da je matura zelo zelo težka, saj se morajo tudi bodočim maturantom tresti hlače od strahu. Najlepši gimnazijski spomini so pri vseh predvsem z maturantskega izleta v Tuniziji, na sošolce, ki so postali prijatelji, in nekatere ,kul' profesorje, ki so že postali zaščitni znak kamniške šole. Konec koncev so vsi ugotovili, da ima večina profesorjev kamniške gimnazije dober način poučevanja. Ambiciozni se sami sebi ne zdijo, saj nobeden ni pričakoval in načrtoval takšnega uspeha, sprotno učenje pa jim, po njihovem mnenju, zagotavlja uspeh tudi na fakulteti. Občutki o študiju so mešani, nekaterim je žal za brezskrbnimi gimnazijskimi dnevi, drugi so veseli, da je to poglavje življenja za njimi. Prihodnost jih že malce skrbi, vendar so odločeni, da se prej temeljito posvetijo študiju in štirim norim letom, kot je dodal Aljoša. Na koncu mi je preostalo le še, da bodočim arhitektom, filozofom, farmacevtom, račulaničarjem, strojnikom, gradbenikom, pravnikom, me-dicincem. učiteljem ... zaželim veliko uspehov in lepih trenutkov pri študiju. Naj bo čimveč desetk tudi na fakulteti. BOJANA KLEMEN C Zlati maturantki z ekonomske šole Silvi Vodlan je čestitke s knjižno nagrado izročil župan Anton Smolnikar. ske šole s 96-odstotno uspešnostjo nadvse zadovoljili svoje profesorje. Poleg letošnje novosti, poklicne mature, so le-to lahko prvič opravljali tudi odrasli. Vodja izobraževanja za odrasle prof. Andreja Saba-ti-Šuster je zadovoljno povedala, da so rezultati presenetljivo dobri, pa čeprav so za možnost opravlja- BIST« i i jj f i i Dobra udeležba in živahna razprava na sejah občinskega sveta V času od konstituiranja, 22. 12. 1998 do 3. 7. 2002, so se občinski svetniki sestali na 39 rednih sejah občinskega sveta in na 4 izrednih sejah. Na 29 rednih sejah je občinski svet obravnaval 362 točk dnevnega reda ali okrog 12,5 točke na sejo. Največ zadev (21) so svetniki obravnavali na 22. seji (6. 9. 2001), najmanj pa (če izvzamemo prvo konstitutivno sejo) na 19. seji (8 zadev). Skupaj Župan občine Trofaiach (Avstrija) August Wagner in župan občine Kamnik sta 29. avgusta 1999 v Tro-faiachu podpisala listino o partnerstvu obeh občin. pan) z 49 razpravami, Janez Repanšek je razpravljal pri 48 točkah dnevnega reda. Rudi Capuder pri 40 točkah itd. Čeprav so se nekateri svetniki manjkrat oglašali, med njimi ni nobenega, ki bi bil tiho na vseh 29. sejah. Če drugega ne, je postavil vsaj kakšno svetniško vprašanje ali pobudo. Nadzorni odbor občine Kamnik, po statutu najvišji organ nadzora javne porabe v občini, šteje sedem članov in ga vodi Jože Tomelj. Do začetka julija 2002 seje odbor sestal na 27 sejah in na podlagi letnih programov dela obravnaval 23 zadev. Poleg podrobnega nadzora postavk v zaključnem računu in premoženjski bilanci ter obravnavanju nekaj pobud je odbor opravil nadzor poslovanja v treh krajevnih skupnostih, v petih javnih zavodi in občinskem stanovanjskem skladu. SLAPO lPE<(A so občinski svetniki sedeli na 29 sejah 157,5 ure ali povprečno na sejo 5,43 ure. Poudariti je treba, da število točk ni bilo odločilno za dolžino posamezne seje, pač pa njihova vsebina. Tako je na primer najdaljša seja (4. seja, 7.4. 1999 z 9 točkami dnevnega reda) trajala 8 ur in pol, najkrajša (10. seja, 26.1. 2000 s 14 točkami dnevnega reda) pa le dve uri in tri četrt. Na štirih izrednih sejah (27. 7. in 20. 10. 1999'ter 10.4. in 3.9. 2001), ki so bile precej krajše od rednih, je občinski svet obravnaval razpis referenduma o krajevnem samoprispevku v KS Črna, prisilno poravnavo v Titanu, delitev premoženja med občino Kamnik in Komendo, sklep o uvedbi samoprispevka v KS Črna, prodajo vrednostnih papirjev in pobude KS Črna, Godič, Kamniška Bistrica in Kamnik Center za ustanovitev novih občin. Udeležba svetnikov in svetnic na sejah občinskega sveta je bila zelo dobra, saj neupravičenih izostankov skoraj ni bilo. Povprečna udeležba na 29 sejah občinskega sveta je bila 96,4%, kar ob podatku, da en svetnik predstavlja 3,44% vseh svetnikov, pomeni, da je v povprečju manjkal le en svetnik na sejo. Sicer pa so se devetih sej udeležili vsi svetniki, na 12 sejah je manjkal en svetnik, na 7 sejah dva in na eni seji 4 svetniki. Vseh 29 sej so se udeležili svetnice in svetniki Brigita Grad, Olaf Grbec, Anton Hočevar, Janez Les-kovec, Franc Orešnik, Miroslav Petek, Franc Pogačnik, Tone Raj-sar, Janez Repanšek, Marjan Schnabl, Marjan Semprimožnik, Franc Spruk in Janez Stražar. Podatki o sodelovanju svetnikov in svetnic v razpravah na sejah občinskega sveta, povzeti iz zapiskov, kažejo na dokaj veliko aktivnost posameznih svetnikov, pri čemer je treba upoštevati, da so nekateri svetniki nastopali tudi kot vodje svetniških skupin in delovnih teles ter da je pri vsaki točki upoštevana za posameznega svetnika samo ena razprava, čeprav so se nekateri svetniki pri določenih točkah oglašali tudi po večkrat. Najbolj aktivna v razpravi je bila svetnica Marjeta Humar (tudi vodja svetniške skupine SKD oz NSi), ki se je s svojimi predlogi, pripombami in mnenji oglasila v razpravi pri 150 točkah dnevnega reda. Sledi ji Janez Stražar (tudi kot predsednik odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem), ki je sodeloval v razpravi pri 90 točkah dnevnega reda. Na tretjem mestu je Brane Golubovič (tudi kot vodja svetniške skupine LDS in predsednik odbora za varovanje okolja) s 64 razpravami, Franc Orešnik (vodja svetniške skupine SLS) z 62 razpravami, Tatjana Rot Dja-lil (predsednica odbora za družbene dejavnosti) z 59 razpravami, Igor Podbrežnik (predsednik statutarno pravne komisije) s 55 razpravami, Janez Leskovec s 53 razpravami, Miroslav Petek (vodja svetniške skupine SDS) s 56 razpravami, Demitrij Perčič (podžu- Svetniška vprašanja in pobude Po podatkih iz zapisnikov sej občinskega sveta so posamezni svetniki in svetniške skupine do 3. 7. 2002 (29. seja OS) posredovali županu in občinski upravi 347 vprašanj in pobud, od tega posamezni svetniki 294, svetniške skupine pa 63 (med njimi največ opozicijske SKD, (NSi) 52, SDS 6). Razvrstitev podanih vprašanj in pobud po strankarski pripadnosti svetnikov in svetnic nam pokaže, da je 17 svetnikov koalicije posredovalo 107 vprašanj (LDS 35, SLS 35, DESUS 22, ZLSD 15 %), 12 svetnikov opozicijskih strank po 240 vprašanj (SKD oz. NSi 149, SDS 91). Če poskusimo vsebino svetniških vprašanj razvrstiti po vsebini, potem vidimo, da so prevladovala vprašanja in pobude s področja urejanja prostora in komunalne ureditve, ki smo jih našteli 114, kar je 32,8%, sledijo vprašanja in pobude s področja prometa (74), s področja družbenih dejavnosti (58), s področja varstva okolja (30), s področja proračuna in gospodarjenja z občinskim premoženjem (29), s področja turizma (15), s področja podjetništva (4) ter s področja občinske uprave in ostalo (16). Med posameznimi svetniki je največ vprašanj in pobud posredoval Janez Repanšek, ki je tudi predsednik sveta KS Kamnik Center (45), Marjeta Humar je postavila 44 vprašanj, Janez Leskovec in Franc Orešnik po 30 vprašanj, Marjan Schnabl 22 vprašanj, Janez Stražar 15 vprašanj, Srečko Repanšek 12 vprašanj in pobud. Ostali svetniki so se s svetniškimi vprašanji oglasili od enkrat od 9-krat. Svetniki so na pisna vprašanja in pobude večinoma prejeli tudi pisne odgovore župana in občinske uprave, ki so bili objavljeni v gradivih za seje občinskega sveta. Pregled teh odgovorov kaže, da je bilo v 27 številkah gradiva (od št. 3 do 29) objavljenih 327 odgovorov. Ker so svetniki postavili na sejo povprečno po 12 vprašanj in so bila ta vprašanja precej enakomerno porazdeljena po posameznih sejah, bi pričakovali tudi dokaj enakomerno razporeditev odgovorov, vendar temu ni bilo vedno tako. Tako ne primer v gradivu št. 6 ni bilo objavljenega nobenega odgovora, v gradivu št. 8 sta objavljena 2 odgovora, v gradivu št. 9 (22.12.1999) pa kar 51 odgovorov, kar kaže na to, da občinska uprava ni uspela vedno, predvsem na začetku mandata, tekoče pripravljati odgovorov na postavljena vprašanja svetnikov. Nekaj vprašanj pa je ostalo tudi brez odgovora oziroma zaradi časovne zamude odgovori niso bili več aktualni. Nekateri svetniki so svoja vprašanja ali pobudo večkrat ponovili. (prihodnjič dalje) FRANC SVETFJJ Popravek: V prvem delu zapisa o delu OS v prejšnji številki se ime odbora, ki ga vodi svetnik Janez Stražar, pravilno glasi: Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem. Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 - odločba US in 70/00) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okolju št. 10, volilna enota št. 1 SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ ZA VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE dne 10. novembra 2002. volišče št. 04301001 bo v dvorani kulturnega društva Motnik za vo-lilce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11, 13-18 in 28-31) volišče št. 04301002 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za volilce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1-9 12 in 19-27) volišče št. 04301003 bo v Kulturnem domu na Lazah za volilce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice v Tuhinju, Golice, Liplje, Črni Vrh v Tuhinju, Cirkuse v Tuhinju, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju volišče št. 04301004 bo v Kulturnem domu Šmartno za volilce naselij: Šmartno v Tuhinju, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju volišče št. 04301005 bo v prostorih KS Mali Rakitovec 2 za volilce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec volišče št. 04301006 bo v Kulturnem domu Srednja vas za volilce naselij: Srednja vas pri Kamniku, Loke v Tuhinju, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik volišče št. 04301007 bo v gasilskem domu Sela za volilce naselij: Sela pri Kamniku, Znojile, Žubejevo, Bela Peč, Poljana, Trobelno, Ro-žično, Markovo, Sovinja Peč, Studenca volišče št. 04301008 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za volilce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Vrhpolje pri Kamniku, Tučna volišče št. 04301009 bo v gostilni Zlata Kaplja v Soteski za volilce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska volišče št. 04301010 bo v podružnici Osnovni šoli Vranja Peč za volilce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, velika Lašna.Trebel-no pri Palovčah in Vranja Peč volišče št. 04301011 bo v prostoru krajevne skupnosti Godič za volilce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič volišče št. 04301012 bo v gasilskem domu na Gozdu za volilce naselja Gozd volišče št. 04301013 bo v podružnici Osnovne šole Gozd za volilce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje v Črni, Podlom, Zavrli pri Črnivcu, Kališe volišče št. 04301014 bo v gostilni Grkman Franc v Črni 9 za volilce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni volišče št. 04301015 bo v Osnovni šoli Stranje za volilce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje Njive, Kamniška Bistrica, Velika Planina, Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica nad Kamnikom in Kregarjevo volišče št. 04301016 bo v prostorih športno kulturnega društva Mekinje in za volilce: Polčeva, Ulice Antona Kotarja Martina, Ulica dr. Ti-neta Zajca, Pot na Jeranovo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Drnovškova pot, Neveljska pot, Jeranovo, Zduša, Podjelše volišče št. 04301017 bo v podružnici Osnovne šole Tunjice za volilce naselij: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše, Košiče (hišne št. od 15 do 21/a) volišče št. 04301018 bo v Kulturnem domu Duplica za volilce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 14-86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 04301019 bo v Osnovni šoli Duplica za volilce ulic: Črnivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Balkovnik (razen hišne št. 1 in 2), Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska volišče št. 04301020 bo v kulturnem domu Šmarca za volilce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habjano-va, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot volišče št. 04301021 bo v večnamenskem domu Volčji Potok za volilce naselij: Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah volišče št. 04301022 bo v prostorih Občine Kamnik, glavni trg 24 za volilce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1-14 in 22-31), Žale, Šlakarjeva pot, Samostanska, Glavni trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Šutna, Sadnikar-jeva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Knafličev prehod, Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjeva, Raspov prehod, Frančiškanski trg, Na produ, Šolska in Ulica Josipa Močnika volišče št. 04301023 bo vSEŠRM Kamnik za volilce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova, Na bregu, Na jasi, Pot v Rudnik, Pot na Dobravo in Prisojna pot volišče št. 04301024 bo v prostirih Gasilskega doma Kamnik za volilce ulic: Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2, 3, 3/d, 4/a, 9 a, 9 b, 9 c, 11, 12 in 13), Steletova, Zikova, Livarska, Podlimbarska pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišne št. 1 in 2) volišče št. 04301025 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za volilce naselja: Podgorje volišče št. 04301026 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volilce ulic: Miklavčičeva Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško-Zasavskega odreda, Vivpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. 1 /a, 1 /b, 1 /c, 1 /č, 3/a, 3/b, 3/c, 4,5,6,7, 7/a, 8, 9 in 10) Svetčeva pot, Podgorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M. Paglovca, Kranjska, Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljudevita Stiasnvja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča, Frana Albrehta volišče št. 16401027 bo v Gasilskem domu Križ za volilce naselja: Križ volišče št. 16401028 bo v prostorih Osnovne šole Moste za volilce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole volišče št. 16401029 bo v prostorih Občine Komenda, Glavarjeva cesta 104 za volilce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Pod-boršt pri Komendi, Komendska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasovče, Klanec in Komenda: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta, Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jezerškova, Zadružna in Sadarjeva. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 00800-0002/02 Datum: 9.9. 2002 Stanislava Avbelj PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE KAMNIK Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 20. septembra 2002 3 Občina Kamnik in občina Komenda sta se izvensodno poravnali O PREOSTALEM SKUPNEM PREMOŽENJU Izvensodno poravnavo so 22. avgusta podpisali Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, Tomaž. Drolec, župan občine Komenda, in Janez Petek, novi direktor Komunalnega podjetja Kamnik. V smislu sklepov nekdanjega izvršnega sveta je Komunalno podjetje Kamnik od družbenega premoženja, kije bilo namenjeno ustanovitvi javnega podjetja Komunala Kamnik, izločilo tedaj v višini 169 milijonov tolarjev avtobusno postajo Kamnik, tržnico v Kamniku in prekladalno postajo Suhadole. Tomaž Drolec, župan občine Komenda, in Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, ob podpisu uspešne izvensodne poravnave o razdelitvi preostalega premoženja občin. Občina Kamnik objavlja razpis za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin a) Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 704/37 v izmeri 527 m2, k. o. Kamnik. Zemljišče bo namenjeno za stanovanjsko gradnjo. Izhodiščna cena je 12.000,00 SIT/m2. b) Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 704/38 v izmeri 526 m2, k. o. Kamnik. Zemljišče bo namenjeno za stanovanjsko gradnjo. Izhodiščna cena je 12.000,00 SIT/m2. c) Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 704/39 v izmeri 427 m2, k. o. Kamnik. Zemljišče bo namenjeno za stanovanjsko gradnjo. Izhodiščna cena je 12.000,00 SIT/m2. d) Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 704/40 v izmeri 427 m2, k. o. Kamnik. Zemljišče bo namenjeno za stanovanjsko gradnjo. Izhodiščna cena je 12.000,00 SIT/m2. ej ' " ' -r .-' - ' ' t. , Nezazidano stavbno zemljišče pare. št. 704/42 v izmeri 425 m2, k. o. Kamnik. Zemljišče bo namenjeno za stanovanjsko gradnjo. Izhodiščna cena je 12.000,00 SIT/m2. Pogoji: 1. Ponudnik je lahko pravda oseba s sedežem v RS, ki se izkaže z izpisom iz sodnega registra ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. 2. Ponudnik mora v ponudbi opredeliti ceno ter plačilne pogoje z datumom plačila. Zadnji rok plačila je 20. 12. 2002. 3. Nepremičnine so naprodaj po sistemu »videno - kupljeno«. Davek na promet nepremičnin in notarske stroške plača kupec. 4. Ponudbe morajo prispeti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, v zapečateni ovojnici z oznako »Ponudba za nakup nepremičnin« do vključno 4. 10. 2002, do 12. ure. V ponudbi mora ponudnik navesti paro št. zemljišča, katerega želi kupiti. 5. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 14 dneh po zaključku razpisnega roka. 6. Izbrani kupec mora prodajno pogodbo skleniti v 10 dneh po prejemu obvestila o izboru. 7. Razpis ne zavezuje prodajalca, da bo z najboljšim ali katerim koli ponudnikom sklenil prodajno pogodbo za nepremičnino, ki je zajeta v tem razpisu. 8. Vse informacije glede nepremičnin dobijo zainteresirani kupci po telefonu 83-18-132 (g. Škorjanc) ali 83-18-104 (g. Bojan Mlakar). ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list Republike Slovenije, št. 52/02) izdaja Upravna enota Kamnik RAZGLAS O RAZGRNITVI VOLILNIH IMENIKOV ZA VOLIŠČA V OBČINI KAMNIK IN V OBČINI KOMENDA ZA IZVEDBO VOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE, ČLANOV OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI DNE 10. 11. 2002 V VOLILNEM OKRAJU ŠT. 10, VOLILNA ENOTA ŠT. 1 Volilni imeniki so razgrnjeni na Sedežu Upravne enote Kamnik, Glavni trg 24 - Oddelku za upravne notranje zadeve - soba 4 od 21. 9. 2002 do vključno 4.11. 2002. 1. Občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke iz naslednjih razlogov: če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se na-' naša nanj ali na koga drugega. Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan RS ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK MIHAEL NOVAK, univ. dipl. ekon. Med občino Kamnik in Komunalnim podjetjem poteka sodni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi ničnosti vpisa v sodni register. Z omenjeno izvensodno poravnavo se bodo uredili vsi potrebni zemljiško knjižni postopki. Pri avtobusni postaji se bo dvorišče v izmeri 3075 m2 pripisalo od KPK k vložku, kjer je že vknjižena pravica občine Kamnik. Sicer pa so poleg občine Kamnik solastniki posameznih delov te stavbe še Kambus, Zavarovalnica Triglav in Loterija Slovenije. Tržnica ob Maistrovi ulici je prav tako v lasti občine Kamnik. Glede prekladalne postaje Suhadole pa bo Komunalno podjetje Kamnik pripravilo listino, na podlagi katere se bo za vse nepremičnine na tem območju vknjižila lastninska pravica na ime občine Komenda. Komunalno podjetje Kamnik bo odstopilo v trajno last in posest Občini Kamnik montažno bivalni objekt - brunarico v turističnem naselju Čatež, pri čemer se pravica do uporabe zemljišča, na katerem stoji objekt, ureja z lastnikom zemljiša Terme Čatež d. d. S podpisom poravnave so se vse tri stranke sporazumele, da iz nobenega naslova medsebojnih razmerij in odnosov ne dolgujejo ničesar več. F. S. Sklicana 30. seja občinskega sveta Župan Tone Smolnikar je za sredo, 25. septembra, sklical 30. sejo občinskega sveta, ki bo predvidoma predzadnja v tem mandatu. l'o predlogu dnevnega reda bodo svetniki na seji v drugi obravnavi obravnavali pretilog odloka o lokalnem turističnem vodenju v občini Kamnik in predlog odloka o zazidalnem načrtu območja B25 Fructal. Od ostalih prostorskih aktov bosta na dnevnem redu tudi predlog Programa za pripravo sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta KI Kamnik Center in obravnava stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave predloga odloka o spremembah odloka o ureditvenem načrtu območja PN3 Terme Snovik. Občinski svet bo obravnaval tudi predlog sklepa o višini pavšalnih zneskov za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2002, sklepal bo o prodaji stanovanjske enote in v prvi obravnavi o predlogu odloka o enkratni denarni pomoči v občini Kamnik. Na dnevnem redu bosta tudi dva pravilnika in sicer predlog Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik ter predlog Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik. Svetniki bi na tej seji spregovorili tudi gradivu, ki nosi naslov Koncept in dolgoročna vizija delovanja mladinskega multikulturnega in izobraževalnega središča v občini Kamnik. Župan je uvrstil na dnevni red tudi predloga sklepov o začetku postopka za spremembe in dopolnitve Statuta občine Kamnik in Poslovnika Občinskega sveta Občine Kamnik. Zadnja, 31. seja občinskega sveta, bo predvidoma sklicana /a sredo, 9. oktobra 2002. F. S. Vi sprašujete, župan odgovarja S. V. iz. Kamnika sprašuje župana, ali bodo umiritve prometa deležni tudi občani v strnjenih soseskah, kjer mnogi vozniki ne spoštujejo omejitve hitrosti. Po zaključenem postopku izbire najugodnejšega izvajalca gradbenih del so se na nekaterih izbranih lokacijah v Kamniku (predvsem pred osnovnimi šolami) pojavile fizične ovire - takoimenovane grbine, ki sodijo v kategorijo ukrepov za umirjanje prometa. Pred dobrimi štirimi leti sprejeti zakon o varnosti cestnega prometuje v 105. členu izrecno določil, da so občine dolžne z ustreznimi napravami in ovirami zavarovati območja pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu potrebno še dodatno zmanjšati največjo dovoljeno hitrost v naselju. Ker je prišlo do občutne zamude pri pripravi in sprejemu podzakonskega akta, s katerim so bile določene tehnične specifikacije za izgradnjo omenjenih fizičnih ovir, se je zavlekla tudi realizacija na- ložene zakonske obveznosti. Deloma tudi zato, ker smo šele v proračunu za leto 2002 uspeli zagotoviti finančna sredstva za ta namen v višini 3 milijone tolarjev. Izgradnja fizičnih ovir (fiksnih grbin) namreč pomeni precejšen strošek, zato bo v tem letu mogoče izvesti umiritev prometa le na nekaterih lokacijah. Glede na izkušnje izpred petih let, ko so bile na posameznih lokacijah že nameščene montažne grbine, je župan zadolžil občinsko upravo, da predhodno pridobi mnenje oz. soglasje bodisi lastnikov zemljišč oz. stanovalcev, katerih stanovanjski objekti se nahajajo v neposredni bližini predvidenih lokacij izgradnje grbin. Čeprav veljavna zakonodaja omogoča organu občinske uprave, pristojnemu za promet, da na podlagi strokovne ocene samostojno določi najbolj primerne lokacije, menim, da je predhodno seznanjanje občanov in njihovo soglašanje eden od vidikov demokratičnega urejanja zadev na lokalnem nivoju tudi na področju prometne varnosti. Še zlasti zato, ker fizične ovire na cesti pomenijo določeno obreme- nitev - predvsem v začetnem obdobju, ko številni vozniki hitrosti še ne prilagodijo novonastalim prometnim razmeram, posledično pa zaradi nenadnega zaviranja nastaja večji ropot. Projekt umirjanja prometa imamo namen nadaljevati tudi v prihodnjih letih. Dinamika bo seveda odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev, prednost pa bo dana območjem, kj-er gre za zaključene stanovanjske soseske. Prav v slednjih lahko cestišče služi tudi drugim namenom, med njimi igri otrok. Da njihovo mladostno veselje ne bi bilo ogroženo, je z.a njihovo varnost potrebno predhodno poskrbeti na način, s katerim se motorizirane udeležence prisili k občutnemu zmanjšanju hitrosti. Dosedanje izkušnje kažejo, da je zastavljen cilj večje prometne varnosti mogoče doseči šele z. izvedbo takšnih ukrepov, kot so fizične ovire na cestah. Zal mnoge dobrine, med njimi tudi prometno varnost, običajno pričnemo ceniti šele takrat, ko so že ogrožene. ANTON TONE SMOLNIKAR, župan S 5. izredne seje občinskega sveta Sprejet odlok o (možnem) vračanju vlaganj v telefonijo od leta 1974 do 1995 Občinski svet se je sešel v sredo, 4. septembra, na 5. izredni seji predvsem zaradi tega, ker je bilo potrebno na podlagi zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje do 5. septembra (v dveh mesecih po uveljavitvi zakona) sprejeti ustrezen občinski odlok. Mimogrede je treba povedati, da je omenjeni zakon tudi zaradi prekratkega roka za sprejem občinskih odlokov na pobudo Občine Kamnik in Skupnosti slovenskih občin v presoji pred Ustavnim sodiščem RS, ki pa o teh členih še ni odločilo. Odlok, ki ga je sprejel občinski svet, določa, da so upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Slovenije lahko vsi naročniki, ki so pogodbo o sofinanciranju sklenili od leta 1974 do 1995. .. Prav na to določbo je imel pripombo svetnik Tone Rajsar, ki je dejal, da so krajani KS Šmartna v neenakopravnem položaju, ker so v izgradnjo telefonije vlagali leta 1998. Vendar je tako določilo zakona. Zavezanec za vračilo teh vlaganj je občina, vendar šele takrat, ko bo od Republike Slovenije na podlagi zahtevka pridobila ustrezna sredstva. Upravičencem bo pripadlo glede na leto vlaganja od 20% (za pogodbe, sklenjene od 1974 do 1980) do 40% vloženih sredstev (za pogodbe, sklenjene od 1991 do 1994). Po prvih podatkih je vrednost vlaganj v občini Kamnik v letih 1987 do 1994 ocenjena na približno 5 milijonov eurov. Končna višina sredstev bo določena po pridobitvi vseh dokazil s strani upravičencev. Občinski svet je odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje po skrajšanem postopku soglasno sprejel. Občinski svetniki so za odpravo posledic nedavnega neurja (v juniju in juliju) sklenili, da se za ta namen iz sredstev proračunske rezerve odobri 6,95 milijona SIT. Hudourniški potoki so poškodovali številne ceste, med njimi zlasti Muzejsko pot, ceste v KS Novi trg in Perovo, v Tunjiški Mlaki, Kužni, Podgorju (rezervoar), Palovčah, na Gozdu, na Markovem itd. Glede na to, da se bližajo občinske volitve, volitve predsednika RS, Državnega sveta in svetov KS, je občinski svet uskladil odlok o določitvi območij KS na volitvah v svete KS v občini Kamnik z zakonom o lokalnih volitvah. Spremenili pa so tudi sklep o določitvi kandidata za člana Državnega sveta RS in o volitvah predstavnikov občine Kamnik v volilno telo volilne enote in v skladu z zakonom podaljšali roke za izvedbo volilnih opravil. Izredna seja, ki se je je udeležilo 28 svetnikov, se je končala v slabi uri. Kot je napovedal župan Tone Smolnikar, se bo občinski svet do konca mandata sestal še dvakrat, 25. septembra in 9. oktobra. F. S. KAMNIŠKI OBČAN IN LETOŠNJE VOLITVE Letošnjo jesen bodo obeležile volitve predsednika republike, članov občinskih svetov in županov, ki so razpisane za 10. november. V primeru razpisa drugega kroga glasovanja na volitvah predsednika republike bo drugi krog glasovanja za izvolitev župana razpisan za nedeljo, 1. decembra. V primeru, da razpis drugega kroga glasovanja na volitvah predsednika republike ne bo potreben, bo drugi krog glasovanja za izvolitev župana razpisan za nedeljo, 24. novembra. Informativni lokalni štirinajstdnevnik Kamniški občan bo kot nestrankarski časopis spremljal priprave na lokalne volitve, predvolilna dogajanja in volilno kampanjo v skladu s svojo pror gramsko usmeritvijo, kodeksom novinarske etike in Zakonom o volilni kampanji, v skladu s katerim tudi objavljamo pravila za izrabo časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Vsem kandidatom, političnim strankam in drugim predlagateljem kandidatov bodo zagotovljeni enakopravni pogoji pri predstavitvi programov, kandidatov in drugih volilno propagandnih sporočil. V uredništvu bomo pozorni na poskuse promocije, tako pozitivne kot negativne, posameznih političnih strank in kandidatov preko člankov, strankarskih pozivov, javnih izjav in najrazličnejših pisem rubrike Pisma, mnenja, odmevi in jih ne bomo objavljali. Vse aktivnosti, povezane s predvolilno kampanjo, se bodo odvijale med II. oktobrom in 8. novembrom. V tem času bodo izšle tri številke časopisa Kamniški občan, in sicer v petek, 11. oktobra (rok za oddajo gradiva je petek, 4. oktober), v petek, 25. oktobra (rok za oddajo gradiva je petek, 18. oktober) in v četrtek, 7. novembra (zaradi prazničnih dni je rok za oddajo gradiva sreda, 30. oktober). Objave, razglase in sporočila kandidatov, predlagateljev in političnih strank bomo objavljali izključno na notranjih straneh časopisa po ceniku za volilno propagandna sporočila le z navedbo naročnika oziroma sponzorja. Možno bo tudi vlaganje propagandnih letakov v posamezno številko Kamniškega občana. Za vse informacije in naročila oglasnega prostora za lokalne volitve smo vam na voljo v uredništvu Kamniškega občana na Glavnem trgu 23 (zgradba med občinsko hišo in sodiščem, I. nadstropje), tel.: 01/839-13-11 in 041/662-450. SAŠA MEJAČ odgovorna urednica Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, d.u.o., Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, (ilavni trg; 23 (zgradba med občinsko hišo in sodiščem), tel./faks: 01/83-91-311, 041/662-450. Ncnaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vraćamo. Grafična priprava Delo - TČR, d.d., tisk Sct d.d„ Ljubljana dne 19. 9. 2002 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/ 94), 61/95, 70/95 in 51/02) in 18. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list RS, št. 52/02) ter Odloka o določitvi območij krajevnih skupnosti in volitvah v svete krajevnih skupnosti v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 16/96, 69/98 in spremembe, sprejete dne 4. 9. 2002), izdaja Občinska volilna komisija Kamnik SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje občanov na volitvah za člane svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki bo v nedeljo, 10.11. 2002 KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK Volišče št. 04301001 bo v Dvorani kulturnega društva Motnik in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Motnik (od hišne št. 1 do 33 in hišno št. 56) vol. enota št. 2: Motnik (od hišne št. 34 do 55 in 57 do 59) vol. enota št. 3: Zgornji Motnik vol. enota št. 4: Bela (hišne št. 10 do 11, 13 do 18 in 28 do 31) vol. enota št. 5: Zajasovnik KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ Volišče št. 04301002 bo v dvorani Kulturnega doma Špitalič in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Bela (hišne št. 1 do 9, 12 in19 do 27), Okrog pri Motiniku, Špitalič KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ Volišče št. 04301003 bo v Kulturnem domu v Lazah in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Zg. Tuhinj vol. enota št. 2: Laze v Tuhinju vol. enota št. 3: Stara Sela vol. enota št. 4: Golice vol. enota št. 5: Češnjice v Tuhinju vol. enota št. 6: Črni vrh v Tuhinju vol. enota št. 7: Cirkuse vol. enota št. 8: Liplje in Veliki Hrib (hišne št. 13,13a, 14 in 15) vol. enota št. 9: Veliki Hrib (razen hišnih št. 13, 13a, 14 in 15) vol. enota št. 10: Mali Hrib KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Volišče št. 04301004 bo v Kulturnem domu Šmartno in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Šmartno in Stebljevek vol. enota št. 2: Buč in Sidol vol. enota št. 3: Gradišče v Tuhinju in Kostanj vol. enota št. 4: Hruševka, Podbreg, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmart-nem KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA Volišče št. 04301005 bo v prostorih KS, Mali Rakitovec 2 in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Pšajnovica vol. enota št. 2: Laseno in Gabrovnica vol. enota št. 3: Veliki Rakitovec in Mali Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS Volišče št. 04301006 bo v Kulturnem domu Srednja vas in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Srednja vas pri Kamniku vol. enota št. 2: Loke v Tuhinju vol. enota št. 3: Snovik, Pirševo in Potok vol. enota št. 4: Podhruška in Vaseno KRAJEVNA SKUPNOST SELA Volišče št. 04301007 bo v Gasilskem domu Sela in zajema volilce volilnih enot: vol enota št. 1: Sela pri Kamniku vol enota št. 2: Markovo vol enota št. 3": Bela peč vol enota št. 4 Poljana vol enota št. 5: Rožično vol enota št. 6. Studenca vol enota št. 7: Znojile vol enota št. 8. Žubejevo vol enota št. 9- Sovinja peč in Trobelno KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE Volišče št. 04301008 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Vrhpolje vol. enota št. 2: Nevlje vol. enota št. 3: Oševek, Tučna in Briše Volišče št. 04301009 bo v gostilni Zlata kaplja v Soteski in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 4: Soteska, Vir pri Nevljah, Hrib in Poreber KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ Volišče št. 04301010 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja Peč in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Spodnje Palovče vol. enota št. 2: Trebelno pri Palovčah in Zg. Palovče vol. enota št. 3: Vranja Peč vol. enota št. 4: Velika Lasna KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ Volišče št. 04302011 bo v prostoru Krajevne skupnosti Godič in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Godič (hišne številke od 1 do 43a) vol. enota št. 2: Godič (hišne številke od 44 do 74a) vol. enota št. 3: Godič (hišne št. od 75 do 90b) vol. enota št. 4: Brezje nad Kamnikom, Kršič in Vodice nad Kamnikom KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA Volišče 04302012 bo v Gasilskem domu na Gozdu in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 2: Gozd Volišče 04302013 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Kališe, Podlom in Zavrh pri Črnivcu vol. enota št. 4: Krivčevo, Podstudenec, Smrečje v Črni in Žaga Volišče 04302014 bo v gostilni Grkman Franc v Črni 9 in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 3: Črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA Volišče št. 04302015 bo v prostorih Osnovne šole Stranje in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Bistričica, Klemenčevo, Okroglo in Zakal vol. enota št. 2: Kamniška Bistrica, Velika planina, Županje njive in Stahovica vol. enota št. 3: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje in Stolnik vol. enota št. 4: Kregarjevo in Zagorica nad Kamnikom KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE Volišče št. 04302016 bo v domu Partizan Mekinje in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Zduša, Podjelše in Jeranovo vol. enota št. 2: Molkova pot, Polčeva pot, Kotarjeva pot, Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Cankarjeva cesta (od vključno hišne št. 38 do 59) in Pot na Jeranovo vol. enota št. 3: Drnovškova pot, Neveljska pot in Cankarjeva cesta (od hišne št. 1 do 37) KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE Volišče št. 04302017 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Tunjice, Tunjiška mlaka, Laniše in Košiše (hišne št. od 15do21a) KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA Volišče št. 04303018 bo v Kulturnem domu Duplica in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Ljubljanska cesta (hišne št. od 26 do 86, razen hišnih številk 27, 29, 31, 31 a, 35, 37 in 37a), Dobajeva ulica, Domžalska cesta in Jakopičeva ulica vol. enota št. 2: Ljubljanska cesta (hišne št. od 14 do 25, 27, 29, 31, 31 a, 35, 37 in 37a), Groharjeva ulica, Jamova ulica in Jelovšova ulica Volišče št. 04303019 bo v Osnovni šoli Duplica in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 3: ulice: Klavčičeva, Bakovniška, Bazoviška, Mengeška, Me-ninska, Slatnarjeva in Šipkova vol. enota št. 4: Ulica Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Čr-nivška ulica, Prvomajska ulica in Rudniška ulica KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA Volišče št. 04303020 bo v Kulturnem domu Šmarca in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Bistriška cesta (od hišne št. 1 do 24 in 26), Gornji log, Kamniška cesta (hišne št. 12, 17, 19, 19a, 21, 23, 25, 27, 29, 33, 35, 37 in 39), Koroška cesta, Mlinarska ulica, Radomeljska cesta vol. enota št. 2: Bistriška cesta (hišne št. 25, 27, 29, 31, 33 in 37), Grin-tovška cesta, Habjanova ulica, Jeranova ulica, Kamniška cesta (hišne št. 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 38, od 40 do 45, 47, 49, 51 in 51 a), Poljska cesta, Stegne, Štajerska ulica in Trata (hišne št. 3, 5, 5a, 7 in 9) vol. enota št. 3: Drnovo, Gubčeva ulica, Kamniška cesta (hišne št. 46, 48, 50, 52, 56, 58, 59, 60, 63, 63a, 64 do 66, 68, 69, 75, 77, 79, 80, 81, 85, 87 in 89), Kolenčeva pot, Livada, Mala pot, Nova pot, Nožiška cesta (hišne št. 1 do 9), Orehova ulica, Pibemikova cesta (hišne št. 2, 8, 10, 12, 16, 20, 24, 26, 28 in 30), Pot iz vasi, Sončna ulica in Zelena pot vol. enota št. 4: Gmajna, Kamniška cesta (hišne št. 53, 55 in 57), Nožiška cesta (hišne št. 10 do 26), Obrtniška ulica, Pibemikova cesta (hišne št. 1,3,6, 7,9, 11, 13, 17, 19, 21, 23, 31 in 33), Primoževa ulica, Sp. log, Trata (hišne št. 4,8, 10 in 11) in Trg padlih borcev KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK Volišče št. 04303021 bo v večnamenskem domu Volčji Potok in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Rudnik pri Radomljah in Volčji Potok KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER Volišče št. 04304022 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24 in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Kettejeva ulica, Košiše (hišne številke od 1 do 14 in od 22 do 31), Levstikva ulica, Fužine, Medvedova ulica, Pot na Poljane, Tomšičeva ulica (hišne številke 1, 3, 5, 9, 11, 1 3a, 1 5, 17, 19, 21 in 23), Trg talcev, Žebljarska pot, Tunjiška cesta, Žale. vol. enota št. 2: Frančiškanski trg, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Maistrova ulica, Parmova ulica (hišne številke 4, 6 in 8), Prešernova ulica, Sadnikarjeva ulica (hišne številke 1, 1 ain 3), Samostanska ulica, Šla-karjeva pot, Tomšičeva ulica (hišne številke 2, 4 in 6) in Trg svobode, vol. enota št. 3: Kolodvorska ulica, Parmova ulica (hišne številke 1, 1 a, 1 b, 3, 5, 7, 9, 13, 15, 17, 19 in 21), Sadnikarjeva ulica (hišne številke 2,_ 4 in 6), Petruškova pot, Raspov prehod, Streliška ulica, Usnjarska cesta, Šušt-na, Šolska ulica, Na produ, Muzejska pot, Ekslerjeva ulica, Ulica Josipa Močnika, Zaprice in Knafličev prehod. KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG Volišče št. 04304023 bo v prostorih SEŠRM Kamnik in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Bevkova ulica, Lobodova ulica, Novi trg in Palovška cesta vol. enota št. 2: Perkova ulica in Perovo vol. enota št. 3: Na breg, Na jasi, Pot na Dobravo, Prisojna pot in Pot v Rudnik KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO Volišče št. 04304024 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik in zajema volilce volilnih enot: volilna enota št. 1: Bakovnik (hišni št. 1 in 2), Kajuhova pot, Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 2, 3, 3d, 4a, 9a, 9b, 9c, 11, 12 in 13), Podiimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot in Zinkova ulica KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE Volišče št. 04304025 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE Volišče št. 04304026 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik in zajema volilce volilnih enot: vol. enota št. 1: Kranjska cesta (hišne št. od 1 do 4d), Ljubljanska cesta (hišne št. 1a, 1b, 1c, 1č, 3a, 3b, 3c) in Župančičeva ulica vol. enota št. 2: Aškerčeva ulica, Jenkova ulica (hišne št. od 1 do 8, 10, 12, 14 in 16), Kranjska cesta (hišne št. od 5 do 7), Ljubljanska cesta (hišne št. 4, 5, 5d, 6, 7 in 7a), Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Rozmanova ulica, Ulica Kamniško zasavskega odreda, Vavpotičeva ulica, Vremšakova ulica, Koželjeva ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Ulica Frančiška Miha Paglovca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Josipa Ogrin-ca, Parapatova ulica in Svetčeva pot vol. enota št. 3: Čopova pot, Jenkova ulica (hišni št. 9 in15), Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta (hišne št. 8, 9 in 10), Trdinova ulica, Ulica Frana Albrehta, Ulica Franca Pirca, Jurčičeva ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortunata Berganta, Ulica Ljudevita Stiasnvja, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožica in Vegova ulica OBČINA KAMNIK Janez Jeglič, univ, dipl. prav. OBČINSKA VOLILNA KOMISJA PREDSEDNIK Številka: 00607-1 /2002 OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Datum: 5. 9. 2002 Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02) in Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 65/98), izdaja Občinska volilna komisija Občine Kamnik SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje na volitvah za člane občinskega sveta in župana občine Kamnik, ki bodo v nedeljo, dne 10. novembra 2002. 1. VOLILNA ENOTA volišče št. 04301001 bo v dvorani kulturnega društva Motnik za volilce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10, 11, 13-18 in 28-31) volišče št. 04301002 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za volilce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1 - 9, 12 in 19 -27) volišče št. 04301003 bo v Kulturnem domu na Lazah za volilce naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice, Golice, Liplje, Črni vrh v Tuhinju, Cirkuse, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju volišče št. 04301004 bo v Kulturnem domu Šmartno za volilce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbreg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju volišče št. 04301005 bo v prostorih KS Mali Rakitovec 2 za volilce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec volišče št. 04301006 bo v Kulturnem domu Srednja vas za volilce naselij: Srednja vas, Loke v Tuhinju, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik volišče št. 04301007 bo v gasilskem domu Sela za volilce naselij: Sela, Znojile, Žubejevo, Bela peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovinja peč volišče št. 04301008 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za volilce naselij: Nevlje, Briše, Oševek, Tučna, Vrhpolje volišče št. 04300009 bo v gostilni Zlata Kaplja v Soteski za volilce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah, Poreber, Soteska volišče št. 04301010 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja peč za volilce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja peč 2. VOLILNA ENOTA volišče št. 04302011 bo v prostoru krajevne skupnosti Godič za volilce naselij: Godič, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in Kršič volišče št. 04302012 bo v gasilskem domu na Gozdu za volilce naselja Gozd volišče št. 04302013 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd za volilce naselij: Podstudenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje, Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališe volišče št. 04302014 bo v gostilni Grkman Franc v Črni 9 za volilce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni volišče št. 04302015 bo v Osnovni šoli Stranje za volilce naselij: Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje njive, Kamniška Bistrica, Velika planina, Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica in Kregarjevo volišče št. 04302016 bo v domu Partizan Mekinje za volilce ulic: Polčeva, Antona Kotarja Martina, dr. Tineta Zajca, Jeranovo, Pot na Jeranovo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Zduša, Podjelše, Drnovškova pot, Neveljska pot volišče št. 04302017 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice za volilce naselij: Tunjice, Tunjiška mlaka, Laniše, Košiše (hišne št. od 15 do 21/a) 3. VOLILNA ENOTA volišče št. 04303018 bo v Kulturnem domu Duplica za volilce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 14 - 86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 04303019 bo v Osnovni šoli Duplica za volilce ulic: Črniv-ška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hišnih št. 1 in 2), Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska volišče št. 04303020 bo v Kulturnem domu Šmarca za volilce ulic: Bistriška, Drnovo, Gmajna, Gornji log, Grintovška, Gubčeva, Habjanova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot, Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibemikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev, Zelena pot. volišče št. 04303021 bo v večnamenskem domu Volčji potok za volilce naselij: Volčji potok in Rudnik pri Radomljah 4. VOLILNA ENOTA volišče št. 04304022 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, za volilce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, Košiše (hišne št. 1 -14 in 22-31), Žale, Šlakarjeva pot, Samostanska, Glavni trg, Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Šutna, Sadnikarjeva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjeva, Raspov prehod, Frančiškanski trg, Knafličev prehod, Ulica Josipa Močnika, Na produ in Šolska, volišče št. 04304023 bo v SEŠRM Kamnik za volilce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova, Na bregu, Na jasi, Pot v Rudnik, Pot na Dobravo in Prisojna pot. volišče št. 04304024 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za vodice ulic: Kajuhova, Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2, 3, 3d, 4a, 9a, 9b, 9c, 11, 12 in 13), Steletova, Zikova, Livarska, Podiimbarskega pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišni št. 1 in 2) volišče št. 04304025 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za volilce naselja: Podgorje volišče št. 04304026 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volilce ulic: Miklavčičeva, Murnova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Zupančičeva, Kamniško-Zasavskega odreda, Vavpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. 1/a, 1/b, 1/c, 1/č, 3/a, 3/b, 3/c, 4, 5, 6, 7, 7/a, 8,9 in 10), Svetčeva pot, Pogorska pot, Ogrinčeva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M. Paglovca, Kranjska, Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljudevita Stiasnyja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča, Frana Albrehta. Za volitve župana se kot območje določa celotno območje občine Kamnik. OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Številka: 00607-1/2002-31 Datum: 09. 09. 2002 JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav. PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Na podlagi 41. in 78. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95 in 51/02), izdaja Občinska volilna komisija Občine Kamnik SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za predčasno glasovanje na volitvah župana, članov občinskega sveta občine Kamnik in članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki bodo v nedeljo, 10.11. 2002. Volišče za predčasno glasovanje št: 04300901 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24. Predčasno glasovanje bo omogočeno volilcem z območja Občine Kamnik, ki bodo na dan glasovanja odsotni s kraja stalnega bivališča. Volišče za predčasno glasovanje bo odprto: v torek, 5.11., sredo, 6.11., in četrtek, 7.11. 2002 od 9. do 17. ure. Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za volitve predsednika Republike Slovenije. Občina Kamnik Občinska volilna komisija Št. 00607-1 /2002-31 JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav. Datum: 9. 9. 2002 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Kamniški OBČAN OBRT IN GOSPODARSTVO 20. septembra 2002 5 Bojan Koželj iz Stahovice je edini v Sloveniji z nazivom mojster skodlarstva Znak kakovosti za spretnega skodlarja Beseda teče o delu alpske stavbarske dediščine - o skodlarstvu. Vloga lesa je bila pri pokrivanju streh skozi dolga obdobja izjemno pomembna tudi na območju Kamniških Alp. Včasih so bile namreč stavbe v celoti lesene. V Stahovici sem obiskal Bojana Koželja, ki se edini v Sloveniji lahko ponaša z nazivom mojster skodlarstva. Bojan Koželj je doslej pokril s skodlami na desetine gradov, cerkva, pastirskih staj na Veliki planini. Pomagajo mu starejši in mlajši člani družine. Sicer pa sta to delo opravljala že njegov ded in oče Franc, ki mu še vedno pridno pomaga. Mojster Koželj cepi skodle ročno in to v zimskem času. Začne ob šestih zjutraj in konča pozno v noč. Dnevno oblikuje po 800 skodel. Na letošnjem gradbenem sejmu Mcgra v Gornji Radgoni je Bojan, ki ima obrt od leta 1987, prejel znak kakovosti za najboljše dosežke v graditeljstvu v Sloveniji. Oče Franc se je ukvarjal s skodlarstvom kot popoldansko obrtjo. Bojan je sprva vgrajeval lesene obloge, zatem pa se je povsem lotil te prastare lesne obrti. Obnavlja kulturnozgodovinske spomenike v slovenskem alpskem prostoru in tudi izven njega. Streham starožitnih poslopij vrača prvobitno podobo. Tako je s skodlami prekril Predjamski in Celjski grad, cerkve sv. Trojice v Semiču, na Jezerskem, rusko kapelo na Vršiču, svetišče v Dovjem. In s skodlami je kar troslojno zaščitil in polepšal zapornice na reki Bistrici v bližini domačije. Na Ajdni nad Žirovnico je pokrival rekonstruirana izjemno stara poslopja. Še marsikaj je postoril in nedavno je prekril barake Baze 20 v Kočevskem Rogu. Za skodle uporablja smrekov in macesnov »resonančni« les, torej takšen, ki ima goste letnice. Drevesa seka decembra oziroma v »starem mesecu«. To je v času mlaja, ko drevesa nimajo v sebi sokov. Hlode še »frišne« razreze na poljudno dolžino. Tako dobljene kose razcepi na osem »krljev« oziroma delov. Sredino (srce) izloči, ker je tam les »zaneč«. Lubje (kožo) s »krljev« odstrani (obeli). Zdaj je les pripravljen na cepljenje skodel. To delo poteka pozimi. Njihova debelina je od 13 do 14 mm, širina od 10 do 14 cm. Les zloži v »štose« in ga primerno obteži. Po nekaj mesecih so skodle pripravljene za pokrivanje streh in to delo poteka od aprila do novembra. Pri delu mu pomagajo oče Franc in mama Monika, žena Jana in hčerki Nina ter Manca. Potrebni so moč, znanje, spretnost. Slednja pride predvsem do veljave, ko se je treba po-vzpeti na visok in zaobljen zvonik. Teh spretnosti se je včasih lotevala celo mama Monika. Edini slovenski »uradni« skodlar Bojan Koželj začne delati ob šestih zjutraj in konča pozno v noč. Koža na rokah mu je trda, žuljava. Dnevno oblikuje do 800 skodel. Za kvadratni meter strehe potrebuje 40 skodel ob dvojnem in trojnem kritju pa znatno več. Troslojno kritje drži do 50 ali 60 let. Bojan zagotavlja, da njegovo kritje zdrži najmanj 30 let. Za pokrivanje baročno oblikovanih zvonikov uporablja macesnove skodle, ki jih skuha v lanenem olju. Tako postane les voljan za krivljenje. V drugih primerih uporablja naraven, neprepojen les. Taka streha je primerna predvsem tam, kjer uporabljajo deževnico za kuhanje ali pitje, kot na Veliki planini. Podjetni Koželj zna tudi tržiti. Tradicionalno družinsko dejavnost predstavlja na obrtnem sejmu v Celju, na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, na srednjeveških dnevih v mm it fmtmmmmmtttr- / «MH Vodne zapornice na reki Bistrici v Stahovici je polepšal in zaščitil s skodlami mojster Bojan Koželj. Šolski Center enota IZOBRAŽEVANJE mm MM Rudolf Maister ODRASLIH INFORMACIJE IN VPIS: ŠCRM, Novi trg 41a, Kamnik, tel.: 830-32-28 in 830-32-12. TITANU SE Z VSTOPOM FRANCOSKEGA PARTNERJA OBETA SVETLEJŠA PRIHODNOST pPPI Skodlar Bojan Koželj iz Stahovice je prejel na letošnjem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni znak kakovosti. Kamniku, na viteških igrah v Predjamskem gradu in še kje. Za mnoge Slovenke in Slovence pa je njegov poklic danes že skoraj neznanka. Tekst in foto: FRANČEK ŠTEFANEC Okrog kamniškega Titana, kije bilo v zlatih časih kamniškega gospodarstva eno največjih in najuspešnejših podjetij v občini, se je že nekaj časa postavljalo vprašanje, ali lahko s svojim dosedanjim tehničnim znanjem, izkušnjami ter z razpoložljivim kadrovskim in finančnim potencialom sledi sodobnim trendom na področju razvoja ključavnic in druge varnostne opreme ter se izogne splošnim procesom globalizacije. In kar se je nekaj časa napovedovalo, se je končno zgodilo. Francoska družba Securidev, kije specializirana za sisteme in opremo za zaklepanje in varovanje, je v skladu z Zakonom o prevzemih in na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev minuli petek javno objavila ponudbo za odkup delnic Titana. Cena Titanove delnice v prevzemni ponudbi, ki velja od vključno 13. septembra do vključno 22. oktobra 2002, znaša 600 tolarjev. Delničarji družbe Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna, ki se boste odločili za sprejem prevzemne ponudbe ali po domače prodajo delnic, lahko pri SKB banki, kije dala ponudbo za odkup, uredite vse potrebno za odpiranje računa vrednostnih papirjev in preknjižbo delnic. Večina ima namreč delnice na tako imenovanem registrskem računu, za sprejem ponudbe pa je potrebno odpreti tr-govalni račun pri eni izmed borznih hiš ali bank. Da bo odločitev, kaj storiti s Titanovimi delnicami, lažja, velja pretehtati prednosti, ki bi jih podjetje Titan pridobilo z vstopom strateškega partnerja Securidev, obenem pa ohranilo lastno blagovno znamko Titan. Francoski proizvajalec, kis Titanom sodeluje dobro desetletje, namreč namerava v prihodnjih treh letih v posodobitev Titanove proizvodnje vložiti najmanj milijardo tolarjev. Securidev je delniška družba, ki kotira na pariški borzi. Ustanovljena je bila leta 1990 in zanjo velja francoski Zakon o družbah. Skupina Securidev združuje sedemnajst konsolidiranih podjetij; devet v Franciji, eno na Tajskem in sedem v evropskih državah: Italiji, Veliki Britani- $ECURID£V Ponudba za odkup delnic Titan d. d., tovarna kovinskih izdelkov in livarna, Kovinarska cesta 28, 1241 Kamnik, na podlagi dovoljenja Agencije 7.a trg vrednostnih papirjev št. 171/50 /AG-02/ (446), z dne 12. 9. 2002 1. Ponudnik Securidev S.A., Rue de 1'Arc de Triomphe 20, 75017 Pariz, Francija. 2. Vrednostni papirji, ki so predmet ponudbe za odkup Firma in sedež izdajatelja: Titan, tovarna kovinskih izdelkov in livarna d. d., Kovinarska c. 28,1241 Kamnik, (v nadaljevanju: Titan d. d.) Ponudba se nanaša na 100% navadnih imenskih delnic družbe Titan d. d., istega razreda z glasovalno pravico, kar predstavlja 778.058 delnic. Nominalna vrednost ene delnice je 2.000,00 SIT. 3. Pogoji ponudbe za odkup Odkup delnic bo izveden v celoti v denarju, in sicer za eno delnico ponudnik ponuja delničarjem podjetja Titan d.d. 600,00 SIT. 4. Veljavnost ponudbe Ponudba velja od vključno 13.09. 2002 do vključno 22. 10.2002, razen če se veljavnost ponudbe podaljša v skladu z Zakonom o prevzemih. 5. Minimalno število vrednostnih papirjev, potrebnih za uspeh ponudbe za odkup Ponudnik ne določa minimalnega števila ali odstotka od celotne izdaje vrednostnih papirjev, ki morajo biti prodani, da je ponudba uspešna. 6. Razvezni pogoj Ta ponudba in s sprejemom ponudbe že sklenjene pogodbe prenehajo veljati, če [ired izdajo ugotovitvene odločbe o uspešnosti ponudbe za odkup v skladu s 43- členom Zakona o prevzemih Urad za varstvo konkurence izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence, s katero na podlagi tretjega odstavka 41. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence zavrne izdajo dovoljenja oziroma soglasja k ponudbi za odkup, 7. Rok za plačilo Plačilo delničarjem Titana d. d. bo opravljeno najkasneje v roku osmih dni, šteto od dneva, ko Centralno klirinška depotna družba d. d. prejme ugotovitveno odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, da je ponudba uspela. 8. Druga pomembna dejstva v zvezi s ponudbo za odkup Na dan objave te ponudbe za odkup ponudnik nima v lasti nobene delnice Titana d.d. 9. Banka, ki v imenu ponudnika daje ponudbo za odkup Banka, ki v imenu ponudnika daje ponudbo, je SKB banka d. d., Ajdovščina 4, 1513 Ljubljana. 10. Sprejem ponudbe Delničarji Titana d. d., ki želijo sprejeti ponudbo, morajo predložiti pravilno izpolnjene in podpisane izjave o sprejemu denarne ponudbe (obrazec je priložen prospektu) SKB banki d. d., Ajdovščina 4, 1513 Ljubljana ali, z namenom dostave na ta naslov, drugim pooblaščenim udeležencem trga vrednostnih papirjev v roku veljavnosti ponudbe. Izjave o sprejemu denarne ponudbe morajo prispeti na sedež SKB banke d. d., Sektor spremljave vrednostnih papirjev in skrbništva, Ajdovščina 4, 1513 Ljubljana do vključno 22. 10. 2002. Seznam pooblaščenih udeležencev trga vrednostnih papirjev in seznam poslovalnic SKB banke d. d., kjer je moč oddati izjavo o sprejemu denarne ponudbe, je priložen prospektu. Izjavo o sprejemu denarne ponudbe je moč oddati v vseh poslovalnicah SKB banke d.d. Delničarji Titana d. d., ki še nimajo odprtega računa vrednostnih papirjev pri pooblaščenem udeležencu trga vrednostnih papirjev, morajo odpreti račun vrednostnih papirjev in izpolniti potrebno dokumentacijo pri enem od teh udeležencev. 11. Prospekt za odkup Prospekt za odkup delnic je delničarjem Titana d. d. na vpogled pri vseh PE SKB banke d. d. in njenih poslovalnicah med rednim delovnim časom ter pri vseh pooblaščenih udeležencih trga vrednostnih papirjev. Banka, ki v imenu in za račun ponudnika Securidev S.A. daje ponudbo za odkup SKB BANKA D.D. ji, Madžarski, Poljski in Češki. Leta 2001 je v Franciji ustvarila 70% prometa, vztrajno pa širi svoje trge s pomočjo različnih družb svoje skupine. Družba je specializirana za sisteme in opremo za zaklepanje oziroma varovanje. Segmenti, na katerih nastopa s svojimi sistemi in opremo za zaklepanje oziroma varovanje, so nadzorni sistemi vhoda (Deny in Fontaine), pohištvene ključavnice oziroma ključavnice za materiale in opremo (Roniš), stavbne ključavnice (Picard, Metalux in Beugnot, Euro-Elzett, CR-Serrature). Njeni osnovni proizvodi so ključavnice za vrata, večtoč-kovne varnostne ključavnice, cilindri za organigrame, električne ključavnice za hotele in pisarne, čitalci značk, ključavnice za omare, prtljago, računalnike, ključavnice za vozičke v sampoostrežbah. In kakšne so namere ponudnika po uspešno opravljenem prevzemu? Titan d. d. bo po prevzemu ostal samostojna pravna oseba. Strateško partnerstvo Securideva in Titana d. d. je del dolgoročne strategije širjenja poslovanja Securideva na območju Srednje in Vzhodne Evrope. Pridobitev strateškega partnerja je za Titan d. d. vitalnega pomena, da nadgradi že doseženo in da predvsem temeljnemu programu proizvodnje ključavnic zagotovi zadostno dinamiko prihodnjega razvoja. Titan d. d. ima dobro tehnično znanje pri proizvodnji ključavnic in ' cilindrov, vendar pa ima zastarel industrijski proces proizvodnje stavbnih ključavnic, učinkovit, toda star industrijski proces pri proizvodnji cilindrov in skoraj povsem izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Izbor proizvodov je preveč omejen. Titanova prodajna mreža v Sloveniji in na tujih trgih je učinkovita, vendar trpi zaradi omenjenih slabosti podjetja. Glede na proces globalizacije, ki je zajel tudi slovensko gospodarstvo, bi Titan z vstopom strateškega partnerja Securidev lažje sledil sodobnim trendom na področju razvoja ključavnic in druge varnostne opreme ter pridobil prednosti, kot so povečanje proizvodnje za potrebe Securideva. uvedba nekaterih proizvodov skupine Securidev na slovenski trg, pri čemer v prihodnje tudi ni izključena preselitev proizvodnje teh proizvodov v Kamnik, uporaba dobro razvitih prodajnih poti skupine Securidev za razširitev trga Titanovih proizvodov in posledično povečanje prodaje, izmenjava tehničnega znanja, svež kapital, predvsem pa ohranitev lastne blagovne znamke Titan. Titan kot proizvajalec cilindrov za celotno skupino Securidev Med podjetjema Titan in Securidev obstajajo mnoge sinergije, predvsem medsebojno dopolnjevanje proizvodov, dopolnjevanje prodajne mreže in kupcev ter industrijske sinergije. Komplementarnosti zasledimo pri proizvodih iz vseh treh tipičnih segmentov trga ključavnic, stavbnih ključavnic, sistemov za kontrolo dostopa in pohištvenih ključavnic. Securidev ima namen razširiti Titanov prodajni program s stavbnimi ključavnicami (npr. DIN 3 in 4), ki jih izdelujejo druz.be skupine Securidev in obratno, Securidev bo od Titan d. d. kupoval ključavnice, kijih sam ne proizvaja (DIN 1 in 2). Skupina Securidev je bila že do sedaj edini distributer Titanovih medeninastih cilindrov na trgih Francije in Italije. Sama ne proizvaja medeninastih cilindrov za sisteme kontrole dostopa (glavni sistem master key systems), zato bi Titan postal oblikovalec in proizvajalec cilindrov za skupino Securidev. Ker so Titanove proizvodne kapacitete polno zasedene, ima Securidev namen investirali v nove proizvodne zmogljivosti. Na segmentu pohištvenih ključavnic bo skupina Securidev uporabila znanje in nepolno zasedene proizvodne zmogljivosti Titana z.a proizvodnjo »zamack« ključavnic. Nameravajo ohraniti in še naprej razvijati drug proizvodni program Titana, to je proizvodnjo orodij, potrebnih za osnovno Titanovo dejavnost. Securidev proizvaja in v glavnem trži svoje proizvode na evropskem trgu, ki ga deli na štiri geografska področja in sicer: zahodno področje: Francija, Benelux, Švica, Afrika in Bližnji vzhod, vzhodno področje: Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Nemčija, jugovzhodno področje: Slovenija, trgi bivše Jugoslavije, Bolgarija. Grčija, Turčija ter jugozahodno področje: Italija, Španija, Portugalska, Libija, Rusija. Južna Amerika. Skupina Securidev ima osem različnih blagovnih znamk, ki se razlikujejo glede na proizvodne segmente in geografske prodajne trge. Družbe znotraj skupine Securidev lahko proizvajajo proizvode za druge blagovne znamke skupine in tuko ne prodajajo pod blagovno znamko družbe proizvajalke. S tem družba doseže tudi druge ciljne potrošnike, z.a katere je njena znamka, prodajna mreža in geografska prisotnost nedosegljiva. To bo veljalo tudi za Titan d. d.. Glede na to, da ima Titanova blagovna znamka na slovenskem in bivšem jugoslovanskem trgu zelo močno prepoznavnost, prodajna mreža na teh trgih pa je dobro razvita, bo Titan s svojo blagovno znamko pokrival jugovzhodno področje in prodajal proizvode skupine Securidev. logistični center za celotno področje pa bo v Kamniku. Na drugih področjih bodo Titanovi proizvodi vključeni v prodajne mreže ostalih družb skupine Securidev. Po uspešno opravljenem prevzemu bo Titan d. d. proizvajal medeninaste cilindre za vse blagovne znamke skupine Securidev, stavbne ključavnice (standard DIN 1 in 2), medeninaste cilindre za kupce družbe Ronis, družba Ronis bo od Titan d. d. kupovala »Zamack« ključavnice, skupina Securidev bo kupovala orodja, kijih proizvaja orodjarna Titan d. d.. Skupina Securidev bo v Titan d. d. vpeljala nove metode organizacije proizvodnje, ki so v skupini Securidev dobro razvite: Kan-ban, 5S, informacijsko podprt sistem poročanja. Ponudnik prevzema ne načrtuje sprememb v številu zaposlenih, saj naj bi se prodaja v prihodnjih letih, v kolikor bo prevzem uspešen, povečevala. Ustvarjeni dobiček pa bo vse do leta 2005 namenjal za investicije in poplačilo dolga Titana, ki znaša milijardo slovenskih tolarjev. Vsekakor, smelo zastavljeni načrti. SAŠA MEJAČ i ili* i j ■■(* j .li* SĐi t "Si. rMi t i. i i i i i h torbe Krištofovega Pepeta II. Veselica pod rdečimiparazoli... Pa smo spet preživeli našo največjo veselico, na kateri se je letos trlo narodnih noš, od blizu in daleč. V teh treh dneh, ki jima je bilo končno naklonjeno tudi vreme, se je zgodilo marsikaj zanimivega. Vendar bi bila za vse dogodivščine moja torba kar premajhna. Zato samo nekaj ocvirkov. Končno, pravijo, so tudi sejmarji pošteno zadihali, saj ni nihče preganjal njihovih balončkov, telebaj-skov in miki mišk, pokovke in sladkorne pene in nihče ni »moraliziral« o etno izvirnosti te priljubljene prireditve, saj je prej omenjenim artiklom dobrohotno namenil kar tretjino svojega uvodnika celo sam župan Tonti. (Pa kaj se 'črno bost' glih pred volitvam)... Zelo šarmantni so se izkazali naši prijatelji iz avstrijske dežele Štajerske, ki so s podžupanom na čelu v povorki narodnih noš gledalcem delili bonbone in evro zastavice. Na razstavo naših obrtnikov pa so prinesli samo en zelo velik plakat. Ko je mladi obrtniški nadebudnež vprašal, če pri njih res delajo samo plakate, je hitro dobil odgovor, da na kolesih (dobra poldruga destina je namreč v Kamnik prikolesarila) ne morejo tovariti železne rude in železniških tračnic... Sicer pa je v Kamniku tudi letos vse tri dni dišalo po »pristni domači« hrani, kot so pleskavice, čevapčiči, oddojki na ražnju in drugih dobrotah. Iz prebiranja zanimivih cenikov ob šankih smo zvedeli tudi, da pol para hrenovk stane šest stotakov... Najbolj pa so narodne noše, še posebej tiste na vozovih, tajsel-nih, zapravljivčkih in kočijah, pohvalile Bundrovega birta na Grabnu, ki jim je kar med parado s točil na Štefane pravega cvička. Pa kaj zato, če so gledalci zaman čakali na nove vozove, saj so se furmani in njihovi spremljevalci (ne konji) med potjo morali malo napojiti, da so zdržali do našega kulturnega hramu, kjer jih s klobaso in pivom pričakal Podskalarjev Miha... Za napajanje pa so poskrbeli tudi močni ata s pivskimi sodi na tajselnu s konjsko vprego. Že pred povorko so žejni udeleženci na nekdanji bencinski pumpi obkolili sode in si kar lastnoročno natakali osvežujočo pijačo, dokler močni ata niso rekli: »Fantje, zde j je pa dost tega, ali mislite, da ste na pumpi, tu pa ni samopostrežbe!« No, pa ga je kakšen sodček še ostalo za gledalce po mestu. Da se bodo za- pomnili, kdaj so (zadnjič?) pili slovenski pir, prihodje leto bodo morda že belgijskega ...'? "Pomemben dogodek smo zabe-A ležili tudi v sosednji Komendi, kjer so se na srečanju gorenjskih upokojencev srečali tudi gorenjski župani. Res je bil to zgodovinski dogodek, saj se doslej kljub iztekajočemu se mandatu še niso dobili skupaj. Verjetno so poslušali predsednika slovenskih upokojencev našega Vinka, da prav upokojenci lahko krepko posežejo v volilne rezultate na bližnjih občinskih in županskih volitvah. Zato so se skupaj z Drnovškom, Beblerjem, ki sta kandidata z.a predsednika države, ter Vinkom, ki se je tej funkciji med počitnicami javno odrekel, veselo slikali s tisoči upokojencev na komendskem hipodromu. Da se bo vedelo, da imamo upokojence vsi radi... Drugače pa se je upokojeni predsednik Vinko v Komendi zelo Izkazal, saj je imel trikrat daljši govor od predsednika vlade Drnovška. V njem je napovedal »presenečenje« ob septembrskem dvigu pokojnin, dal upokojencem nekaj domačih nalog pred volitvami, obdelal evropsko unijo in NATO ter napovedal, da se bosta v finalu na volitvah srečala navzoča Janez in Anton. »Škoda, da ni zraven še našega Vinka,« je bilo slišati na začetku šotora, na drugem koncu pa se itak ni nič slišalo, kaj se dogaja v malem šotoru ... Izkazal pa se je tudi naš župan Tonti, ki je predsedniku vlade lastnoročno naročil, naj pred odhodom na novo funkcijo vsaj enkrat skliče vse slovenske župane. Seveda mu je Drnovšek vpričo domžalske županje, trzinskega, cerkljanskega in še nekaterih drugih županov to sveto obljubil, nič pa ni rekel o tem, kaj počneta skupnost slovenskih občin in združenje slovenskih občin ... v O murski kavboji nameravajo v kJ jelenji obori na Lasenem kot turistično zanimivost vpeljali lov na jelene z lasom. Zadnjič so se zmenili, da bodo ujeli pet velikih rogovilarjev, vendar so v zanko uspeli ujeti le enega mladiča, ki jim ni mogel pobegniti. Zdaj menda zbirajo cekine, da bi poslali nekaj najbolj karajžnih fantov na prakso k farmarju Johnyju v Južno Ameriko. Samo flaške s tuhinjskim šnopsom bodo morali pustiti doma ... KRIŠTOFOVPEPEII. PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA Subvencije za alternativno energijo - čisto finančno zavajanje! Nedavno tega smo lahko v Kamniškem občanu prebirali rubrike avtorja g. Iva Gašperiča. ki v imenu nekega energetskega urada v Kamniku, poleg uporabnih izračunov in grafov tolmači tudi, kako čim racionalneje uporabljati in izrabiti razpoložljivo energijo. Teorija na mestu - pohvalno, ni kaj, žal pa se večina navadnih smrtnikov tega kaj malo poslužuje in gre raje na praktičnost, ki se jim je že večkrat izkazala in dokazala. No, pa ne gre za problem s tega področja, ampak za tematiko, kije obravnavala izkoriščanje alternativne energije in za »velikodušno ponujanje« državne subvenije ob nabavi sončnih kolektorjev -za ogrevanje sanitarne vode v zasebnih objektih. In za kaj v bistvu pri vsej zadeve gre? Po mojih lastnih izkušnjah gre za čisto zavajanje, pri čemer imajo koristi vsi prej kot prosilec. Naj naveden lasten primer. Kot dolgoletni mojster za vodovodne inštalacije, centralno ogrevanje in zadnjih 20 let tudi montaže sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode sem opravljal obrtno dejavnost te stroke polnih 22 let, zato bi bilo nesprejemljivo montirati in reklamirati sončno energijo, če je ne bi najprej napravil sam sebi. Le tako lahko praktično pokažeš in dokazuješ, da je kljub dokaj zajetni investiciji zadeva končno le koristna, praktična in sila uporabna, tako poleti kot pozimi, in da se na koncu v neki meri z leti tudi ne le izplača, ampak celo obrestuje. Leta 1984 sem tako na streho lastne stanovanjske hiše montiral 4 sončne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode. Takrat za tako montažo nisi potreboval nikakršnih soglasij in načrtov, ampak je država dokazovala svoj pozitiven odnos do takega načina izkoriščanja alternativne energije s tem. da je za montažo nudila vsaj obtočne črpalke s kar 30% popustom. Zal so nekatri to s pridom izkoriščali in te črpalke uporabili tudi z.a centralno ogrevanje, z.a kar pa popust ni bil predviden. No, povsod se najde kdo, ki namesto za ponujeni prst prime za celo roko. Po 17-ih letih brezhibne uporabe omenjenega solarnega sistema je prišel čas, ko je bilo potrebno na novo prekriti celotno streho hiše, ki je bila medtem stara že 30 let, zato sem se odločil, da obenem prenovim tudi kompleten sestav sončne- ga sistema na strehi. Šlo je za zamenjavo same železne nosilne konstrukcije in kolektorjev. Ker sem doslej imel na strehi kolektorje proizvajalca IMP (Industrijsko montažno podjetje) iz Ljubljane polnih 17 let in sem jih še popolnoma brezhibne in uporabne spustil na tla, sem se ponovno odločil za isti proizvod in jih osebno naročil pri podjetju »KON TIKI« na Bakovni-ku v Kamniku. Lotil sem se strehe in hkrati obnovil tudi kompleten nadstresni del sončnega sistema. Kmalu po nabavi in že montaži kolektorjev sem od dobavitelja dobil vabljivo ponudbo, s katero se lahko z. nekaj malenkostnih dokumentov in izpolnjenih obrazcev vključim med tiste, ki bodo dobili državno subvencijo na račun izkoriščanja alternativne energije, približno 18.000 SIT po kvadratnem metru absorbcijske površine kolektorjev, kar bi zneslo kar nekaj prek 100.000 SIT. Vabljivo - ni kaj! Kdo ne bi vsaj poskusil? Direktor podjetja Kon Tiki g. Škarja mije torej dal vse potrebne obrazce in navodila, kaj vse je potrebno za pridobitev subvencije. Spisek kot za v trgovino, vam rečem! No, kljub temu - gremo v akcijo! Potreben je načrt, izpisek iz zemljiške knjige, gradbeno dovoljenje in seveda ustrezno soglasje, da ne naštevamo še originalnega računa, vrste in opisa kolektorjev, kijih bomo montirali na streho, na koncu pa še sliko izvedenih del. Začuda zahteve po dostavi hiše v Ljubljano na ogled ministru ni bilo na spisku. No kljub dejstvu, da sem načeloma proti vsem vrstam subvencij (gre le za obljube in pridobivanje političnih točk), sem se stvari vseeno lotil, češ, kar bo pa bo. Po mukotrpnih zbiranjih zahtevanih podatkov in dokumentacije, karmi je vzelo dva dni preprijemanja občinskih kljuk, za celo leto živcev in skoraj 10.000 SIT, sem končno sestavil papirjev za nabito A5 kuverto in priporočeno poslal na Republiško ministrstvo za energetiko oz. ustrezni naslov, od koder naj bi v doglednem času dobil ustrezen odgovor. Kar pol leta je trajalo, da sem končno prejel negativen odgovor v smislu - »prosilcev je bilo 292, vaša prošnja pa je zavrnjena zaradi nepopolne dokumentacije«. Koliko od teh jih je subvencijo le prejelo, ni zapisano in tega spiska doslej še tudi nisem nikjer zasledil. V dobrih starih časih, ko smo poznali še vsaj malo birokratskega bontona, je bila navada, da so ti nepopolno dokumentacijo vrnili v nekaj dneh in ti določili datum, do kdaj moraš zadevo dopolniti, da bo stvar popolna in sposobna za obravnavo. Tokrat pa nič! Kako in kje bi sicer našli vzrok, da obljubljenega ne dodelimo ? Vzrok pač mora biti, tak ali drugačen! Prvič v komplicirani in obširni zahtevani dokumentaciji, kiji večina smrtnikov ni kos in raje odneha, preden z zbiranjem sploh začne, če pa že - pride čas, da se najde tak ali drugačen izgovor za zavrnitev. Samo dva dni pred prejemom omenjenega pisnega negativnega odgovora sva si s podpisnikom g. ministrom Kopačem stala iz oči v oči in celo izmenjala nekaj besed. Če bi se to ponovilo danes, bi mu odkrito svetoval, naj ljudem ne meče peska v oči in naj odkrito pove, da denarja za te namene pač ni, ne pa, da si vsi polnijo žepe na račun nenasitne birokracije. Dobro ime se lahko ohrani le s poštenimi odnosi do soljudi in ne z zavajanjem. Očitno pa to nekaterim še ni povsem jasno ali pa si delajo drugačne račune. Z malo dobre volje bi lahko našli sprejemljiv, življenjski in predvsem enostaven način subvencioniranja gradnje solarnih sistemov, pa bodisi, da gre za proizvodnjo električne energije, ogrevanja stanovanj, bazenov ali sanitarne vode za hišno porabo. Vsakdo ve, čemu služi ta ali oni kolektor, katerekoli firme ali znamke. Tisti, ki ga kupuje, ima z njim po vsej verjetnosti nek resen namen (saj navsezadnje ni poceni) in ga bržkone ne bo uporabljal v dnevni sobi namesto ogledala ali ga imel v hlevu za dekoracijo. Energetiki naj torej razmišljajo v tej smeri in upoštevajo subvencijo že ob samem nakupu kolektorja, ki mu bo tako avtomatično znižala ceno. Le tako bo te državne »dobre volje« lahko deležen sleherni investitor, ki bo šel v to finančno dokaj visoko investicijo. Stavim pa, da do tega ne bo prišlo nikoli in to iz enega in edinega vzroka - pri tem namreč izmikanja in sprenevedanja ni in ne more biti! Vendar pa dokler ta stvar ne bo šla na ta način, polagam na srce vsem graditeljem omenjenih sistemov, naj ne nasedajo sladkim obljubam, ki vodijo le v slepo ulico in nepotrebne dodatne stroške po starem balkanskem sistemu: »zakaj delati enostavno, če je le mogoče komplicirati?« Najdite si le dobrega in strokovnega mojstra, ki bo po ogledu sporazumno z vami izdelal načrt in izgradil sistem, ki vam bo hvaležno služil dolga leta. Graditelji sončnih sistemov torej - le hrabro naprej! Če vam sred- stva le dopuščajo, napravite si to napravo. Ne bo vam žal, saj sistem lahko traja dlje kot nekateri bolj teoretično računajo kot dejansko vedo. Predpogoj je brezhibna in strokovna montaža sistema, nato pa z zelo skromnim vlaganjem in minimalnim vzdrževanjem nad-strešnega dela, če je nosilni del kovinski, lahko sistem preživi celo človeško življenje. Torej je izračun časa amortizacije več ali manj stvar teoretičnih ugibanj. Seveda pa pri tem pozabite na tiste, ki vas, ki sistem že imate, sprašujejo: »koliko bi imel elektrike in koliko tople vode za denar, ki si ga ti vložil v solarni sistem?« Sicer pa.poznamo star ljudski pregovor, ki pravi, da drv ne bi rabili, če bi.........../.'/ DRAGO KOVAČIČ Iz NSi o problemih v občini O nekaterih žgočih problemih v naši občini smo zaprosili nekaj najprizadevnejših naših občanov iz Nove Slovenije, Krščanske ljudske stranke, za njihovo mnenje. O komunalni sanaciji kamniških četrti Odgovarja prof. Marjeta Humar: Pred osmimi leti, torej takrat, ko je nastopil županovanje sedanji župan, je bila ravno zaključena kompletna sanacija komunalne opremljenosti (vodovoda, kanalizacije, napeljava plinovoda, elektrovodov, cestišča in pločnikov, ..) na Šutni. V naslednjih letih naj bi podobno sanacijo izpeljali še v ostalih mestnih četrtih, a žal ni bilo iz tega nič. Odgovarja prof. Danijel Bezek: Sklad stavbnih zemljišč, investitor sanacije Šutne, je denar zanjo zbral od prispevka za uporabo stavbnih zemljišč na področju KS Center v treh letih. Imel je trdno namero nadaljevati podobno sanacijo za predel Medvedove, a se žal pod novim občinskim vodstvom v letih 1995 do 2002 nerazumljivo to ni realiziralo. O izgradnji kanalizacije v Tuhinjski dolini Odgovarja Janez Leskovec: Izgradnja kanalizacije in priključek na čistilno napravo v Domžalah je najbrž ena od najvažnejših nalog v tej dolini v prihodnjih štirih letih. Odgovarja Vojko Tonin: Pri izgradnji kanalizacije v Tuhinjski dolini se stvar že vse predolgo vleče. Pospešek glede tega je nujno potreben. O pomanjkanju mest v otroških vrtcih Odgovarja Primož Štele: Že pred nekaj leti je kamniška župnija predlagala sedanjemu županu, da bi z razmeroma skromnim soprispevkom Občine (takratnih 27 milijonov SIT) skupaj adaptirali prostore za otroški vrtec v gospodarskem prizidku Maistrove hiše. Žal župan, pa tudi predvsem svetniki iz vrst LDS in ZLSD, so bili proti sprejemu tega predloga. Odgovarja prof. Damjan Hančič: Lani so sestre uršulinke predlagale županu oz. občini, da bi ta finančno podprla adaptacijo sicer zelo primernih prostorov v Mekinjskem samostanu. Tam bi lahko obstoječi vrtec »Antona Medveda« hitro in razmeroma poceni dobil tako potrebne nadaljnje kapacitete. Napovedanega odgovora občine še vedno ni - čudno, za cca 300 milijonsko (sicer od občinskega sveta nesprejeto) investicijo za otroški vrtec v sklopu novih blokov pod Malim gradom pa je bil predlog občinske uprave pripravljen malone takoj. O razširitvi pokopališča v Kamniku Odgovarja ing. Ivan Sekavčnik: Od občine predlagana razširitev na Žalah na travnik nad frančiškanskim vrtom in v neposredni bližini stanovanjskih naselij in proti vrhu Kalvarije najbrž ni primerna, tudi, ker je to rešitev le za nekaj let. V okolici Kamnika bi mora- li zelo hitro poiskati novo perspektivno lokacijo, kot so to storili že npr. v Kranju, v Domžalah, ... Dodatno je tudi še možno soinvestiranje v bližnja sosedska pokopališča npr. v Homcu. Obstoječe pokopališče na Žalah naj bi se sicer še obdržalo, vendar le v sedanjem velikostnem okviru. Iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik B ,ir> a d »l«f 3 ilr* t *)li ti *iii r "Sli t ! f f f I SLKPKA tPE(A <>-»<*»-#<->-*<-vHK >*«. >t-o >#->• >#-« i i | Telekom Vi Slovenije \> PREDSTAVITEV NOVOSTI V TELEKOMUNIKACIJAH na Ljubljanski cesti 14 A v Kamniku Modernizacija telekomunikacijskega omrežja nam omogoča, da lahko na Vaši lokaciji ponudimo nove tehnologije in rešitve, ki omogočajo kvalitetno in izjemno hitro povezavo s svetom. Da bi lahko tudi Vi naše storitve kar najbolje spoznali, Vas vabimo na PREDSTAVITEV NOVOSTI V TELEKOMUNIKACIJAH. Pričakujemo Vas v četrtek, 26. 9. 2002, v prostorih Telekoma Slovenije nad Pošto Bakovnik na Ljubljanski 14A v Kamniku od 10. do 19. ure. Predstavili Vam bomo trende na področju telekomunikacij v fiksnem telefonskem omrežju in novosti. Na enem mestu Vas bomo seznanili z našo ponudbo storitev, z našim delom. To bo priložnost, da skupaj poiščemo najboljšo telekomunikacijsko rešitev za vas. Za dodatne informacije pokličite na brezplačno številko 080 8000 ali gospo Nejo Šturm na telefon 01 234 67 33. Želimo si, da bi se našemu vabilu odzvali in nas obiskali na lokaciji, kjer se vsak dan križajo naše in Vaše poti. Lepo pozdravljeni! Direktor PE Ljubljana Marjan Volk, univ. dipl. inž. el. Kamniški OBČAN KULTURA - MED NAMI 20. septembra 2002 7 Jesenske novosti v Kulturnem centru Kamnik Pričenja se novo jesensko obdobje, ki vselej poskrbi, da se zopet odprejo šolska vrata, da pričnemo razmišljati o novih izkušnjah, dopolnitvah in spremembah v našem življenju, ki nam naj kar najlepše popestrijo in izpolnijo krajše in bolj meglene dni. Želja, da vam poskusi olepšati jesensko obdobje tudi Kulturni center Kamnik, je živa in neumorna. Avtorici mag. zgodov. Zora Tor-kar in mag. umet. zgodov. Nika Leben pripravljata razstavo MEŠČANSKE VILE NA KAMNIŠKEM V 2. POLOVICI 19. STOLETJA na gradu Zaprice (Kamniški muzej), Galerija zbirka Miha Maleš pa se počasi spreminja v pravi kiparski atelje, kjer bodo predstavljeni kipi slovenskega KIPARJA JAKOBA SAVINŠKA. Le-te je Savinškovemu rodnemu mestu Kamniku v svoji darilni pogodbi zapustila Mila Kačičeva. Kulturni center Kamnik pa se že pripravlja tudi na naslednje leto 2003, ki bo posvečeno 100-letnici rojstva enega osrednjih slovenskih grafikov in slikarjev MIHA MALEŠA. Kulturni center Kamnik se zaveda, da same razstave, ki so paša za oči, niso dovolj, da bi obiskovalci prišli večkrat v muzejske ali galerijske prostore, zato pripravlja bogat spremljevalni program. Prvi bo svoja vrata odprl MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI SALON in sicer že 21. septembra ob 10. uri na gradu Zaprice. Kot v preteklih letih, bo vabil otroke med 3. in 15. letom starosti v svoj objem vsako tretjo soboto v mesecu. V novi »sezoni« bomo najprej spoznali izdelavo mozaika, nato bomo ob novi razstavi oblikovali makete vil. Da pa se ne bomo oddaljili od likovnega sno- Ob 60-letnici partizanskega napada na nemško postojanko na Črnivcu V spomin na 16. junij 1942, ko so borci kamniškega partizanskega bataljona napadli nemško postojanko na vrhu Črnivca, se bodo v soboto, 28. septembra, ob 11. uri pri spomeniku, ki ga je občinski odbor ZB NOV Kamnik postavil leta 1955, zbrali nekdanji borci skupaj s prebivalci in predstavniki kamniške in gornjegraj-ske občine. Zbranim bo spregovoril Maks Lavrinc, poslanec Državnega zbora RS. V kulturnem programu bodo sodelovali tudi pevci kamniške Solidarnosti. Spomenik, ki stoji na meji med občino Kamnik in občino Gornji Grad, so nedavno obnovili s sodelovanjem obeh sosednjih občin. (fs) Srečanje Šlandrovcev Tretjega avgusta je bilo letošnje srečanje borcev in aktivistov NOB ter srečanje krajanov v počastitev spomina prehojene poti Šlandro-ve brigade in 60-letnico požiga vasi na področju Tuhinjske doline in Zlatega polja. Na srečanje v Podgori - Zlato polje je prišlo veliko ljudi, starejših in mlajših iz kamniške, domžalske občine, pa tudi od drugod. Spominski program je izzvenel v želji, da se časi 1941 - 1945 ne bi nikoli več ne ponovili in nikoli pozabili. Slavnostni govornik Raj-ko Hafner je to še posebej izpostavil, zlasti zato, ker so v zadnjem času poskusi nekaterih, da bi boj za narodno osvoboditev, partizanski boj, razvrednotili in sprevračali zgodovinska dejstva. Zbrani množici so spregovorili še mnogi drugi, nastopili pa so še pevci, godba na pihala, recitatorji. STANE SIMŠIČ Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 Torek. 24. septembra, ob 19. uri v dvorani MKK: Predstavitev knjige ODGOVOR ANGELOV avtorice Gitte Mallasz. Delo bo predstavila prevajalka Irena Roglič Kononenko, Sreda. 25. septembra, od 17. do 19. ure v dvorani MKK: Po počitnicah ponovno začnemo z ustvarjanjem v VILI ČIRA ČARA s prof. Rosano Kleindienst Premk. Vabljeni otroci od 6 do 14 let. Ponedeljek. 30. septembra, ob 18. uri v dvorani MKK: Po počitnicah ponovno pričenjamo s PRAVLJIČNIMI URICAMI. Vodi: Andrea Račič Cena: 400 SIT Sreda. 2. oktobra, ob 10. url na pionirskem oddelku MKK: IGRALNE URE Z-BIBAMI za otroke od 3, leta starosti dalje, ki niso v organiziranem varstvu. Vodi: Helena Sterle Cena: 400 SIT MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik; prijave in inf. tel.: 041 /957 609 (Helena) TEČAJI. DELAVNICE. DRUŽENJA • Plesna HIP-HOP delavnica (breakdance, electric boogie) • FOTO tečaj za vse starosti • lx tedensko-DRUŽENJE FILATELISTOV • lx tedensko - DRUŽENJE ZBIRALCEV POKEMONOV, MAGIC KART Petek. 20. septembra, od 10. do 12. ure, na Glavnem trgu Vrtci, šole, posamezniki - rišejo, pišejo - DAN BREZ AVTOMOBILA Nedelja, 22. septembra, ob 10. uri, na Glavnem trgu Družinski izlet v SAMOTNI MLIN ■ DAN BREZ AVTOMOBILA Petek. 4. oktobra, od 10. do 12. ure. Vitan trade d.o.o. (prej Gardena) t Likovni in pisni izdelki - HIŠNI LJUBLJENCI ^Zbiramo hrano za živali! - Steletova ul. 8 vanja, nas bo Jakob Savinšek popeljal v svet kiparstva, gnetli bomo glino in se podali v domišljijski svet oblikovanja papirnih konstrukcij. Tudi letošnjo prvo likovno delavnico bomo pripravili v sodelovanju z Mladinskim centrom Kamnik. Letošnja novost in ugodnost pa je MALEŠEV OTROŠKI LIKOVNI ABONMA, v katerega se lahko včlani vsak otrok, ki ga veseli likovno ustvarjanje ali druženje z vrstniki v prijetnem ozračju ob soku ter piškotih. Abonma omogoča, da poravnate ceno 9 delavnic po 300 tolarjev že ob pričetku »sezone« v enkratnem znesku 2700 tolarjev in si tako prihranite plačevanje prispevka za material ob vsakem prihodu po 500 tolarjev. Prav kmalu, 3. oktobra, bo sledilo prvo srečanje UMETNOSTNEGA IN ZGODOVINSKEGA ŠTUDIJSKEGA KROŽKA, ki je v lanskem letu prav lepo zaživel. Še naprej se bomo srečevali ob četrtkih ob 10. uri v Galeriji zbirka Miha Maleš. Skupaj se bomo podali na popotovanje skozi čas od rimskega obdobja vse do konca srednjega veka. Predavanja so namenjena vsem, ki jih duhovno popotovanje s pomočjo različnega gradiva veseli, saj so srečanja zasnovana tako, da je druženje prijetno, na željo udeležencev razvijamo vroč pogovor o tematikah, tako da se vselej raziđemo z občutkom, da sta umetnost in zgodovina bogata in neizčrpna zakladnica, da naše življenje ni osamljeno in neopaženo. Osrednja novost letošnje »sezone« pa bodo predavanja z delavnico pod naslovom KAJ VEDET MORA VSAK MEŠČAN. Predvideni so 4 sklopi (po tri srečanja od 17. ure) ob novi rastavi Meščanske vile na Kamniškem v 2. polovici 19. stoletja. V uvodnih predavanjih pod vodstvom uveljavljenih predavateljev bomo spoznali vsebine (meščanska arhitektura z bivalno kulturo, meščanska kuli-narika, umetnost parkov, družabno življenje) meščanskega razreda v preteklosti in danes, nato pa se bomo v okviru delavnic pod budnim očesom mentorja, ki bo z veseljem posredoval napotke, sami lotili praktične naloge, na primer restavriranja pohištva. Kulturni center Kamnik upa, da je ponudba zanimiva, raznolika in vabi vse, ki jih zanima karkoli v zvezi z rastavami ali dejavnostmi, da se oglasijo v prostorih uprave na gradu Zaprice ali po telefonu 01 83 17 647 (med 8. in 13. uro). BARBARA SAVENC Kamniška slikarja nagrajena na mednarodnem EX tempom v Piranu Na tradicionalnem 37. mednarodnem slikarskem ex tem-poru v Piranu sta prejela nagradi kamniška slikarja Dušan Sterle in Dušan Lipovec. Med prijavljenimi 318 slikarji, ki so oddali 293 likovnih del, je mednarodna strokovna žirija izbrala 86 slik, ki so razstavljene v Mestni galeriji Piran in Križnem hodniku mjnoritskega samostana v Piranu. Med razstavljenimi deli je Dušan Lipovec prejel veliko odkupno nagrado za sliko »V pristanu« v tehniki akrila, Dušan Sterle pa odkupno nagrado za akrilno sliko »Na obali«. DOM KULTURE KAMNIK VABI K VPISU ABONMAJEV ZA SEZONO 2002/2003 Za vas smo pripravili: veliki Maistrov abonma Za narodov blagor (SLG Celje) Jutri začnem (Desa Muck in Cafe Teater) Butelj za večerjo (Teater 55) Marjetka str. 89 (Gledališče Ptuj) abonma red Otroški Rdeča Kapica (Gledališče Fru-Fru) Kokoška Petunija (Lutkovna skupina Sirova luknjica) jaka in Sraka (Gledališče Unikat) Crviva zgodba (Lutkovna skupina UŠ) Janko in Metka (Lutkovno gledališče Maribor) abonma red Mladinski Tega ti nisem jaz povedala (Monospolno gledališče) Detektivska zgodba (Impro klub) Miss Slovenije ima kratke noge (Gledališka skupina Bube) Polnoletni (Teater Pozitiv) abonma red Dijaški 1 zaključen za prve letnike šolskega centra Rudolf Maister Marjetka, str. 89 (Gledališče Ptuj) Kreontova Antigona (SLG Celje) Trainspotting (SNG Drama) 1 Za narodov blagor (SLG Celje) Kranjski komedijanti (Šentjakobsko gledališče) Miss Slovenije ima kratke noge (Gledališka skupina Bube, KUD France Prešeren) Poleg abonmajskih predstav za Vas pripravljamo še obilico drugih kulturnih dogodkov, zaradi katerih Vam bo tudi pozimi toplo. Otvoritev sezone bo v torek, 1. oktobra 2002, ob 20. uri s koncertom Adija Smolarja in gostov. Vstopnine ni, prireditev Vam poklanja Dom kulture Kamnik. Informacije in vpis abonmajev v pisarni Doma kulture Kamnik od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ali po telefonu: 01/839 76 06, 031/414-389. matićna. knjižnica kamnik DELOVNI ČAS KNJIŽNIC V ŠMARCI IN NA DUPLICI Šmarca: Torek - od 15.30 do 17.00 Četrtek- od 17.30 do 19.00 Člani imajo možnost brezplačnega dostopa do interneta! Vabljeni! Duplica: » Torek - od 17.30 do 19.00 Četrtek - od 15.30 do 17.00 Novosti v obeh knjižnicah: obogatena ponudba neknjižnega gradiva (videokasete, zgoščenke, CD-romi), več novitet in tudi domače branje! Priden možic s ceste v Dom kulture Kamnik... Od kdaj... Na začetku je bil konec. Konec do danes najboljše šole za nepoklicne igralce, režiserje, scenografe, glasbenike. Šole, kije bila na prvi pogled skromna, po duhu pa je presegala najvišje slovenske vrhove. In njeni gojenci smo se znašli na cesti. Nekaj časa smo postavali naokrog, nato pa se usedli v kavarno in na hitro ustanovili društvo. Prvi projekti... Prvi f)rojekll v takratnem Kino domu, kije vidno razjia-dal, niso privabili omembe vrednega števila gledalcev. So bili pa ti toliko bolj pogumni, da so si upali sedeli med/>ctj-ki in miškami na majavi improvizirani tribuni. Sredi devetdesetih je iz Zahoda treščilo v naše kraje t. i. ulično gledališče Po spletu naključij je zadelo tudi nas. Iz zaprašene dvorane smo stopili na ulice in lako postali eno prvih cestnih gledališč v Sloveniji. Poleg lega smo se oglasili pri Milanu na Impulzu in mu rekli, da bi nekaj snemali. Tako, malo za hec. In ta hec seje končal na TV'Slovenija ob koncu tisočletja v satirični oddaji Polž v šolali, in ekipa Priden možica je bila tista, kije senzacionalno premagala ekipi Ane Monro in Radia Student v posebnem gledališkem gladiatorskem tekmovanju Impro liga in osvojila državno lovoriko. Tudi glasbeno skupino smo imeli, Pavel Vlasov Sekstet imenovano, kije muzicirala v Slovenski Kinoteki novo glasbo k starim filmom, na koncu pa posnela zgoščenko. Lansko leto pa ... Lansko leto ni bilo podobno prejšnjim. Priprave na Venerino pot, kjer sodelujemo že od vsega začetka, priprave na festivale cestnih gledališč, zadnja, spet zmagovalna sezona v lmjwo ligi, vse skupaj je zasenčil projekt ponovne oživitve Doma kulture Kamnik. Kar se je na začetku zdelo nemogoče, je dobesedno čez nočjjostalo dejstvo. Dom kulture, nekdanji Kino dom, je vstal od mrtvih. Verjetno je dolgoletno uspešno sodelovanje z Občino Kamnik pri številnih projektih botrovalo odločitvi, da se prav Priden možicu za tri mesece zaupa ključ. In številne oči so se uprle v naš lepi modri transj>arent nad obvoznico. Spet smo z vami. Kdo je s kom, so se spraševale modre glave, ki se čutijo poklicane, da se sprašujejo o nepomembnostih. Saj je vseeno, važno je, da ima Kamnik spel svoj pravi kulturni hram. Pridite in poglejte, kaj se vsak dan dogaja. Natančneje 48-krat. Toliko prireditev smo namreč izvedli od ajm-la do junija. Res smo zavihali rokave. Priden možic je v Kamnik pripeljal marsikaj. Komerciala, so vpili kulturni snobi ob [plakatu Teatra 55, zateženo, so sepridušali najstniki ob ogledu prvonagrajene predstave letošnjega Linhartovega srečanja. Pokvarjeno, so tarnali varuhi javne morale ob plakatu Muce. Sem mislil, da bo za ta denar več pokazala, je bil ogorčen eden od kamniških »tapravih dedcev«. Oder je prevelik, so ugotavljali majhni. Oder je premajhen, so dodali petelini. Slaba akustika, potrebujemo školjko, je mladenke okoli sebe po otvoritvi prepričeval starejši možakar in stal pod - školjko, kije ubogljivo usmerila vsak njegov glas. Verjetno sojo od vseh še najbolje odnesli otroci na sobotnih dopoldanskih predstavah. Neobremenjenim z vsem jim je pomembno zgolj, ali jim je predstava všeč ali ne. Danes... V teh dneh, ko berete te vrstice, je priprava programa Doma kulture Kamnik v polnem teku. Pripravljamo štiri abonmaje, med katerimi bo vsekakor najprestižnejši t. i. Maistrov abonma, na svoj račun bodo prišli tudi otroci s I. i. Otroškim abonmajem, posebna skrb pa je namen/ena mladini s kar dvema abonmajema: Dijaški I in Mladinski. Poleg abonmajskih predstav bodo potekale v Domu tudi številne druge, predvsem glasbene in plesne prireditve, številne umetniške in spretnostne delavnice, med katerimi naj posebej omenim delavnico srednjeveških borilnih veščin, priprava novih sil za Srednjeveške dneve. Za konec... Seveda /)a Doma kulture brez Vas, spoštovani bralci, ne more biti. Vi se boste v njem smejali, se jokali, kričali, plesali, se izobraževali, deskah po vsemrežju alifja s prijate' lji po predstavipopili kozarec vina. To je kraj kjer bodo na-' ši otroci, lako kol mi nekoč, prvič videli gledališko predstavo, prvič[)oslušali novoletni koncert ali pa prvič spoznali čisto pravega dedka Mraza. Goran Završnik programski vodja Doma kulture Kamnik Komorni pevski zbor Šutna Kamnik vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak ponedeljek ob 20. uri v veroučni Ličilnici kamniškega župnišča - Raspov prehod 2. Veseli bomo vsakogar, ki ima posluh in veselje do zborovskega petja. 8 20. septembra 2002 DNEVI NARODNIH NOŠ Kamniški OBČAN Šolski Center S C M enota IZOBRAŽEVANJE Rudolf Maister ODRASLIH vabi k vpisu v: • ŠOLSKE PROGRAME (IV. in V. stopnje) ZA ODRASLE (gimnazija, ekonomsko-komercialna ter trgovska šola) • VERIFICIRANE TEČAJE TUJIH JEZIKOV (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina) POZOR! Izredni popusti za starše naših rednih dijakov! • TEČAJE RAČUNALNIŠTVA (VVindovvs, Excel, Access, ...) • TEČAJE HIGIENSKEGA MINIMUMA (osnovne in obnovitvene) INFORMACIJE IN VPIS: ŠCRM, Novi trg 41a, Kamnik, tel.: 830-32-28 in 830-32-12. ZARJA KOVIS «.<,*. Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina • izdelava projektne dokumentacije • izvedba plinske instalacije • pooblaščeni servis za plinske peči • dežurstvo 24 ur vsak dan UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE, NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE. Izvajamo tudi kronska vrtanja v železobeton, steklarska in pleskarska dela, vse strojne in elektro instalacije in ključavničarska dela. Za informacije nas pokličite po tel. 01-83-08-608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341. 32. dnevom narodnih noš je bilo naklonjeno tudi vreme REKORDNA UDELEŽBA NARODNIH NOŠ Blizu 1500 narodnih noš, 20 folklornih skupin, sedem pihalnih orkestrov, 45 kmečkih voz, zapravljivčkov in kočij ter okrog 20.000 obiskovalcev vrhunca 32. dnevov narodnih noš - nedeljske povorke skozi staro kamniško mesto, je le nekaj številk, ki kažejo, da je bila letošnja največja kamniška turistična prireditev res uspešna. K temu je po svoje prispevalo tudi sorazmerno lepo vreme po daljšem deževnem obdobju. Organizatorjem, Agenciji za razvoj turizma in.podjetništva občine Kamnik, je s sodelovanjem predstavnikov občine, kulturnih, turističnih in gostinskih delavcev uspelo pripraviti obuditi idejo o dnevih narodnih noš, turizma in obrti, ki smo jih nekoč v Kamniku že imeli. Med več kot 40 likovniki, ki so dva dni upodabljali lepote Velike planine in nato svoja dela predstavili na razstavi Velika planina - zaklad narave, je bil tudi kam niski slikar Bogdan Potnik, ki je svoji sliki dal ime Počitek in jo opremil s streho iz pravih planinskih skodel. Odprtja obrtne razstave z izdelki obrtnikov in podjetnikov naše in komendske občine so se poleg župana Toneta Smolnikarja, župana občine Komenda To-| maža Drolca, predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije udeležili tudi predstavniki partnerske občine Trofaiach z avstrijske Štajerske. Kot je poudaril Emil Grzinčič, predsednik Območne zbornice Kamnik, je letos svoje izdelke na razstavi predstavilo 60 obrtnikov in podjetnikov, kar je še enkrat več kot lani, čeprav se večina izmed 900 obrtnikov in podjetnikov še ne zaveda dovolj gospodarskega pomena takih predstavitev. V Edine, ki se niso peljale na vozovih s konjsko vprego, so bile članice Društva podeželskih žena, ki so robkale koruzne storže kar na motoriziranih kočijah, spremljali pa so jih domači godci... 6. septembra v Galeriji Veroni- prof. dr. Mirko Juteršek. ka. Ob mednarodni udeležbi prek 40 avtorjev, ki so 3. in 4. avgusta upodabljali motive na Veliki planini, je na razstavi o značilnostih upodobitev našega velikoplaninskega sveta spregovoril umetnostni zgodovinar Vse tri dni je bil Kamnik poln glasbe. Zato so v petek poskrbeli s promenadnim koncertom Mestna godba Kamnik, zvečer ansambel Viharnik, na Študentski sceni pa ročk skupine Davout, Lara Baruca in Nu- pester tridnevni program, ki je od petka, 6. septembra, do nedelje, 8. septembra, privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. S sejemsko prodajo na številnih stojnicah je tudi Šutna te dni spet oživela. Razstava obrti in podjetništva v prostorih območne obrtne zbornice, ki so jo odprli v petek, je bila zanimiva dopolnitev sejemskih dni, ki je vključno z že tradicionalno Špenkovo modno revijo v soboto zvečer dala misliti, da bi bilo smiselno spet soboto in v nedeljo so obrtniki obiskovalcem pokazali tudi izdelovanje skodel, pečnic in uporabne keramike. Oba dneva so bili obiskovalci deležni brezplačnih frizerskih storitev. Pomemben kulturni dogodek ob letošnjih prireditvah je pomenila tudi razstava del likovnega bienala Velika planina - zaklad narave, ki so jo odprli Maistrovo ulico ali, kot so nekoč dejali, Velko gasoje do kraja napolnilo 27 obrtnikov z izdelki domače in umetne obrti. Med njimi je biLa letos prvič tudi Cirila Ules iz Mengša, ki že štirideset let izdeluje vse vrste narodnih noš. Za njene lepe izdelke je bilo med obiskovalci, tudi med mladimi, veliko zanimanja. Slišali smo, da ženska narodna noša velja okrog 200, moška pa okrog 120 tisočakov, če ima klobuk krivce ruševca pa seveda še malo več... PEUGEOT mm i V 1 - titmfltšj.. Počutite se kot doma. Peugeot servis posluje po standardih, ki časovno normirajo vsak najmanjši servisni poseg na avtomobilu. Zato je cena naših servisnih paketov vnaprej znana in fiksna. Ker veste pri čem ste, se pri nas resnično lahko počutite kakor doma. Paketi vključujejo material, delo in pregled 26-ih kontrolnih točk na vozilu. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE! RODEX d.o.o. Rova.Rovska cesta 2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 70 10 PEUGEOT ■PUBLICUS organizira v oktobru AKCIJO ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V soboto, 5. oktobra, od 9. do 11. ure na Fužinah pri Domu kulture od 11.30 do 13. ure na Novem trgu nasproti Šolskega centra Rudolfa Maistra V soboto, 12. oktobra, od 9. do 10.30 v Šmarci pri gasilskem domu od 11. do 13. ure v Podgorju pri KS V soboto, 19. oktobra, od 9. do 12. ure pri OŠ Šmartno v Tuhinju Pri vozilu z atestiranim kontejnerjem za zbiranje nevarnih odpadkov boste lahko brezplačno oddali nevarne odpadke, ki sodijo v naslednje skupine: • akumulatorji • baterije • zdravila • barve, topila, laki, smole, lepila, kiti • olja, emulzije, hladilne tekočine (antifriz) • pralna in kozmetična sredstva (ličila, pršila, čistila) • škropiva in drugi fitoterapevtski pripravki • druge odpadne kemikalije (solna kislina, lužni kamen, varekina, živosrebrni termometri). Nevarne odpadke (zaželeno je, da so v originalni embalaži) bodo sprejemali strokovnjaki podjetja Kemis, d.o.o., iz Radomelj, ki je za zbiranje in odstranjevanje nevarnih odpadkov ustrezno registrirano in ima pri tem dolgoletne izkušnje. Podjetje Kemis se ukvarja tudi z zbiranjem in predelavo odpadkov iz obrti in industrije. Vsem podjetjem, ki imate sedež v občini Kamnik, ponuja možnost, da oddate manjše količine odpadkov iz dejavnosti v času akcije, ki je namenjena gospodinjstvom. Odpadki bodo ob predaji stehtani, stroške odstranitve pa boste morali plačati sami. Vse dodatne informacije lahko dobite pri podjetju Publicus ali po tel.: 031/327 259. Za naš skupni cilj - ŽIVETI V ČISTEM IN ZDRAVEM OKOLJU. de, v soboto pa mestni godbeniki iz Trofaiacha, ansambel bratov Poljanšek in študentski sceni etno večer s skupinami Ana Pupedan in Kontrabant. Nedeljsko dopoldne so zaceli godbeniki iz Šentjerneja s promenadnim koncertom. Nato pa so se na osrednjem odru, ki je bil letos spet postavljen na križišče pri pošti, zvrstile folklorna skupina kamniškega društva upokojencev z gorenjskimi narodnimi plesi in s pevkami narodnih pesmi Predicami, tamburaška skupina Kašarji iz Žirovnice, Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj v meščanskih nošah z meščanskimi plesi in vokalno-instrumentalna skupina iz Os- 11 »1«* ii ili* 1 ili* 1 *ilii*ilii*ilir "Sit ii 1 i i SLAPKA ČPE<(A Kamniški OBČAN DNEVI NARODNIH NOS 20. septembra 2002 V več kot uro trajajočem sprevodu smo lahko videli tudi 30-člansko folklorno skupino ptujske bolnišnice, v meščanskih nošah, kije dopoldan zaplesala na Glavnem trgu. novna šole Stranje. Nedeljsko popoldne je povsem zapolnila povorka narodnih noš, prepletena z pihalnimi godbami: Mestno godbo Kamnik, Mestno godbo Trofaiach, godbo Stranje, godbo Domžale, Mengeško godbo, pihalnim orkestrom Alples Železniki in godbo iz Šentjerneja na čelu z zastavonošo - konjenikom Repnikom in konjenico Veronika. Drugi del sprevoda skozi nabito polne ulice Kamnika so sestavljali najrazličnejši okrašeni vozovi s konjskimi vpregami, polni narodnih noš in godcev. Brez konj so se peljale le Podeželske žene iz Tuhinjske doline, njihove tri lesene avte so namreč poganjali pravi motorji. Med udeleženci povorke je bilo letos veliko več mladih kot prejšnja leta, kar kaže, da se tradicija narodne noše prenaša iz roda v rod ... Udeležence povorke, ki je ob 15. uri krenila izpred kamniške knjižnice, je v kamniškem kulturnem domu na Fužinah pri- čakal gostilničar Miha Resnik s klobasami in pijačo. Kmalu se je na ploščadi zaslišala vesela glasba harmonik in petje. Mengeški godbeniki, ki znajo ustvariti prijetno razpoloženje, so pritegnili še nekaj ostalih godbenikov in skupaj se je oglasila tista: Mi se imamo radi ... Ob zaključku prireditev je vse udeležence na Glavnem trgu pozdravil župan Tone Smolnikar in se jim zahvalil za udeležbo. Nato pa so zazveneli zvoki in narodne, v glavnem prekmurske pesmi, Beltinške bande s popularnim pevcem Vladom Kreslinom, ki so ga obiskovalci še posebej navdušeno pozdravili. Pozno v poletni večer pa je veselje nad uspelo prireditvijo okrepil še domači narodnoza-bavni ansambel Nagelj izpod kamniških planin, ki bo 19. oktobra v kamniški športni dvorani praznoval svojo 15-letnico. Med spremljajočimi prireditvami, ki potekajo že tradicional- na promenadnem koncertu Mestne godbe Trofaiach pod vodstvom dirigenta mag. Giintherja Baumanna sta se s predstavniki partnerske občine Trofaiach (med njimi je bil tudi novi podžupan Klaus Kastner) srečala tudi župan Tone Smolnikar in podžupan Anton Hočevar. no ob dnevih narodnih noš, moramo omeniti razstavo Društva gojiteljev malih živali Kam-nik-Domžale-Mengeš v parku ob OŠ 27. julij in razstavo koz Kozjerejskega društva Kamnik na prostoru Komunalnega podjetja Kamnik ob Nevljici. Žal prizadevni organizatorji obeh razstav niso bili deležni kake posebne udeležbe, čeprav so imeli marsikaj pokazati. Bolje pa je bil obiskan 3. golf turnir občine Kamnik v Golf Arboretumu v Volčjem Potoku, saj se je turnirja z belimi žogicami udeležilo kar nekaj preko 70 udeležencev. Kamniški Mali grad že dolgo ni obiskalo toliko ljudi, kot prav v teh dneh. Tako so v sobota in nedeljo našteli okrog osemsto obiskovalcev, v glavnem tujih gostov, ki so letos letovali v Sloveniji. Ob zaključku letošnjih dne-vov narodnih noš smo za mnenje o preteklih prireditvah povprašali Mirana Jereba, direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva, ki je s svojimi sodelavci nosil levji delež za- Sejem bil je živ, bi lahko rekli za sejemski vrvež na sicer pogosto prazni Šutiii, ki se je začel že v petek in je trajal vse tri dni. Tokrat so bili prodajalci na petdesetih stojnicah, ki so bile postavljene tudi na Glavnem trgu, lahko zadovoljni ... htevne organizacije. Po njegovem mnenju so bili tako izvajalci prireditev kot obiskovalci z letošnjim programom zadovoljni. Še posebej je zadovoljen, da je k predstavitvi domače in umetne obrti na Maistrovi ulici uspelo pritegniti veliko novih ustvarjalcev z vseh koncev Slovenije in da so na nedeljsko dopoldne, narodopisno zaokroženo s plesi in pesmijo, uspeli pritegnili sorazmerno veliko gledalcev. Ugodno vreme je pripomoglo, da je ves načrtovani program tri dni potekal brez motenj. Pohvalo za razumevanje pa zaslužijo tudi prebivalci Kamnika, ki so morali te dni prenašati nekoliko večji hrup, zlasti tisti v bližini zabavnih parkov na parkirišču za samostanom in na Trgu talcev. Sicer pa med obiskovalci zabavnih prireditev, tudi na študentski sceni, niso zabeležili kakih posebnih kršitev javnega reda. Kot so nam povedali na Policijski postaji Kamnik, so morali miriti nekaj razboritežev, ki so se zaceli pretepati po končanih uradno dovoljenih urah zabave, to je po 2. uri zjutraj. Nekateri šanki so namreč svoje obratovanje potegnili tudi prek te ure. Dvema najbolj poškodovanima razgrajačema so morali nuditi zdravstveno pomoč, enega pa so pridržali do iztreznitve. Policisti so prejeli tudi dva klica prebivalcev s Šutne zaradi kaljenja nočnega miru. Glede udeležencev v povorki s konjskimi vpregami pa bo treba po mnenju Mirana Jereba v prihodnje razmisliti o določenih omejitvah za tovrstne udeležence, saj ozko staro mestno jedro ne prenese tolikšnega števila vpreg in vozov. Obiskovalci so tudi letos pozdravili odločitev organizatorjev, da niso pobirali vstopnine ali parkirnine in da so bile celo priponke brezplačne. Seveda bi se dalo marsikatero pomanjkljivost še odpraviti in kakšno stvar še izboljšati. O tem pa bodo prireditelji imeli čas razmišljati do 33. dnevov narodnih noš. Prijetna osvežitev nedeljskega programa je bil tudi nastop mlade tamburaške skupine Kašarji, ki od leta 1999 deluje v okviru KD Dr. France Prešeren Breznica Žirovnica z namenom ohranitve in oživljanja slovenske ljudske glasbe. Našo ljudsko pesem so letos ponesli v Grčijo, gostovali pa so tudi v Beljaku in Celovcu... S folklorno skupino kamniškega Društva upokojencev je letos prvič nastopila skupina ljudskih pevk, ki so si nadela ime Predice. Ob spremljavi cifer so zapele nekaj starih slovenskih ljudskih pesmi. Kot nam je povedala Angelca Jagodic, kije letos aprila zbrala pevke, želijo poleg starih slovenskih pesmi v svoj program uvrstili tudi stara kmečka opravila in običaje... Besedilo in foto: FRANC SVETELJ Po končani povorki so se številni obiskovalci zgrnili na Glavni trg in prisluhnili značilnim melodijam Vlada Kreslina in njegove Beltinške bande... ■fl >lva ■■v*'*S.đ *1S. ppi« p I 1 SLATXA lVE{A i j ! AvtošoQa Šmarca Stegne 22, tel. 8311-012, gsm 041/ 517-118, www.avtosola-smarca.com Organizira brezplačni tečaj CPP za kategorijo A, B v ponedeljek, 7. in 28. oktobra, ob 18. uri Tečaj bo potekal v učilnici v Novem trgu _(nasproti ŠCRM) v Kamniku Čakajo vas udobna vozila Polo SDI, Renault Clio, Mat Punto, Peugeot 2(16, Golf IV SDI, Pol« Comfortline ter izkušeni inštruktorji - Ura vožnje B kat. 3.400,00 SIT, A kat. (motor) 5.000,00 SIT ■ NOVO! Organiziramo tudi tečaj za F kategorijo (traktor), predvidoma v začetku oktobra, ter tečaj za H kategorijo (kolo z motorjem - 50 ccm) Soseska Mali Grad Kamnik Vaše novo domovanje v centru mesta Od garsonjere do 133m2 VSELJIVO TAKOJ! BankVVustria ! Crcdilanslalt Muvcmia • bližina šol in vrtca, hitra povezava z Ljubljano • možnost terase ali atrija, klasična gradnja • dodatne ugodnosti pri nakupu • varna naložba, ugodni kreditni pogoji PURI nepremičnine, d.o.o. Ljubljana, Kersnikova ul. 10a, t: 01/433 50 40 Kamnik, Usnjarska ul. (na lokaciji gradnje), t: 0^/833 23 14 1 DNEVI ODPRTIH V in 19. uro v informaci aj bolj si nakup I Kulturni dom Franca Bernika Domžale 6Gledališki abonma vročih predstav 6Koncertni abonma vrhunskih koncertov Info: 722 50 50 vPis abonmajev od 19. do 28. 9. 2002. 10 20. septembra 2002 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Motničani Motničanom »Pet let je naokoli od zadnjega srečanja odseljenih Motničanov na 13. Motniškem sejmu, zato vas ponovno vabimo na letošnje, 18. praznovanje krajevnega praznika in sejem, v nedeljo, 18. avgusta 2002, v Motniku«. Tako prisrčno, domiselno in izvirno vabijo Motničani vsakih pet let svoje rojake, razkropljene po vsej Sloveniji, da jih kot skrbna mati, ki ne pozabi svojih sinov in hčera, spet zberejo pod okrilje starega gradu in sv. Jurija, da jim povedo, kako živijo in kako so razvili svoje darove in talente. Da jih spomnijo na domačo faro, da jim ponosno pokažejo nove pridobitve in smele načrte. In vsak rojeni domačin je bil gotovo ganjen in nagovorjen v srčno kamrico mladostnih spominov. Četudi nas je bila v Lipovem gaju ob kapelici, ob spomeniku zbiralca ljudskega blaga Križnika in ob častitljivem prangerju zbrana majhna četica, je plemeniti namen polno dosežen. Vsak odseljeni Motničan je bil tisto popoldne v duhu pod motniškimi lipami in je v mislih poromal po nekdanjih poteh, s podobo dragih domačih obrazov. In bo rad še prišel. Po prisrčnem nagovoru predsednika KS g. Trebušaka in tajnika KS g. Semprimožnika smo z rdečimi nageljni v rokah zapeli Prav lepa je motniška fara. Hiše v cvetju so nam vzpodbudno mežikale in mogočna šola tam, za Motnišnico nam je nagajivo pomahala. Sledil je dramatizirani prikaz sojenja ob prangerju. Po večkratnem klicarjevem obvestilu z bobnom so ob sramotilni steber prignali tatu in ga trdno privezali za 48 ur. V tem času je bil s sklonjeno glavo deležen javnega sramotenja in obmetavanja-s kamenjem, ki pa ni smelo biti večje od grahovega zrna. Po prestani kazni so ga izgnali s trga. »To je za Flegarjevo kuro, to je za Barbarčevega petelina, pa za Mejačevo kokoš, ki si jo je spekel pri Konfinarju, pa za Vrbančeva jajca, pa za ...«. Če je kdo ob teh prizorih dobil asociacijo na današnje neučinkovito sodstvo, nič čudnega. Ali pa so tudi v srednjem veku hitro in javno obsodili le kurje tatove? Nato nas je g. Semprimožnik popeljal skozi urejeni trg do občinske hiše, kjer smo imeli kaj videti. Nekaj meglenega je morda kdo slišal o najdbi okostja pritlikavega nosoroga iz. pradavnine, vendar si pod to oznako nisi mogel dovolj predstavljati. Že muzejsko opremljena soba nekdanje pošte je postala učilnica prazgodovine z učno uro iz geologije in Živalskih vrst. Strmeli smo v maketo te male zverine, kije bila po svoji velikosti nasproti takratnim orjakom kot miška proti slonu. S svojo izjemno redkostjo ali celo edinstvenostjo v Evropi priča o velikih geoloških premikih in podnebnih spremembah pred 25 milijoni let. Najdena je bila v Prešernovem rovu, rudniku rjavega premoga v Motniku, v začetku 20. stoletja. Okostje so takrat prenesli v Graz, le čeljust tega nosoroga, imenovanega po Menini planini Meninatherium Telleri, hrani kot najljubši muzejski predmet Kamniški muzej. Prava poslastica za strokovnjake in naravoslovce, ki že številčno prihajajo gledat motniško najdbo. Tako zna prazgodovinski pritlikavec zasenčiti slavnega mot-niškega polža ? Ob dokumentarnih slikah smo obudili še zgodovino rudnika in srednjeveško Zgodovino Motnika, enega najstarejših omenjenih krajev na Slovenskem in enega najstarejših trgov, z lastnimi sejmi, sodnikom, mitnico in celo vrsto obrti. Grad gospodov Motniških je zaraščen, sredi ruševin pa še stoji znameniti križ- Ob prvem maju na njem zagori kres in plameni oživljajo častlitljivo krajevno preteklost. Nekaj trškega duha je vedno plemenitih) Motnik, ta stisnjeni trg pod Menino, Jasovnikom in Smolnikom, ki ga je deželni knez Ernest Železni v 15. stoletju povzdignil v trg. Nato nas je g. Semprimožnik, duša Motnika, seznanil z razvojnimi načrti: predstavitev muzeja, zgodovinska pot, ureditev grajskih ostankov, ohranitev izjemne poletne šole Miki, izdaja monografije o Motniku in še kaj. Kaže, da prihaja judi mladi rod, ki mu ni vseeno za svoj kraj, ki bo znal zajemati iz bogate tradicije in svojstvene zgodovine in bo tako kraj spet našel svojo istovetnost in svoje mesto v novih časih. Hotela sem se samo na kratko zahvaliti vsem rojakom in organizatorjem za lepo vabilo in presenetljivo doživetje, pa me je srce zaneslo in prehitevalo misli in utrinke. Torej v imenu vseh na 19. Motniškem sejmu prisotnih odseljenih Motničanov, vsem Motničanom hvala in prisrčen pozdrav z najboljšimi željami za prihodnost! Pa da bi se čim manj domačinov odselilo. IVICA OGOREVC MEDIADOM Ljubljanska 3/c, KAMNIK telefon: 01/839 47 97 Kako dobro poznamo svojo občino? Tudi tokratno vprašanje ni bilo preveč težko, kar kaže, da veliko bralcev Občana hodi v gore in planine. Na sliki v prejšnji številki je bila pašna planina Dol. Ta leži v dolini med velikoplaninsko planoto na jugu in Rzenikom na severu in naj bi bila prazgodovinski ostanek doline, po kateri naj bi Kamniška Bistrica tekla proti vzhodu v Panonsko morje. Nekdaj je bilo tu več gozda. Zato ga je pred drugo svetovno vojno nekaj izse-kala Meščanska korporacija Kamnik, ki je bila lastnica celega Dola. Za spravilo lesa je bila po Dolskem grabnu zgrajena posebna lesena riža, po kateri so spuščali hlode do Kopišč in v Kamniško Bistrico in katere ostanki so bili v petdesetih letih prejšnjega stoletja še vidni. V petdesetih in šestdesetih letih so vozili les v dolino Kamniške Bistrice s posebno tovorno žičnico, v osemdesetih pa so zgradili gozdno cesto, ki je v uporabi tudi danes. Še po drugi svetovni vojni so na planini Dol pasli živino predvsem z Brezij, zgrajene so bile tudi tri koče, ena od teh je bila zadružna. Dve koči sta spremenjeni v počitniški hišici. Edino v zadružni koči je še pastir, ki med pašno sezono pazi na govedo in konje, pa tudi prašiče. Pri njem se da tudi posedeti na klopci pred kočo in včasih dobiti kislo mleko. Ima pa koča tudi dobro tekočo vodo, ki je napeljana iz studenca malo pod Konjščico in si jo po potrebi lahko natočimo. Če odštejemo možnost uporabe gozdne ceste in motornega vozila sta priporočljiva dva dostopa na Dol: s Kopišč oziroma spodnje postaje nihalke po Dolskem grabnu, kar zahteva okoli 2 uri hoje. Druga možnost pa je z Velike planine, kar zahteva od Domžalskega doma manj kot eno uro, od bil odgovor malo lažji, naj povemo še to, da leži koča, ki je na sliki (okoli nje že dolgo več ni nobenega pasočega se goveda) okoli 1655 m nad morjem, tik ob markirani planinski poti, ki vodi na znano planino -vrh, ki ima ime po nekdaj v prometu zelo pogosti domači živali. Zelenega roba pa okoli pol ure. Običajno tudi Dol ni samostojni cilj, ampak samo vmesna točka pri vzponu na Veliko planino ali sestopu z nje ali pa na poti z Velike planine na Konja in Korošico. Pri hoji po Dolskem grabnu opazimo na skali paradoksalen napis. Piše DOL, a puščica kaže NAVZGOR. Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: JOŽICO KLADNIK iz Dobje vasi 16, Ravne na Koroškem, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Ker smo že začeli s serijo pašnih planin, še živečih ali že opuščenih, nadaljujemo s tem naprej in sprašujemo po imenu kraja, ki je na sliki. Da bi Odgovor pošljite na dopisnici do 2. oktobra 2002 na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE. I i i BiSTE© SLAPKA CPEfA ! I i t f Človek, ki JE BIL OPERIRAN PRITOK REKE SAVE MED HRV. IN BOSNO R02EVINA NA KONCIH NOG PRI KONJIH PEVEC SM0LAR PRIPADNIK SKIT0V ČELNA STRAN STAVBE PREBIVALKA IRSKE NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORLU EDGAR DAVIDS BIVŠA PORTUGALSKA POSEST V INDIJI TR0N0 OPRIJEMANJE PRILIKO-VANJE EKA VOGELNIK MESTO V AFRIŠKI DRŽ, MAROKO PEVEC PESTNEB KNJIGA ZEMLJEVIDOV VRSTA FIŽOLA DUŠA (LATI TIBETANSKA GAZELA PREBIVALEC ITALIJE MESTO V ZAH. LIKI MORSKI ROPAR NAŠ NEKD, HOKEJIST (MIRAN) ANGLEŠKA PRINCESA LADV Dl ANKA CIC0J MEDNARODNA UNIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE (KR.) GLENDA JACKS0N FR. FILM. KOMIK (JAC0.UES) SL, SKLADATELJ (EMIL) ŠOBA, ŽNABELJ HLEV ZA Živino LADJA ZA LOVNA KITE IZVIRNOST. VERODOSTOJNOST PEVEC (DAMIAN0) AM. FILM. IGRALKA GARDNER (1922 - 1990) MANJŠA SKLEDA, SKLEDICA VENERA (LAT.) KOVINA, KI PRIVLAČI ŽELEZO (MNOŽINA) KATARINA CAS PLANOTA NA VIPAVSKEM S TV 00DAJ. NORVEŠKA REKA IN FJORD AMERIŠKI PLESALEC KOREOGRAF (JER0ME) GRŠ BOGINJA ZAŠClT ZNAN, IN UMETNOST. JAP. DRSALKA MID0RI JAP. BOG Z LISIČJO GLAVO KRPA, CAPA PLAČILO ZA UČENJE MESTO V SPA V PROVINCI TARRAG0NA NESKONČNOST, ERA ZNAMKA RAZKOŠNEGA AM. OSEB. AVTOMOBILA SL. PALEONTOLOG (SREČKO); TUDI SPLAVAR FILM, IN GLEDALIŠKI IGRALEC VALIC KORALNI OTOK ALENKA VIDIC ZABAVIŠČNA PLESALKA (ANGL.) ARABSKI KNEZ KMETIJSKO PREDELOVALNA ZADRUGA MERSKA OZNAKA za Čistost zlata POZITIVNA ELEKTRODA NAJVEČJI OTOK V OTOČJU TUAMOTU ŽIVINSKA STAJA STANJE OBDANEGA PROSTOR OB IZLIVU REKE V MORJE EDINI PRIMFREK GORA NA PORTUGALSKEM VOJVODINSKI MADŽARSKI PESNIK (KAR0LV) AM. IGRALEC (JOHN) NAPRAVA ZA MLETJE MAJA 10MANIC MAKEDONSKI BOKSAR RUSEVSKI STADION V BEOGRADU RIJEKA ŠTRLEČA SKALA OGNJENIK NA FILIPIN, OTOKU MIN0ANA0 NOVOZELANDSKI DOMAČIN MLADA KRAVICA BELGIJSKO KLIMATSKO ZDRAVILIŠČE PRIJETEN VONJ ELDA VILER NEM. MODNA KREAT0RKA SANDER TJAŠA KOŽELJ TON ,D" ZNIŽAN ZA P0LT0N NASAD OB HIŠI PRITRDIL-NICA ODILE VERSOIS VODNIK ZA TUJCE, ZLASTI V IT MESTIH PRENOVITEV STANOVANJA DRAGOCEN KELIH, KOT NAGRADA PRI TEKMAH ANGLEŠKA Pl OŠClNSKA MERA KR, ZA RADIOTELEVIZIJO PRILJUBLJENA IGRAŠ KARTAMI MESTO V IRANU HRIB NAD BEOGRADOM SLOVARČEK: ACOR - gora na Portugalskem (1991 m); ASEKURANT - zavarovalec, kdor koga zavaruje; CICERONE - vodnik za tujce, zlasti v italijanskih mestih; INAR - japonski bog z lisičjo glavo; JEZERANE - kraj v zahodni Liki; TATI Jacques (1908-1982) - francoski filmski komik in režiser; TAZA- mesto v afriški državi Maroko. Kamniški ObČAS MED MLADIMI 20. septembra 2002 11 V osnovni šoli Šmartno v Tuhinju začeli z devetletko Letos prvi razred, prihodnje leto še šesti razred... »Većkrat slišim od staršev, ki pravijo, da je z vstopom v šolo igre konec. Pa ni tako. Za najmlajše smo tudi v šoli nakupili veliko igrač, didaktičnih iger in uvajanja devetletne osnovne šole s šolskim letom 2002/2003. Šola bo lažje izpeljala prehod na devetletko v dveh delih, letos najprej s prvini razredom, leta Ravnateljica Jožica Hribar: »Pozdrav najmlajšim, šestletnikom in sedem-letnikom, ki danes zvedavo, plahi in pogumni, veliki in majhni nadobud-neži stopate v devetletno in osemletno šolo...« učnih pripomočkov, s pomočjo katerih boste lažje in učinkoviteje osvajali nova znanja, je v svojem pozdravnem nagovoru, še posebno prvošolčkom-šestletni-kom, ki so poleg seclemletnikov letos prestopili šolski prag devet-letke, poudarila Jožica Hribar, ravnateljica OŠ Šmartno v Tuhinju, šole, ki je prva v naši občini leto pred zakonskim rokom začela z devetletnim programom osnovnega šolanja ... Osnovna šola Šmartno v Tuhinju je med šolami, ki jih je Ministrstvo za šolstvo in šport sprejelo v projekt Cin, cin, cin, v šolo hitim, da se mnogo lepih stvari naučim, je ob srečanju z gozdnimi živalmi v lutkovni igrici Prvi šolski dan zapela tret-ješolka Maruša... 2003/2004 pa še s 6. razredom. Letos bo 7. devetletnim programom začelo šolanje 35 učencev na štirih lokacijah, od tega bosta dva oddelka (čista) v Šmarlnem in v Tuhinju in dva kombinirana oddelka na Selih in v Motniku. Kot nam je povedala ravnateljica Hribarjeva, so se na prehod na devetletno šolo že kar nekaj časa dobro pripravljali, med drugim so imeli tudi dva sestanka s starši, decembra lani in letos junija, na katerih so jim predstavili program 9-Ietne šole, organizacijske in vsebinske priprave na šoli, seznanili so jih s problematiko prometne varnosti in prevozov učencev ter s podaljšanim bivanjem. Letos so na vseh šolah, razen na Selih, uvedli tudi jutranje varstvo od pol šeste ure dalje. Na prvi šolski dan sta šolarje v Šmarlnem obiskala tudi župan Tone Smolnikar, ki je prvim prvo-šolčkom v devetletki zaželel uspešno pot in Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti. Učenci pa so prvošol-cem in staršem s pesmijo in lutkovno igrico pokazali, da bo tudi letošnje šolsko leto v šmarski šoli kar najbolj prijetno in uspešno F. S. Pravljične urice v Matični knjižnici Kamnik Povabilo v pravljični svet Otrok se svetu domišljije prepusti, ker v pravljičnem svetu rad živi. V pravljičnem svetu zvezdne utrinke in sočne žarke lovi, a dežnih kapelj tam nikoli ni! Tudi v letošnjem šolskem letu bomo v Matični knjižnici Kamnik odprli vrata pravljičnim uricam za najmlajše. Skupaj s pravljičarkami in čarobnimi pravljicami se bodo otroci prepustili domišljiji in ustvarjalnosti. V kamniški knjižnici bo pravljična urica potekala vsak ponedeljek od 18. do 19. ure, vodila pa jo bo pravljičarka Andrea Račič. Prvo pravljična urica bo že 30. septembra, cena je 400,00 SIT za enega otroka. V Komendi bodo pravljične urice potekale v osnovni šoli vsako sredo od 18. do 19. ure. Vodila jih bo naša pravljičarka Barbara Zlobko, prva urico bo 2. oktobra ob 18. uri. Cena pravljične urice je 400,00 SIT za enega otroka. Prosimo, da otroci s seboj prinesejo tudi copate, saj bodo poteka- Od leve proti desni: spredaj Mateja Osolnik, Helena Sterle, zadaj Barbara Zlobko, Rosana Klelndienst Premk in Tatjana Tratnik. Prvič v vrtec le v šolski učilnici. Vodstvu šole se iskreno zahvaljujemo, ker nam je prijazno odstopilo prostor. Za otroke od tretjega leta starosti dalje, ki niso v organiziranem varstvu, pa priporočamo, da se udeležijo Igralnih uric z Biba-mi, ki bodo potekale ob sredah od 10. do 11. ure v Matični knjižnici Kamnik. Kot vedno jih bo vodila pravljičarka Helena Sterle. Prva igralna urica z Bibami bo 2. oktobra ob 10. uri. Starši lahko otroke, ki bodo obiskovali te urice, vpišejo na pionirskem oddelku, ker je vpis omejen. Skupina naj bi štela največ petnajst otrok. Cena Igralne urice z Bibami je 400,00 SIT za enega otroka. V sredo, 25. septembra, pa bo vrata odprla naša Vila Čira Čara. Vsako sredo od 17. do 19. ure bodo lahko v njej otroci v starosti od 6 do 14 let pod vodstvom profesorice Rosanc Klcindienst Premk ustvarjali v prijetnem vzdušju. Vpis poteka na pionirskem oddelku, lahko pa pokličete tudi prof. Rosano na telefonsko številko 723 74 60 ali GSM 040 838 570. Bliža se tudi teden otroka. V tem tednu bodo pravljične ure brezplačne. Poleg že ustaljenih pravljičnih uric se bomo v torek, 8. oktobra, ob 10. uri odpravili s pravljico na potep po širnem svetu in obiskali Jamajko, popoldne ob 17. uri pa Rusijo. Te tuje dežele bodo predstavili domačini, ki so se tam rodili, zdaj pa živijo v Sloveniji. Lanskoletna pravljična potepanja so bila dobro obiskana in toplo sprejeta. Naslednji dan, v sredo, pa bomo otrokom v me-dioteki dopoldne predvajali risanke. Prireditve v veselem decembru naj bodo zaenkrat še skrivnost. Naj namignem le, da pripravljamo obisk dedka Mraza in možnost obdaritve otrok, ki v delovnih organizacijah svojih staršev te možnosti nimajo. O tem kaj več drugič! Vljudno vabljeni v našo hišo! Za Matično knjižnico Kamnik Tatjana Tratnik Vstop v vrtec je pomemben dogodek v življenju otroka in seveda tudi staršev. Da bi bil ta dogodek prijetnejši, naj bi starši, še posebej na začetku, čim tesneje sodelovali z vzgojiteljicami v vrtcu. Tega načela se držijo tudi v otroškem vrtcu Antona Medveda, enota Pes trna na Duplici, kjer so malčki-novinci spet napolnili sedem igralnic za otroke od 3 let do odhoda v šolo in tri igralnice za otroke od enega do treh let. Dupliški vrtec Pestrim bo letos obiskovalo okrog dvesto otrok. Na sliki: Novim članom - triletnim malčkom pri Metuljčicah je prva malica, ki sta jim jo prijazno ponudili vzgojiteljica Nataša in njena pomočnica Anica, teknila in so se kmalu vživeli v novo okolje... F. S. I SLAVKA lVE\A i Udeleženci tečaja skupaj s trenerjem in reprezentantom Tiganjem. Nogometna šola za mlade nogometaše NK Kamnik je letos v juliju organiziral nogometno šolo za najmlajše bodoče nogometaše na nogometnem igrišču v Mekinjah. Tečaja se je udeležilo skupaj 21 otrok, starih od 6 do 10 let. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini so bili otroci od 6 do 8 let, ki jih je nogometnih veščin učil trener Spasič in v drugi skupini otroci od 8 do 10 let, ki jih je vodil trener Šabotič. Tečaj je potekal vsak dan od 16. do 20. ure. Otroci so se prvi dve uri kopali v kamniškem bazenu ali obiskali Stari Grad ali Arborctum Volčji Potok. Naslednji dve uri so otroci preživeli na igrišču, kjer so se učili nogometnih veščin: vodenja žoge, udarca žoge na gol, zaustavljanja žoge, varanja /. žogo ter podajanje žoge soigralcu. Ob zaključku tečaja so otroci opravljali praktični izpit iz zgoraj navedenih elementov tehnike, za kar so prejeli priznanja za osvojeno nogometno znanje, ki jima ga je podelil koordinator trenerjev pri NK Kamnik g. Boris Švajger. Ne smemo pozabiti, da je v času nogometne šole otroke obiskal nogometni reprezentant Slovenije Senad Tiganj, ki jim je namenil nekaj časa, ter jim posredoval svoje izkušnje z zadnjega svetovnega prvenstva v Koreji in na Japonskem. Prav tako je otroke zadnji dan obiskal tudi kamniški duatlonee Malic Romšak in nekaj besed namenil otrokom o tej zvrsti športa, ter jih seznanil s svojimi uspehi v tem športu. Nogometne šole so se udeležili naslednji otroci: 1. skupina: Neje Dujakovič, Luka Ma-rolt, Andraž Kralj, Mark Iskra, Neje Komotar, Žiga Vrankar, Lovro Cigič, Leon Šare, Luka Šare, Sašo Tadič in Gregor Prašnikar kot najmlajši udeležence tečaja, ki je star šele pet let. 2. skupina: David Lukanc, Marijo Mi-jatovič, Bato Osmanovič, Matic Komotar, Kristjan Gradišek, Klemen Prašnikar, Nedžad Hašimovič, Valentin Učakar, Tadej Rems in Anže Golob. MILENKO SPASIČ DA VID je v klubu že tri sezone, porabil je že kovinske in gumijaste krampom Daje prišel do tega priznanju, je moral pokazali veliko znanja. Tudi BATO je v klubu z daljšim .stažem, igral je. že z. Zaje Tomažem. Diplome ni prej dobil, zato ker je večkrat bolan bil MATICU je nogomet že v genih, na igrišču on ne mara lenih. Ker .sam vem kaj je to garanje, pošteno .sije lalulil to priznanje. Končno je prišel tudi la dan, diplomo bo dobil ludi KRISTJAN. Daje prišel do le diplome, se mora zahvalil trenerju svome. Ne smemo pozabili na KLEMENA, na igrišču deluje kol kakšna stena. Čeprav je on drobne postave, za nogometaša ima noge la prave. Nogometaš je poslal ludi TADEJ. O tej dilomi. je sanjal že prej. Tadej! Zbudi se, niso to sanje, to je tvoje zasluženo priznanje. VALENTIN je tudi iz pravega le.slu, v vsaki ekipi zanj ima mesta. Priznanje bo imel z.a spomin, ko se je učil nogometnih veščin. Ne, nismo pozabili na ANŽETA, ki veliko pričakuje od nogometa. Dober bo on nogometni vratar, zato mu izročamo diplomo v dar. LUKA je v nogometu šele novinec, vendar bo dober »ta mali klinec«. On se je pozneje ekipi pridružil, a sije priznanje vsekakor zaslužil. MARIJO je najstarejši udeleženec tečaja, za tečaj seje zanimal ž.e od maja. Včasih on trenerja ne uboga, zato naredi dodatna dva do tri kroga. Diplomo sije zaslužil tudi NED'ŽAD, z nami je šel na Stari grad. Čeprav se on višine boji, diplomo bo posvetil družni svoji. Zadnji tečaju seje pridružil ALEŠ, ki bo na treninge hodit peš. Če bo potrebno iz Tuhinjske doline, samo da bo diploma krasila vitrine. NE.ICA poznamo kot pravega garala, žoga je njegova najljubša igrača. Diploma bo njemu še večji motiv, nogomet bo igral, dokler bo živ. Babica dobro ve, kaj je lo muka, daje do priznanja prišel LUKA. Vedno mu je ona ob sirani slala, ker se je z.a njegove poškodbe bala. SAŠO se že veseli diplome, in jo bo podaril očetu svome. Čeprav seje mami več trudila, da bi Sašota nogometa naučila. Nogometaš je poslal tudi MARK, ki se spozna na veliko vark. Z veseljem bo sprejel lo priznanje za prikazano nogometno znanje. Diplomo bo prejel ludi ANDRAŽ, nogomet je njegova največja draž, Na treninge hodi najraje z. očetom, ki se je, seveda, ukvarjal z nogometom. Nogometu se je posvetil tudi ŽIGA, za druge športe se več ne briga. Med nogometaše bo odšel, lo ni dvoma, za vzpodbudo mu bo la diploma. NEJC je šele šest let star. za njega nogomet ni nova stvar. V družini so se vsi posvetili nogometu. edino Neje je diplomirat v šestem letu, LEON je naš najmlajši učenec, on si je zasluz.il »lovorov venec«. Seveda.' Veseli ludi mi bomo. če bo on zadovoljen samit z diplomo. Z nami je bil tudi GREGA, ki na igrišču ne mara krega, če je treba, on raje zajoka, zalo ker ne more naredili skoka, LOVROTU prav lako diploma pripada, rudi on med mlajše nogometaše spada. Včeraj je pred vsemi obljubil, da se bo na treningu še bolj potrudil. MARINOIA smo imeli za ekonoma, tudi njemu bi pripadla diploma. Vendar mu podarjamo bodečo neip, Zalo ker ni poskrbel za vodit svežo. Tudi trenerja sva Ostala brez priznanja, zalo ker so naju slišali do Stranjo. Daje so naju slišali do Mengša in Loke, ko sva se drla in vpila na otroke. MILENKO SPASIČ KAMNIŠKI TABORNIKI V BREGINJSKEM KOTU Daleč od doma so si kamniški taborniki že petič zapored za poletno taborjenje izbrali mirni kotiček ob rečici Nadiži pod vznožjem Tolminskega Stola. V objemu okoliških vršacev, na svežem zraku, da bi ga lahko rezal in ob bistri rečici in zelenici mladi uživajo v tem okolju. Taborjenja se udeleži okoli 80 tabornikov in otrok, letos je bil vodja tabora starešina Sandi Belce, kuhinjo pa je vodila prijazna Šmarčan-ka Ana Kuret. Razlogov, zakaj se je uprava odreda odločila za ta kraj, je več. Pred desetimi leti, ko smo bili vsi na svojem, so imeli Bistriški gamsi svoj kotiček na parceli nedaleč od Bohinjskega jezera. Iz tega območja, kjer so bila taborišča, so bili vsi pregnani zaradi lastninjenja parcel. Še vedno se tu, pod Voglom, cufajo za te parcele, za mlade pa jim ni bilo kaj dosti mar, čeprav trdijo, da na mladih stoji svet. Kam-nicani so odšli iz tega kraja in našli so si skromne in dobre ljudi ob meji z Beneškimi Slovenci. Pod vasjo Podbcla na ravnem obrežju Nadiže kamniški mladinci uživajo ob igri in delu svoje brezskrbne počitnice. Čeprav daleč od Kamnika, jih vedno kdo obišče -starši in stari taborniki »medvedi« Saš Dolinšek in drugi, ki so po srcu še vedno mladi taborniki. Delegati odredove uprave Bistriških gamsov iz Podbele so se udeležili dvanajstega izleta slovenskih tabornikov v Tolminu. Načelnik zveze je poudaril, da je slovenska taborniška organizacija najštevilnejša organizacija mladih v državi in se stalno dokazu- je po svoji svetovni razsežnosti in povezanosti s svetom preko WOSM. Vreme tabornikom in drugim, ki so si izbrali dom pod šotorom, ni bilo naklonjeno. Kljub temu so vztrajali v Podbcli in se po dvajsetih dneh vrnili v ustaljene tirnice življenja. ALOJZIJ KONDA Vodstvo kamniških tabornikov v Podbeli ob Nadiži Vrabtki /uOtroSki pevskizbor •J- D KD Solidarnost VABI V5VOJOPEV5KO JATO TUDI NOVE PEVCE za Šolsko leto 2003/2003 Kdor rad poj e in želi z nami deliti pevske radosti, naj prileti v na5o j ato. VAJE I MAMO V5AK ČETRTEK OB 16. UK ZA MLADE PEVCE0D7.D0 D.LETA IMV5AK TOREK OB 17, URI ZA MLADE PEVCE OD 3. DO 7. LET A V PEV5KI50BIDKD SOUD ARN05T, JapU eva U.3 - nad kavarno Veronika. Pntetekvaj:zadr\|itedenv5eptembru. ZborovodkinjaMarinaAparnik 12 20. septembra 2002 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški OBČAN ZDRAVI V GORE Analize vzrokov gorskih nesreč kažejo, da se povečuje število tistih gorskih nesreč, ki so povezane z boleznimi ali bolezenskimi stanji, kijih obiskovalci »prinesemo« v gore in ki lahko ob napornigorniški dejavnosti ogrožajo naše zdravje in življenje. Pri tem izstopajo bolezni srca - zaradi srčne kapi vsako leto v slovenskih gorah umre od 5 do 8 ljudi. Iz poročila Gorske reševalne službe Slovenije za leto 2001 izhaja, da srčna kap ne izbira mesta in višine dogodka. Lani so zaradi srčne kapi umrli na Črni prsti, na Nanosu, na Šmarno gori, na Mrzlem vrhu in na poti na Korošico in čez Komarčo. Vsi ponesrečeni so bili moškega spola, stari 47, 48, 49, 50, 62 in 67 let. Zato je v sodelovanju med Planinsko zvezo Slovenije, Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije in Gorsko reševalno službo Slovenije nastala akcija Zdravi v gore, ki jo sofinancira Minstrstvo za šolstvo, znanost in šport. Obiskovalcem gornje v okviru akcije namenjen nasvet in opozorilo, da naj se starejši in bolniki s kroničnimi ter srčnimi boleznimi, pa tudi tisti s povišanim krvnim tlakom ali po srčnih operacijah odpovedo hoji v visokogorje. V gore naj ne hodijo sami, privoščijo naj si krajše in lažje izlete v bližini domačega kraja ali v alpskem hribovju, nikakor pa ne daljših in najjoruejših pohodov ali tur. Izogibajo naj se vročemu in so- parnemu vremena, ob najjorih pa jmskrbijo za nadomeščanje izgubljene tekočine. Glede oblike in intenzivnosti planinske aktivnosti naj se posvetujejo s svojim zdravnikom, držijo naj se njegovih navodil, s seboj pa morajo nosili zdravila. Akcija Zdravi v gore je v soboto, 24. avgusta, gostovala pri Domžalskem domu na Mali pla- ynini (1520 m). Wr 7. IV J Več kol 150 na JPP^" ;;'/:,.4jla^jM kl/učntm ohisko- '+0 valcem smo pred- stavili postopke • '"<',tfc Wffli za ugotavljanje Znanje o oživljanju nam pride vedno prav. in fjrepoznava- nje tipičnih bolezenskih znakov in ukrepanje ob srčnem zastoju. Bolj pogumni (takšnih je bilo okrog 60) so ob napotkih zdravnice preizkusili dajanje umetnega dihanja in masažo srca na lutki Laerdal (pojmlarna Ančka). Kar 137 ljudem smo brezjilač-no izmerili krvni tlak, na klop, kjer smo opravljali meritve, pa sta prisedla tudi najstarejša udeleženka s 7.5 leti in najstarejši udeleženec s 77 leti. V okviru delavnice z naslovom Varneje v gore je okrog 60 ljudi spoznalo navezovanje in pravilno uporabo samovarovalnega sestava (plezalni pas, čelada, zaviralna ploščica, vrv, dve vponki, zaščitne rokavice ob ustrezni osebni opremi) -*-•*<» >-*#<. "*■*•% >*>r<* ! 1 SI i f t 5LAPCA UPE^A in pravilno gibanje ob žičnih vrveh. V štirih urah seje precejšnje število obiskovalcev Veli-koplaninske planote lahko seznanilo s postopki, veščinami in znanjem, ki nam polepšajo doživetje v gorah in pomagajo izboljšati lastno varnost. S seboj so poleg prijetnega doživetja lahko odnesli tudi brezjilačno strokovno gradivo in knjižico Zdravi v gore. BORUT PERŠOLJA i JOGA JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, GYJANA, BHAKTI, KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov. Izoblikoval ga je indijski učitelj Paramhans Swami Maheshwarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu *Joga v vsakdanjem Življenju* vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. REZULTATI REDNE VADBE SO: • sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah, • izboljšanje zdravja in počutja, • povečana sposobnost koncentracije, • samozavest in spokojnost, • osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti, • samospoznanje. V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. ZUo vse, ki se nam želite pridružiti VABIMO K VPISU do 2. oktobra DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 20. URE NOVO: joga za otroke od 4-8 let KAMNIŠKIM TRIATLONCEM V SEZONI 2002 DVOJNI NASLOV DRŽA VNIH PRVAKOV Po osvojitvi naslova državnih prvakov na kamniškem sprint duatlonu v maju, so v avgustu zasedli še drugo mesto na DP v kratkem triatlonu, teden dni pozneje pa osvojili še naslov državnih prvakov v sprint triatlonu. Da bo sezona 2002 kljub izpadu občinskega sofinanciranja uspešna, je nakazalo že dejstvo, da se je kljub pričakovanemu upadu članstva, vsaj kar se tiče vodilnih klubskih tekmovalcev, le to Se povečalo. Klub sedaj šteje 24 tekmovalcev od tega kar šest žensk. Razveseljivo pa je dejstvo, da ni samo najštevilčnejši temveč tudi najkvalitetnejši v Sloveniji. Na kamniškem sprint duatlonu v okviru Trišportnih dnevov Elektrončka, ki je štel za ekipno državo prvenstvo, so pred domačim občinstvom osvojili naslova državnih prvakov tako v moški (Močnik, Romšak, Zore) kot v ženski kategoriji (Nakrst. Podpečan, Burja). Na ekipnem DP v kratkem triatlonu v Celju pa je postava Tišljar, Močnik in Romšak le za 35 sekund zaostala za prvouvrščeno ekipo TK Ribnica in še to zaradi slabe preglednosti nad tekmeci. Napako je dva tedna kasneje na ekipnem DP v sprint triatlonu v Slovenskih Konjicah popravila trojka Močnik, Kregar in Krajne. V odločnem napadu in s složnim sodelovanjem je kar za slabih 5 minut premagala drugouvrščeno ekipo TK Maribor. Seveda se je na tekmah zvrstilo tudi veliko odličnih posamičnih uvrstitev tekmovalcev ŠD Trisport in to ne samo moških temveč tudi ženskih in še posebej mladinskih. Omeniti velja nastop na posamičnem državnem prvenstvu v Kočevju, kjer je Nataša Nakrst osvojila drugo mesto, izreden rezultat pa so dosegli mladinci ŠD Trisport, ki so zasedli vsa tri prva mesta v naslednjem vrstnem redu - l. Krajne, 2. Zore, 3. Ivančič. V veteranskih kategorijah je beležiti tudi vidne uspehe - klub uspešno zastopata Ekart in Škrlep. Ker pa nobena stvar ni tako popolna, da ne bi lahko bila še bolj, je v letošnjem letu beležiti nekoliko manjše udejstvovanje klubskih tekmovalcev na področju dolgega triatlona - Ironmana. Kregarju se od lanskega havajskega Ultramana vleče poškodba, ki mu ne dovoljuje kakšnih dolgotrajnih naprezanj, Romšak, Cokan in Škrlep pa so nastopili na tekmi za svetovno Ironman serijo v Frankfurtu, vendar so vsi rahlo zaostali za svojimi pričakovanji - uvrstitev na svetovno prvenstvo v Ironmanu na Havajih. Suma sumarum pa je sezona, ki se bliža zaključnemu delu, prinesla obilo uspeha in zadovoljstva tekmovalcem in tekmovalkam ŠD Trisport, kar pa pomeni obvezo za finalna tekmovanja in nato nove priprave na naslednje leto. MK EKIPA TRISPORTA (od leve): Aleš Podgoršek, Domen Hribar, Miro Kle-gar, Matic Romšak, Mirko Tišljar, Grega Zore in trener Igor Kogoj, čepi Viktor Ekart. PLANINSKI KOTIČEK ALPINISTIČNI TABOR AO KAMNIK V MARTULJKU Zadnji teden v juliju seje na idiličnem travniku blizu Martuljka zgodil Alpinistični tabor kamniškega Alpinističnega odseka. Poleg plezanja in spoznavanja novih plezalsko zanimivih delov naših Julijskih Alp pomeni tak tabor tudi družabno srečanje, možnost za zabavo in sprostitev, obujanje starih spominov... Vreme nam ni najbolj služilo, saj je le malo dni minilo brez dežja. Vseeno pa so preplezali kamniški alpinisti in pripravniki kar nekaj dobrih smeri in to ne samo neposredno nad tabornim prostorom. Naj navedemo samo nekatere. V Nad Sitom glavi sta Smer po zajedi splezala Aleš Holc in Matic Petek, Kremenkov kamin in Albinco pa Ambrož Bajde in Marko Petek. V znamenitem Prisojniko-vem Hudičevem stebru so vzpon opravili Matjaž Šerkezi, Aleš Holc, dan kasneje pa še Matjaž Plemeniti ter Aleš Koželj. Severni raz Male Martuljške Ponce sta preplezala David Novak in Blaž Vrabec. V severni steni Velike Mojstrovke sta smer Debelakove preplezala Klemen Romšak in Mateja Zaje. Tabor seje končal s piknikom, ki so se ga udeležili tudi nekateri starejši člani AO Kamnik, za piko rut i, pa sta kljub deževnemu začetku dneva Matjaž Plemeniti in Aleš Koželj splezala še enega najmurkantnejših razov v naših Alpah, Raz Jalovca. Aleš Holc ALPINISTIČNA ŠOLA Letošna alpinistična šola se bo začela 26. septembra ob 19. uri v prostorih planinskega društva Kamnik, v drugem nadstropju, na Sutni 42. Vodila jo bosta predvidoma Matej Mošnik in Blaž Vrabec ob pomoči drugih članov AO Kamnik. Šola je namenjena predvsem tistim, ki že obvladajo osnovne planinske veščine hoje po hribih, a si želijo spoznati tudi težje dostopne kotičke naših in tudi tujih planin, tako v kopnem, kot tudi v snegu, peš in na smučeh. Šola seveda ne bo zastonj, višina pokrivanja stroškov organizacije, opreme, inštruktorjev itd. bo določena pozneje, je pa tudi AO namenil zanjo določena sredstva. Za mlajše od 18 let je potrebno tudi pisno soglasje staršev. Šola bo obsegala poleg teoretičnih predavanj in vaj v plezalnem vrtcu, tudi plezalne in turno smučarske ture. Predvidoma bo trajala do maja leta 2003, ko bo sledil teoretični in praktični preskus znanja za pridobitev naziva mlajši pripravnik. Kogar bo alpinizem pritegnil, bo lahko nadaljeval svoje udejstvovanje v okviru AO, vendar to ni nujno. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo vsak četrtek ob 20. uri na sestanku AO Kamnik. NOGOMETNA KOROŠICI Tradicijo »nogometa na najvišji ravni« bo AO Kamnik nadaljeval tudi letos. Kakor že nekaj let do sedaj, bo tudi tokrat nogometna tekma prvo nedeljo v oktobru, to je 6. oktobra na »nogometnem igrišču« na Koroši-ci z začetkom točno opoldne. Kdor bi si jo rad ogledal ali mogoče celo sodeloval v njej, se lahko udeleži izleta na Korošico. Odhod bo z lastnimi avtomobili s Trga prijateljstva v Kamniku ob 7.15. Potrebna je ustrezna obutev za hojo po brezpotju, saj naj bi ob vrnitvi obiskali tudi Vodo-točno jezero. Za »žogobrce« je pa zaželeno, da imajo tudi copate. Udeležbo na tekmo so obljubili tudi Štajerci. Kocbekov dom bo ali pa ne bo odprt. Uradno so ga namreč zaprli 15. septembra, še kak mesec pa naj bi bil odprt ob lepih koncih tedna. Če bo dež, izleta ne bo. Bojč Tri kolajne z državnega prvenstva v spustu in klubska prevlada Calcita Kolesarji Kolesarskega društva Calcit so na državnem prvenstvu v spustu Jošt 2002 nad Kranjem osvojili tri kolajne v članski konkurenci. Rok Podbevšek je osvojil srebrno kolajno in Tadej Trobevšek bronasto v absolutni članski (mednarodni) konkurenci. Bronasta je bila tudi Nika Vrhovnik v ženski konkurenci. Poleg Podbevška in Trobevška sta med seseterico uvrščena še Jure Logar in Mavricij Kveder na sedmem mestu oz. na devetem mestu, v državnem prvenstvu brez treh konkurentov iz Avstrije imata priznano peto in sedmo mesto. Take prevlade v desetletni zgodovini državnih prvenstev kateregakoli kluba še ni bilo. Zmagal je Korošec Janez Jamnik, nastopilo je 70 tekmovalcev iz 22 klubov. Mojstri drznosti bodo ta konec tedna, ko najbolj informirani že berete Občina nastopali v Kamniku. V soboto bo najprej uradni trening za Špica Downhill Kamnik 2002 na severnem pobočju Starega gradu, ki bo na sporedu v nedeljo. Najprej dopoldne kvalifikacije in popoldne finale za točke slovenskega pokala v organizaciji KD Calcit. V soboto proti večeru pa bo v Stahovici nasproti Calcitovega kamnoloma še prvo uradno državno prvenstvo v dualu. Boštjan Hribovšek dvakrat v zelenem reprezentančnem dresu Mladi gorski kolesarji Calcita ki so v ekipnem točkovanju slovenskega pokalu v tej sezoni osvojili ekipno drugo mesto. Zaostali so za medijsko velikodušno podprto ekipo Svvatch Novice Extreme, na evropskem in svetovnem prvenstvu pa so imeli svojega predstavnika Boštjana Hribovska. »Prav na največjih tekmah mi ni šlo, kot sem želel,« je tožil po EP v Zurichu, kjer je osvojil 82. mestu. Na Tirolskem je bil na 58. mestu. Kaprun in 13. svetovno prvenstvo v MTB bo šlo v anale kot festival blata, najtežji dirki na svetu v krosu, po udeležbi 55 držav, 1500 kolesarjev... V Sloveniji si bomo zapomnili 7. mesto mladinke Nine Ho-movec v krosu, ki ga domala ni pričakoval nihče. Vida Uršič letos bronasta Vida Uršič, najuspešnejša cestna kolesarka v slovenski zgodovini, tudi letos ne počiva. Njen vrhunec sezone je svetovno veteransko prvenstvo v St. Johannu na Tirolskem, od koder je letos prinesla bronasto kolajno. Če je prejšnja leta osvajala (zlate) kolajne na cestnih dirkah -letos je bila peta, je tokrat prvič poskusila tudi v kronometru - v vožnji kolesarske resnice na čas. Zanimivo, da je Vida Uršič, doma iz idilične vasice pod Kamniškim vrhom, osvojila edino kolajno za Slovenijo. Bojan Ropret, nemara kolesar preteklega stoletja, se je po vrnitvi v tekmovalno kolesarstvo veselil le četrtega mesta. Daljši pogovor pripravljamo za naslednjo številko KO. Osem kolajn KGT Papež na DP v gorskih tekih Pobočje Krvavca je v nedeljo v avgustu gostilo državno prvenstvo gorskih tekačev v disciplini navkreber. Kamničani so bili že po tradiciji kot športni narod dobro zastopani. Cvet tekačev je seveda tekel pod okriljem Kluba gorskih tekačev Papež. Lahko bi zapisali, kako je šport lep, zdrav, kako dviguje človeka. Tokrat le statistika. Nika Urh je državna prvakinja med mlajšimi deklicami, Klara Kregar je bila tretja, in Špela Papež 11. Uroš Tomec je novi državni prvak med starejšimi dečki, Miha J asov ec je šesti in Gregor Mlakar 12. Marko Balantič je bil osmi med mladinci. Katja Tomec je bila druga, Janja Rebernik tretja in njena sestra Urša peta med starejšimi deklicami, Klemen Markuš je bil drugi s srebrno kolajno med mlajšimi dečki, kjer sta bila Rok Markuš šesti in Gregor Kregar 10. Ana Veršnik (Kamnik) je bila peta med mladinkami. Torej kar šest kolajn med najmlajšimi za KGT Papež-Med člani je piko na i najprej dodal Igor Šalamun (tudi član KGT Papež) z novim rekordom proge od spodnje postaje žičnic do vrha Zvo-ha v času 54:56. Sebastjan Zamik je osvojil četrto mesto, Matej Krebs peto, Metod Močnik 1 /., Tomo Petek 14., - Ivan Urh, trener mladih je pritekel 18. mesto v absolutni konkurenci in osvojil tudi bronasto kolajno med veterani. Nastopilo je 150 tekačev. Igor Šalamun, Sebasti-jan Zarnik in Matej Krebs so klub gorskih tekačev Papež, zastopali tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu, 18. po vrsti pretekli konec tedna v avstrijskem lnnsbrttcku. Trije med deset na »Jeklenih« Kamničani so stalni gostje tudi najtežje vzdržljivostne preizkušnje v deželici na sončni strani Alp. Na bohinjskem Triatlonu Jeklenih, kjer so letos pripravili 17. izvedbo te zelo zahtevne preizkušnje. Zmagal je biatlo-nec Janez Maric, sicer domačin iz Bohinja. Med najboljšo deseterico pa so se uvrstili kar trije Kamničani: Metod Močnik, Matic Matija Romšak in Branko Škoflek, kar je med 120 triatlonci, ki morajo s kajakom premagati 8 km po Bohinjskem jezeru, 16 km makadamske ceste z gorskim kolesom na Pokljuko in še 8 km planinske poti mimo planine Konjščica do Vodnikovega doma na Velem polju, 1900 metrov visoko pod Triglavom, največja zasedba posameznega okoliša. Metod Močnik (Calcit) je vil. nastopu zapored od teta 1991 pritekel na cilj peti. Že prej ima absolutno dve drugi, dve tretji, dve četrti, sedmo, dve osmi in deveto mesto. Romšak, sicer najboljši kamniški triatlonec TK Trisport, je bil šesti 1:50 minute za Močnikom. Škojlek osmi, 25 sekund za Romšakom, a pobral zmago v kategoriji M 6. Romšak v M 5. V zgornji polovici so prigarali še Marko Kotnik na 22. mestu in Franc Zarnik iz. Suhadol na 39. mestu. mm Karate klub Virtus Duplica Pridružite se nam pri prijetni in vse bolj popularni obliki vadbe, kjer razmigamo celo telo in pokurimo velikoo... kalorij, pridobimo kondicijo in se povrhu naučimo še osnov samoobrambe. 2x tedensko - PONEDELJEK in PETEK od 20;,° do 2P v veliki telovadnici Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik od 30. septembra Vpis in informacije: vsak ponedeljek in petek od 19. ure do 2():I" v telovadnici ali po telefonu 031/641 208 do vključno 30. septembra. Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 20. septembra 2002 13 Iz avgustovske črne kronike Vlomilci v enem dnevu obiskali tenisače, ribiče in Arboretum KOTIČEK Zadnji poletni mesec je sicer rahlo poraslo število prometnih nesreč (policisti so jih našteli 50 glede na enako obdobje lani, vendar le na račun tistih z zvito pločevino, nekoliko manje (10) pa je bilo število nesreč s telesnimi poškodbami. Nesreč z najhujšimi posledicami pa tudi v letošnjem avgustu na območju kamniške policijske postaje ni bilo. Med prometnimi nesrečami naj omenimo le tisto, ki se je zgodila 26. avgusta na semafo-fiziranem križišču v Šmarci. Povzročil jo je pijan voznik osebnega avtomobila, ki je pred križiščem prehiteval kolono vozil in čelno trčil v vozilo, ki je stalo (na nasprotni strani) pred rdečo lučjo. Pri tem sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, na vozilih pa je nastala precejšnja materialna škoda. V primerjavi z lanskim avgustom se je letos nekoliko povečalo število kaznivih dejanj. Avgusta so policisti zabeležili 55 kaznivih dejanj, med njimi je bilo največ vlomov (25) in tatvin (18). 3. avgusta sta se dva moška polakomnila valovite alu pločevine na dvorišču podjetja Žurbi team na Bakovniku. Odpeljala sta večje število plošč proti Mengšu, kjer so ju po obvestilu oškodovanca prijeli domžalski policisti. Plošče so vrnili oškodovancu, storilca pa so pridržali in zoper njiju napisali kazensko ovadbo. 5. avgusta so vlomilci napadli Arboretum Volčji Potok, prostore Teniškega kluba Kamnik in ribiško brunarico na Križu. Z vlomi so doslej še neznani storilci povzročili skupaj za okrog 1,5 milijona SIT škode. 8. avgusta je nezadovoljni delavec podjetja Kam-bus z orožjem in orodjem grozil, predvsem vodilnim delavcem, da se jim bo maščeval, ker ga nameravajo odpustiti z dela. Orožje in orodje so policisti zasegli, zoper delavca pa bodo podali kazensko ovadbo javnemu tožilstvu. 15. avgusta ponoči je neznanec izpred stanovanjskega bloka na Jakopičevi ulici na Duplici odpeljali motorno kolo Kavvasaki reg. št. U Z7 - 44. 17. avgusta so policisti opravili ogled vloma v stanovanjsko hišo v Srednji vasi. Vlomilec ni Matični podatki za avgust POROKE: - SUAD RUŽNIĆ, Cazin, BiH, kom. delavec, star 26 let in AZRA LAKIĆ, Moste 78, frizerka, stara 19 let - DAMJAN SMRTNIK, Zgornje Jezersko 18, mizar, star 34 let in ANICA ŠTELE, Tunjiška Mlaka 9, prof. glasbe, stara 31 let - ROMAN DOBOVŠEK, Zgornje Stranje 57a, komercialist, star 30 let in SONJA MALOVRH, Polhov Gradec 105, prof. razr. pouka, stara 27 let - TOMISLAVŠEVERDUA, Zadar, Kotarskih Serdara 7, kuhar, star53 let in MILENA SCHLICHTING, Stuttgart, vVidmaierstr. 142, poslovodja, stara 50 let - JANEZ KORUZA, Ljubljana, Hladilniška pot 18B, vodja gostinstva, star 34 let in B1LJANA DRAŽIĆ, Ljubljana, Hladilniška pot 18B, študentka, stara 26 let - JANEZ ŠIFRAR, Škofja Loka, Cesta talcev 2, podjetnik, star 33 let in ŠPELA JUSTIN, Ljubljana, Zagrebška ulica 15, bančnik, stara 32 let SMRTI: - JOŽICA VRHOVNIK, r. Zabavnik, Kamnik, Ulica Toma Brejca 21, stara 46 let - JULUANA DROLC, r. Piskar, Motnik 3, upok., stara 96 let - PAVEL JERIČ, Šmartno v Tuhinju 1, upok., star 52 let - ANDREJ VRHOVNIK, Kamnik, Kersnikova ulica 4, upok., star 70 let - JASIM CRNOLIC, Kamnik, Cankarjeva cesta 3, star 43 let - JULUANA TAVŽEU, r. Drolc, Kamnik, Jurčičeva ulica 5. upok., stara 89 let • FRANCE KRAMAR, Kamnik, Jurčičeva ulica 16, Kamnik, upok., star 76 let - DANICA ČIROVIĆ, r. Kolar, Kamnik, Groharjeva ulica 2, upok., stara 48 let - MILAN KAJBA, Mekinje, Cesta treh talcev 9, upok., star 61 let - FRANC ROMŠAK, Briše 2, upok., star 71 let - JOŽEF ŠKALIČ, Vrhpolje pri Kamniku 163, upok., star, 74 let - PETER LETNAR, Komenda, Zajčeva cesta 31, star 53 let MAITIM Computere i.ao.. Kamniška 39, Smarca, 1241 Kamnik, tel. 01 830 33 BO • faks 01 830 33 75 e-mail: inlo@maitim.si • www.maitim.si iSllIfll Computers VRHUNSKA RAČUNALNIŠKA OPREMA mm Nadgradite vaš računalnik v učinkovit in poceni audio-video nadzorni sistem. BREZŽIČNI AUDIO-VIDEO NADZORNI SISTEMI Vlomilci ne poznajo počitka! Računalniški sistemi MAITIM, COMPAO, IBM, HP; Monitorji, tiskalniki,skenerji, digitalne kamere, projektorji, potrošni material,... Profesionalni strežniki MAITIM, COMPAO. IBM; Računalniške mreže, internet, modemi, stikala, usmerjevalniki-routerji, (ISDN, ADSL)... Programska oprema MICROSOFT, SYMANTEC, ADOBE, COREL,... Video nadzorni sistemi... Svetovanje, inženiring in projektiranje informacijskih sistemov. KVALITETEN SERVIS - RAZLOG VEČ ZA NAKUP imel težkega dela, saj je vhodna vrata odklenil kar s ključem, ki ga je našel v omarici pred vrati. 23. avgusta so na Livarski ulici v Kamniku ukradli osebi avtomobil Renault Clio reg. št. U R6 - 32H. Istega dne so policisti v Podgorju prijeli tri osebe iz Kamnika, ki so imeli pri sebi prepovedane droge. Sumijo, da gre za heroin in kokain. Vse tri so priprli. Po laboratorijski raziskavi zasežene snovi pa sledijo ustrezni ukrepi. V avgustu so policisti Policijske postaje Kamnik morali 38-krat intervenirati zaradi kršitev javnega reda in miru. 17-krat so morali miriti razgrajoče in pretepače v zasebnih prostorih, 21-krat pa v gostinskih lokalih in na ulicah. Tako so morali 3. avgusta kar trikrat posredovati, dvakrat v zasebnih stanovanjih, enkrat pa v gostinskem lokalu. 10. avgusta so se policisti morali spet oglasiti na Neveljski poti v Mekinjah, kje je že stari znanec policije pijan izvajal nasilje nad ženo in otroci. Zato so ga pridržali do iztreznit-ve. 15. avgusta so policisti intervenirali na Groharjevi na Duplici, kjer je nekdanji mož pijan razgrajal. Ker ni upošteval opozoril policistov in se ni pomiril, so ga odpeljali na Povšeto- MEDIADOM Ljubljanska 3/c, KAMNIK telefon: 01/839 47 97 vo, kjer je razmišljal o posledicah svojega ravnanja. Srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. 19. avgusta so morali policisti na Mali Rakitovec, kjer je mož. pretepal svojo ženo in jo zaprl v klet; poškodovano so odpeljali v klinični center, mož pa bo moral po plačilo na sodišče. 15. avgusta ponoči so policisti pri rednem obhodu pri trgovini Dan - Noč naleteli na pet razposajenih mladeničev, ki so pijani peli in kršili nočni mir in počitek prebivalcev tega dela Ljubljanske ceste. Vse bodo prijavili sodniku za prekrške. Avgusta se je v naših planinah zgodilo tudi nekaj nesreč. 18. avgusta so kamniški gorski reševalci s pomočjo helikopterja pripeljali v dolino češkega državljana, ki se je poškodoval pri padcu pod Pre-sedljajem. 11. avgusta so starši obvestili policijsko postajo, da se njihov sin ni vrnil s Kamniškega sedla. Med akcijo poizvedovanja preko gorske policijske enote in vodje policijskega okoliša, je oče sporočil, da se je sin sam vrnil domov. 30. avgusta je pri spravilu sena zagorelo gospodarsko poslopje v Okrogu pri Motniku. Zgorelo je ostrešje in 70 ton suhega sena. Škodo so ocenili na 4,5 milijona tolarjev. (fs) *••<-»-•<*>•<"*"•< >#-»>§-•> >*-<>>§-» SLAPKA IPĐJA I t i t- 1 lic' ] lll^ll it«? ti ^>1» C ^»1» 13 L KAM N I K Cankarja vit I I "Tfcl.lor.: O I -83» (-73 1 T«ler»x- O I -33» I 303 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. Cankarjeva 11 1240 KAMNIK išče kv zidarja Prijave pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. Vsi, ki želite obnoviti svoje znanje in ga oplemenititi z novimi spoznanji ali početi tisto, za kar vam je nekdaj zmanjkalo časa, se oglasite v UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE »LIPA« DOMŽALE, Kolodvorska 8, ali pokličite na 041/727 873. Prepričani smo, da boste v programu »LIPE« našli kaj za vašo dušo in telo: • TUJI JEZIKI: angleščina, nemščina, italijanščina potekajo v vseh stopnjah: začetni, nadaljevalni in konverzacija. Organizirali bomo tudi tečaje drugih tujih jezikov (španščina, francoščina, ruščina), če bo od 8 do 10 članov pokazalo interes. • UMETNOSTNA ZGODOVINA - začetna in nadaljevalna stopnja • LIKOVNI KROŽEK - ŠOLA RISANJA - začetna in nadaljevalna stopnja. Delo poteka v kabinetu in v naravi. • LITERARNI KROŽEK literarna in študijska srečanja članov, razgovori s slovenskimi literarnimi ustvarjalci, sodelovanje na srečanjih in natečajih za seniorje, izdaja literarnega zbornika • KROŽEK LEPEGA IN PRAVILNEGA GOVORA in • BEREMO LEPO LITERATURO , • GLASBENI KROŽEK - radi pojemo - pevski zbor Lipe, sintetizator, kitara • ASTRONOMIJA • RAČUNALNIŠTVO • ETNOLOGIJA • KROŽEK ROČNIH SPRETNOSTI - keramični krožek, krožek ročnih del (šivanje, pletenje, kvačkanje, pletenje s slamo), zdrava kuhinja • REKREACIJA - fitnes in telovadba, pohodništvo in kolesarstvo, joga • PREDAVANJA, KULTURNO-ZABAVNA SREČANJA, IZLETI Naše uradne ure v septembru so vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. O vodi in njenih značilnostih Kot sončna energija je tudi voda vir življenja in osnovni pogoj za obstoj živih bitij - ljudi, živali in rastlin. Torej neke specifične vrste energija. Tokrat nekaj o značilnostih vode, prihodnjič pa o njeni učikoviti rabi. Uporabno vodo po kvaliteti ločimo pa pitno in nepilno. Pitna voda mora biti higiensko neoporečna. Ncpitna jc manj kakovostna in jo uporabljamo za manj zahtevne namene. Vsi vemo, da jc voda spojina vodika in kisika (H20). Manj pa je znano, da voda v naravi nikjer ni kemično čista. Najbolj čista jc atmosferska voda, ki pada na zemljo v obliki padavin, vendar je tudi ta onesnažena s prahom in nekaterimi plini. Mnogo manj čista je površinska voda, ki stoji ali teče po površini zemlje. Pri tem raztaplja minerale in je izpostavljena možnosti onesnaženja z organskimi in anorganskimi primesmi. Talna voda, ki stoji ali se počasi pretaka pod zemeljsko površino, se pri pronicanju skozi zemeljske plasti očisti mikroorganizmov in mehanskih primesi, navzamc pa se mineralov, s katerimi je dalj časa v stiku in jih raztaplja. Takšna voda ima zato bogatejši kemični sestav kot padavine. To pa velja le za staro talno vodo. Mlada, ki se vrača na površino kmalu zatem, ko je proniknila skozi zemeljske plasti, nima značilnega sestava talne vode. Ker se je hitreje gibala skozi zemeljske plasti, tudi po razpokah, se ni niti filtrirala, niti se ni utegnila navzeti (raztopiti) mineralov. Zaradi apnenčastih tal voda pri nas vsebuje v glavnem različne kalcijeve soli. Če so poleg teh še drugi minerali, jc to mineralna voda. Poznamo kisle, slane, grenke, jodaste, žveplcne in druge mineralne vode. Če je njena temperatura pri izviru višja od srednje letne temperature kraja, kjer ta voda izvira, je to termalna voda. Poleg mineralnih (anorganskih) snovi, ki dajejo vsaki vodi značilen kemijski sestav, so v njej tudi organizmi, zato govorimo tudi o biološkem in bakteriološkem sestavu vode. Biološke značilnosti vode določajo živalski in rastlinski organizmi (favna in flora). Poleg teh so v vodi lahko še mrtvi organizmi, semena idr. Za nas so zanimivi predvsem mikroorganizmi, ker jih za razliko od makro običajno niti ne vidimo. Včasih vidimo njihove združbe, npr. vsem znane alge, ki nastajajo v toplih stoječih ali lenih površinskih vodah. Njihov razvoj pospešuje sončna svetloba. Takšna voda začne sčasoma zaradi razkrajanja mikroorganizmov smrdeti in je seveda neuporabna. Bakteriološke lastnosti vode pa določajo bakterije, ki žive v vodi. Nekatere so koristne, ker razkrajajo organske snovi, nastale s trohnenjem in gnitjem, druge pa nevarne, ker povzročajo bolezni. Bakteriološko ocenjevanje vode temelji na številu klic coli v 1 ml (-1 cm3) vode. Colifor-mne bakterije je možno odkriti samo v večji količini vode. Zato je kvaliteta vode izražena s številom bakterij coli v 100 ml vode. Če jih ugotovimo v 100 ml, je ta voda rahlo onesnažena, če pa jih odkrijemo v 50 ml ali celo 20 ml, pa se smatra za močno onesnaženo. Posebno moteče in nevarne so bakterije coli, ki pridejo s fekalnimi izločki v pitno vodo. Takšne so bakterije Escherichia coli. Klic teh bakterij v pitni vodi absolutno ne sme biti (MDK-0). Porabnikom vode iz kamniškega vodovoda Iverje pa se tega ni potrebno bati. Prepričal sem se, da redne analize te vode, ki jo dela pooblaščena institucija, kažejo njeno popolno neoporečnost. Voda jc lahko kisla, nevtralna ali alkalna (bazična). Kislost ali alkalnost vode izražamo z vrednostjo p(1, ki pomeni koncentracijo vodikovih ionov. Nevtralna voda ima pH-7, pod to vrednostjo se voda smatra za kislo (lakmusov papir obarva rdeče), nad pa za alkalno (obarva modro). Ta podatek je važen pri klorirani vodi, npr. bazenski, pri kateri je potrebno zaradi številnih in vsakovrstnih kopalcev skrbeti tudi za dezinfekcijo. Dc-zinfekcijska sredstva (običajno klor) pa so učinkovitejša pri nizkem pH. Visok pH pa povzroča tudi agresivnost vode na kožo in kovine. Kislost ni škodljiva, če ni pretirana. Kamniška pitna voda iz Iverij ima dokaj konstanto vrednost pM-8,l, torej jc rahlo alkalna Dopustne vrednosti so med 6,5 do 9,5. Pogosto se srečamo tudi s pojmom trdote vode Z njo označujemo v vodi vsebovano količino kalcijevih, magnezijevih, železovih in aluminijevih soli. Deževnica ne vsebuje mineralov, zato jo imenujemo mehka voda. Trdoto merimo v stopinjah, imenovanih tudi nemške stopinje (Nst. ali °N). Ena stopnja trdote pomeni 10 mg raztopljenega kalcijevega oksida (CaO) ali ekvivalentne (primerljive) količine drugih soli v 1 litru vode. Voda s trdoto pod 10. Nst. jc mehka, nad to vrednostjo pa trda. Za pitje je trda voda primernejša, za druge namene pa ne. In kakšno vodo imamo v Kamniku? Voda iz Iverij ima karbonatno trdoto 5,9, nekarbo-natno pa 0,3 skupno torej 6,2, kar jo uvršča med srednje mehke vode. Torej je zelo primerna za gospodinjske namene (za pripravo tople vode, uporabo v pomivalnih in pralnih strojih, vlažilcih zraka ter deloma tudi za zalivanje), za pitje pa jc sicer neoporečna, ni klorirana, osvežujoča, a nekoliko premehka. Brezplačne informacije in nasvete o ukrepih za učinkovito rabo energije (ogrevanje, izolacije ipd.), pa tudi vode, dobite občani brezplačno v ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. Dogovorimo pa se lahko tudi, če me pokličite na dom, tel. 8311-663. ESP KAMNIK Ivo Gašperič, energ. svetovalec Iskrica za varčno rabo energije Ohladite si ozimnico Prišel je čas, ko pobiramo ali kupujemo pridelke in jih shranjujemo za zimo. Ozimnico lahko uspešno shranjujemo le v hladni shrambi pri temperaturah med 4 in 8°C. V septembru in oktobru pa so shrambe .še vedno pretople. Uspešno in poceni jih lahko ohlajamo, tako da vpihavamo hladni nočni zrak, ki ima vteh dneh temperaturo med 5 in 8°C. Diferenčni termostat poskrbi, da je ventilator vklopljen samo takrat, ko je temperatura Zunaj nižja kot v shrambi. Stroški: Diferenčni termostat 18.000 SIT, ventilator Okoli 5.000 SIT. Brezplačne nasvete o varčnem ohlajanju, o ogrevanju na plin, olje ali drva, o sončnih kolektor jih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon Tiki Šolar. Izdelujemo tudi diferenčne termostate. Kon Tiki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solor.si Zaposlimo prodajalko ali pripravnico v živilski trgovini Žgajnar na Bakovniku, Klavčičeva 11. Inf.: 041/723-272. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta REZKA PODPEČAN iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem, znancem in vsem, ki ste ji izkazali zadnje spoštovanje in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala dr. Ahlinu, gospodu Župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem za cvetje, sveče, darove za svete maše in izraze sožalja. Žalujoči: vsi njeni Avgust 2002 ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša ljuba mama JULIJANA TAVZELJ roj. Godler, iz Kamnika Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego med njenim bivanjem v domu. Vsi njeni Kamnik, avgust 2002 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče, ni več Tvojega, smehljaja, le mtd in delo Tvojih rok ostaja. ZAHVALA Nenadoma nas je v 62. letu življenja zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in tast MILAN KAJBA iz Mekinj pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno najbližjim, znancem, prijateljem, njegovim nekdanjim sodelavcem in našim sodelavcem podjetij Stol, Simps'S in Lerota ter kamniškim gasilcem. Iskrena hvala za pomoč v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala gospodu Pavlctu Piberniku za lepo opravljen obred, pevcem mekinjskega zbora in Solidarnosti Kamnik, trobentaču in vsem, ki ste našega očeta v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Mirni, hčere Mirjana, Marti in Tanja z družinami ter drugo sorodstvo Avgust 2002 Življenji' naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan ... NihČe ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA V 66. letu življenja nas je nenadoma zapustil mož, ati, stari ata, brat, stric, svak in tast POLDE DERNULOVEC iz Slatnarjeve ulice v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim bivšim sodelavcem, našim sodelavcem iz Lion Style, Pernecom in Kontakt P, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje ter našega ata pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Tunjiškega okteta za zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Avgust 2002 Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. ZAHVALA Tako težko razumemo, da nase drage mame ANTONIJE SVETLIN roj. GALJOT ni več med nami Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremili do poslednjega doma, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli soZaljc. Zahvalo smo dolžni vsem, ki ste nam pomagali v tem težkem času, posebej še sosedom Babnikovim; hvala sodelavcem z Inštituta RS za Rehabilitacijo za izkazano pozornost. Zahvaljujemo se zdravnikom dr. Ambroževi, dr. Ivanetiču, dr. Ahlinu za ves trud in naklonjenost, enako patronažni sestri Meri. Zahvalo izrekamo g. župniku Francetu Šuštarju za besede tolažbe ob pogrebni svečanosti in pevcem Tunjiškega okteta, ki so s pesmijo spremljali zadnje slovo. Hvala še enkrat vsent in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni Podgorje, avgust 2002 ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so: WINDOWS, VVORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU... Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61 -10% popust nudimo za skupine E-pošta: clip0clip-domzale.si - 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom - delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja (I i D povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih. Pesem - to je tvoja nekdanja podoba: ptica, ki leti soncu v objem. Pesem - to je tvoja zemska usoda: cvet v grobu in cvet na njem. iT. Pavček) ZAHVALA Nenadoma in mnogo prekmalu je ugasnilo življenje naše drage BERNARDE SUSTAR iz Sel pri Kamniku Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Danijelu Kaštrunu in pevcem pevskega zbora Mavrica. Žalujoči: vsi njeni Julij 2002 Le malo dobrot ti življenje je dalo, srce je utrujeno tvoje obstalo. ZAHVALA Ob izgubi naše drage IVANKE JERIČ roj. Berlic, iz Buča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Cimos-Titana, Menine, Titana in Alu Alprema za izrečena sožalja, podarjene maše, cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poli. Posebno hvala Pctravsovim in Marinki Rcsnik za nesebično vsestransko pomoč v času bolezni in ob smrti, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in gospodu Igorju za besede slovesa. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni Buč, Srednja vas, Šmarca, Golice, Mali Hrib, Kamnik, Zgornje Loke, avgust 2002 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 75. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož in oče JOŽE ŠKALIČ z Vrhpolj 163 Iskreno se zahvaljujemo dobrini sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Bogdanu Logarju in sestri Darji za skrb in nego v času njegove dolgotrajne bolezni, g. župniku za opravljen obred in neveljskim pevcem za lepo zapete pesmi. Žalujoča: žena Marija in sin Jožef Avgust 2002 V globini naših nad in naših želja počiva tiho spoznanje onstranstva. Zaupajmo, da bomo našli ta skrita vrata večnosti! (Kahlil Gibran) ZAHVALA V 72. letu življenja nas je v tihi bolečini, popolnoma predana Božji previdnosti, zapustila naša dobra mama , MICI JELINČIČ iz Godiča Hvala vsem, ki ste ji v življenju kakorkoli stali ob strani. Hvala vam, ker ste poskrbeli za lepo slovo in za spoštovanje, ki ste ji ga ob tem izkazali. Vsi njeni Godič, avgust 2002 mm Srce tvoje več ne bije, flBi bolečine zdaj več ni. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 49. letu življenja nas je po težki bolezni zapustila dobra žena, mama in babica DANICA ĆIROVIĆ z Duplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, znancem in sodelavcem iz podjetja Titan za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patronažni službi in osebju zdravstvenega doma Kamnik. Žalujoči: mož Milenko, sin Goran z ženo Gordano, vnuka Uroš in Tjaša Duplica, avgust 2002 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 01/83 94 614 041/680-751, 041/800-946. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE KALIŠNIK iz Buča se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, sveče, prelepo, cvetje, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala sosedom, prijateljem in vsem tistim, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri njenem slovesu. Zahvala tudi obema župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala gospodu župniku Hočevarju za lep masni nagovor in za opisane dogodke iz let 1955 in 1956. Zahvala tudi pevcem iz Komende, domačim cerkvenim pevcem za zapete žalo-stinkc pri grobu in mašni daritvi. Vsem še enkrat lepa hvala. Žalujoči: vsi njeni Avgust 2002 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric FRANC KUHAR iz Kamnika Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in stanovalcem Miklavčičeve ulice, prijateljem, znancem ter sodelavcem tovarne Svilanit za izrečena sožalja, sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem Lire za občuteno zapete pesmi in Marjanu Šuštarju, ki se je v imenu sodelavcev poslovil od dragega Franca. Žalujoči: žena Dragica in vsi, ki so ga imeli radi September 2002 ZAHVALA V 79. letu življenja nas je zapustil naš dragi JAKOB HANČIČ z Gozda Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku in patru Miroslavu za lepo opravljeno pogrebno mašo in vsem pevcem z.a občuteno petje. Vsem še enkrat hvala za vse. Žalujoča: žena Marija in sin Jakob z družino Avgust 2002 m H Bolezen in trpljenje Si prestala, m V grobu zdaj boš mirno spala Si Odšla si tja, kjer ni gorja, !f§ Kjer upanje ti večnost da. ZAHVALA Tiho je od nas odšfa sestra in teta TONČKA GRKMAN Cvajarjeva Teti Zahvaljujemo se osebju doma upokojencev Kamnik in vsem, ki ste jo obiskovali. Hvala vsem, ki ste se prišli poklonit in izkazali spoštovanje njenemu spominu na zadnji poti, ji poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala župniku, pevcem in trobentaču. Hvala prav vsem. Njeni September 2002 ZAHVALA V 84. letu življenja je po krajši bolezni tiho zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta FRANCKA POLJANŠEK iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala pevcem Lire za lepo pesem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni September 2002 Kamniški OBČAN 20. septembra 2002 15 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Takoj zaposlimo komercialista PAX SVECARNA ŠTELE, tiso Pogoji: 17401 - moški od 25-40 let iz okolice Kamnika, - najmanj srednješolska izobrazba, - znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina) - poznavanje dela z računalnikom. Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o šolanju pošljite najpozneje do 27. 9. 2002 na naslov: PAX, d.o.o., Glavni trg 16,1240 Kamnik, tel.: 01/839-23-39. STORITVE Z AVTODVIGALI 20 t in 50 t STORITVE Z VILIČARJI: 12,5 t. MUŠIČ- MENGEŠ 01/7230-400. i UDcŠKApLEcSNA ŠOLA V KAMNIKU (več kot plesna Šola) V PRITLIČJU OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA PLESNI TEČAJI OB TORKIH • PRIĆETEK V TOREK. 24. SEPTEMBRA MALA PLESNA ŠOLA za otroke od 4. do 6. leta - ob 17.00 PLESNA ŠOLA ZA OSNOVNOŠOLCE - POP TEČAJI za učence od 1. do 4. razredov: 1. stopnja ob 18.00, 5. stopnja ob 19.00 za učence od 5. do 8. razredov: 1. stopnja ob 18.15 HIP HOP, JAZZ BALET, SHOW DANCE ob 17.45 osnovnošolci in ob 19.00 srednješolci in mladina TEČAJI DRUŽABNEGA PLESA za odrasle in mladino 1. stopnja ob 19.30, 2. stopnja ob 20.00. Vpis in prijave: 15 minut pred pričetkom tečaja. Zamudniki se lahko vpišejo na drugi vaji. Inlormaeiie: IT 04/25-15-000 in 041/611-000 RENAULT OUo Varčen pri nakupu, varčen pri porabi. Clio Lite je posebna serija Clia z izhodiščno stopnjo opreme. Zaznamujeta qa zmogljiva, a varčna motorja 1.2 60 KM in 1.5 dCi 68 KM ter ottiićna cena 1.797.000 SIT, V akciji Od sile varni, pa vam od njegove cene odštejemo se, vrednost kateregakoli registriranega vozila, starejšega od 8 let, ocenjenega po sistemu Eurota*, ter prištejemo 5c dodatni popust v vrednosti 280.000 SIT. Clio Lite je tako lahko vaš že za 1.597.000 SIT! DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale Prodaja novih vozil: 01 / 56 27 111 Prodaja rabljenih vozil: 01 / 56 27 111 Servis: 01/56 27 333 Nadomestni deli; 01 / 56 27 222 r.ix: 01/56 27 444 zrnati: tomaz.setnlkar,avtosetftdea)er.rBnaului INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. STANOVANJE V KAMNIKU najame starejši par, sprotno plačilo, Tel.: 031/634-416, 839-26-77. PRODAM NOVEJŠO HIŠO, 8 km iz Kamnika (Studenca), 2700 m2 zemlje. Tel.: 839-23-75, 031/774-951. MEDIADOM Ljubljanska 3/c, KAMNIK telefon: 01/839 47 97 AGROPROMET CERKLJE lil. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja SEMENSKA ŽITA ŽE NA ZALOGI Cene za krmila so tovarniške. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - čebula 5/1,1 kg SIT 49,90 - alpsko ml. 3,2 + 1,6% m. m., 11 SIT 149,90 - krompir beli in rdeči, 1 kg 38,00 - olje rastlinsko 11, st. 209,90 - česen, 1 kg 199,90 - olje Cekin, sončnično, 11, PVC 249,90 - Rama margarina, 250 g 149,90 - Radenska, 1,51, PVC 119,90 - sir Jošt, 1 kg 899,90 - sadna pijača ACE Presad, 1,51 119,90 - pizza šunka, 1 kg 499,90 - kava Slovenska, 100 g 89,90 - piščanec Perutnina Ptuj, 1 kg 399,90 - sobni copati 139,90 - prekajen vrat + šunka, 1 kg 1.299,90 - toaletni papir, 2-slojni, 10/1 269,90 - jajca 10/1 149,90 - sveča kocka, velika 229,90 - fižol rjavi, zrnje, 400 g 79,90 - sveča Mojca, velika 179,90 - testenine - sortir., 400g 84,90 - sveča Piramida 119,90 - pašteta Argeta junior, 100 g 149,90 - sveča Merkur 99,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ZAHVALA Ob smrti naSe mame, babice, prababice, sestre in tete LJUDMILE KRŽIŠNIK iz Kamnika, Kranjska cesta 2, ki jo vsak dan bolj pogrešamo, se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem iskreno zahvaljujemo za izraze ustnega in pisnega sožalja. Hvala vsem sosedom za sočustvovanje ob njenih zadnjih trenutkih odhoda iz nase solzne doline z občutkom bolečine kot med člani enega družinskega kroga. Hvala vsem za vence, cvetje ter sveče v njen spomin. Posebna zahvala Tanji PeSakovi za vso plemenito pomoč v času Milkine bolezni. Zahvaljujemo se zdravnici dr. Logarjevi in patronažnim sestram zdravstvenega doma Kamnik za zdravljenje in nego na domu. Hvala Župniku gospodu Francu Šuštarju za vsa bogoslužna opravila v njen blagor ob zadnjih trenutkih njenega življenja in ob slovesu na njeni zadnji poti, Tunjiskemu oktetu za ganljivo zapete žalostinke in izvajalcu iz Grosuplja za skladnost trobentinih akordov v slovo. Hvala vsem za udeležbo na pogrebni svečanosti! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Avgust 2002 KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h"18h torek, petek 9h-12h UU1M SVOJDMtKUPOmiNMtHMU TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH, SIEMENS Jfe -10% POPUST AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE GORENJE PRALNI STROJ 1182 S - količina omejena VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH ARTIKLOV VODOVODNE ARMATURE -10%'w VGRADNA STEKLOKERAMIČNA PIOŠČ/T^j ECT 68 CHI - 100.900 SIT ^^HF9 oz. 94.846 SIT za goloj>insko placjlo^j - BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH ■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV BREZ OBRESTI nove kolekcije jesen zima 2002/2003 SNOVIK SVfT TERMALNIH UZITKOl/ Privoščite si pravo sprostitev in razvedrUol Odpovedujemo V OlgOBfRSl: • VLKVMlH} TEČAJI ZA OIHR^SLT, -začetni, nadattjevaini M.» 8308 631 VODENA TLLOVM/BA V VODI v septembru od-12. do 12 JO odponedeljkg. do petka Ste vedeli, da lahko v vodi tudi zaplešete? Povabljeni v svet termalnih užitkov ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od 9 do 20h, ob sredah petkih in sobotah od 9 do 19 in na NOČNO KOPANJE ob sredah, petkih, sobotah od 20» do 22» kffzi prijazno sončenje v modernem šolanju "Ergofine za 30 oBiskffO za občane Hfamnife ...tradicija, kvaliteta, zaupanje. (?) TITAN kamnik ustanovljen 1896 1 kuhinj - New form ■ 74 novih modelov kuhinj v Sloveniji NOVO: vodoodporni materiali ■ kuhinja Veronika do 50% popusta ■ popolna prilagoditev vašim meram (računalniški izris stanovanja - GRATIS) ■ NAKUP BREZ POSREDNIKOV lARISTON www.liiz-karantania.si DOMŽALE - Ul. Antona Skoka 2 tel.: 01/729-27-20 LJUBLJANA - Topniška 5 tel.: 01/430-77-30 Kamniški OBČAN S 01/83 91 311, 041/662 450 Kamnik, Glavni trg 23,1. nadstr. Ponedeljek, torek: 8.-15. ure (zgradba med občinsko hišo in sodiščem) Sreda: 8.-12., 13.-17. ure ® Trgovina z gradbenim materialom Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/722 05 60 ; 01/722 00 20 telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si JU PRODAJNA AKCIJA ■ML D topdom V TRGOVI NAHS4M— —j Našim kupcem nudimo ugodne kreditne pogoje. www.sam.si