Št. 48. __________________V Gorici, ? soboto dne 17. jnnija 1905. Letnik VII. Izhaja vsa' torek in Mobutu ob 11. in i priulpoldm* /.a iupsIo tcr oL 3. uri po| . za (ifželo. Ako pade na ta dm>va praznik izide dan prej oIj (i. zveenr. Staue po pošti prpjtMiian ali v Oorici na doin pošiljan celoletno 8 \,polletno 4 Kin četrtU»tno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v ftolskih ulicab, Jf I Icrsi I z v NuiiHkih ulieah in Lc- b a n na VerdiJHvtMii tekiiliääu po 8 viii. GORICA (fijutranje i/GorifH«. Oglasi se raöunijo po petit- vrstab in aid's ako ae tiakajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 viii., 3-krat po 8 vin. Ako s« večkrat tiskajo, raöu- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Glag'olica v ohuiiejshi metropoliji. (Dr. (irudi'ji. ->Kat. Obzonuk« l\. II. ntr. j 1 -i sJ.) Tnko jo iihsIov članku doktorja Grudiia, ki zasluži po svoji vscbini naj Širae zanimanje. Kakor pravi g. pisatelj pri koncu svojfi razprave, «mo pri nas TVH bore malo vedeli o kaki lileraluri od X-XV. slolelja. Tistih par imen v sv. („Kalol. Obzornik" IX. II.) nam g. pisatelj našteva celo vrsto krajev, kjer se na- bajajo taki glagolski spomeniki. Med dru- gimi čitamo tudi ime Slap pri Vipavi; ta spomenik — breviar — se nahaja bedaj v Ljubljani v muzeja „Kadollinum". Pa tadi naša primorska Vipavska ni brez nič. V Černičah je star misale z gla- golskimi opazkami in v Kamnjah se je pela sv. niaSa v navzočnosti akvilejskega patrijarha se 1. 1580 v slovenskem jezika. Tako je cvetela glagolska knji- ževnost do trident zbora (1545—1563), kateremu je sledil odločilni akvilejski pro- vincijalni koncil I. 1596. Tu se sicer glagolice ni direktno prepovedalo, a — --------optandnm tarnen esset, nt episco- pornm illyricorum diligentia sensim Ro- mani breviarii usns cam missali item Romano et rituali sacramentorum intro- ducalur — — — kakor se glasi v do- tičnem odlokn. Glagolica se je začela od ! tedaj bolj in bolj izgabljati in s časoma j je popolnoma ponehala, razun kraje?» j kjer je äe danos v veljavi. I Kedor se zanitna za stvar, naj si prečita omenjoni članek — zanimiv je in pončljiv. Želeti bi bilo ttidi, da Č. gg. Župniki pogledajo po starih arhivih, ali bi we ne dalo še In pa tarn iztakniti ka- kega odlomka. V«e pride prav, iz vsake črke nam govori koSöek zgodovine. j J. B. Politični pregled. Driavnl zbor. { V sredo imela jo poslanHka zbor- j nica svojo prvo sejo v tern poletnern j zasedanju. V ti seji predložil je finančni ! minister zbornici proračun za drago I polleljo 1905, H katerim ho istočanno po- ¦ obla^a vlada, da izda obligacij v znesku i 14,474.000 ki on ter jih izroči finančnemu ministia. Predložena je bH* potem vladna predloga glede spremembe zakona o hiänem davku ter zakonski načrt o pri- Htojbinskem ekvivalentu pridobninskih družb. Tadi je vlada predložila zbornici trgovinsko pogodbo z Nemčijo in še rifkaj drugih predlog manjšo važnosti. Nato mo stavili Slovenci dr. Forjaruiič in l'ogacnik ter vsenornec dr. Schalk inter- pelacije zaradi domžalskih dogodkov, Mladočehi zaradi prepovedi ceäke so- kolske slavnosli na Dunaju in soeijalni demokrati zaradi eksplozije v bozruškem tunelu. Za tern pa je prešla zbornica k dnevnemu redu, namreč k prvemu či- tanja predloge glede zboljšanja dahov- niäkih plač. Govorili so nekateri govor- niki, med katerimi tadi znani parlamenlni glurnač gros Sternberg in soeijalee Schuhmeier. Med govoroma teh dveh priälo je do hrupnih äkandalov. Gros Sternberg napadal je soeijalee, ki mu seveda niso ostali dolžni odgovora. Ko- nečno govonl je naučni minister dr. llartel, ki je priporočal zbornici, naj izroči predlogo odseku, poudarjajoč po- trebo zboljäanja plač pri nižji dahoväcini, nakar je bila seja prekinjena V četrtek je poslanska zbornica nadaljevala prvo čitanje vladne predloge o zviianju duhovniäkih plač. Dr. Tavčar govoril je, kajpada, proti predlogi ter se hudo zaganjal v kranjsko duhoväcino. Spravil je posebno na dan „Narodove" pripovedke o testamentih. Šuklje zago- varjal je duhovščino ter jo branil pred grdimi Tavčarjeviini napadi. Za predlogo govorili so äe razni drugi govorniki. Ko je končal svoj govor prvi generalni go- vornik Lücker, ki se je v imenu nemške Ijndske stranke izrekel proti teina, da bi se poboljšalo stanje katoliäke dahovščine z državnimi prispevki, bila je seja pre- kinjena. Nadvojvoda umrl. V torek zvečer je umrl na Reki nadvojvoda Josip. Truplo pokojnika pre- peljali so v Budimpeäto. Pogreb se bode vršil v nedeljo ob 4. uri popoladne. Ta dan dospe v ßudimpeäto tudi na5 cesar, da se udeleži pogreba. Po pogrebu pa se koj vrne zopet na Dunaj. Nadvojvoda Josip Karol Ludovik je bil sin nadvojvode Josipa, ki je bil 52 let ogrski palatin. Z dvanajstim letom je nadvojvoda Josip priäel kakor kadet v ha.sarski polk št. 12. Leta 1853 je bil že major v polku dragoncev št. 3. Leta 1855. je postal polkovnik, leta 1860. generalni major in leta 1866. «e je kakor brigadir. udeležil vojne na Ceäkem ter je bil po dovršeni vojni imenovan feld- maräallajlenantom. Lelo pozneje je postal viSi poveljnik tedaj na novo ustanovljene ogrske dezeine brambe, za katero se je po.sebno zanimal. Leta 1874. je bil nad- vojvoda Josip imenovan g6neralom ko- njoniälva. Toda nadvojvoda se je bavil tudi s poljedelstvom. Nekatera njegova posestva na Ogrskem služijo kakor vzor polje- delstva. Od leta 1864. je bil nadvojvoda poročen s princesinjo Klotildo Saksen- koburggotaäko. Iz toga znkona sta se rodila dva sina in iUri heere. En sin ia ena hči sta umrla pred oitetora. Nad- vojvoda Josip e bolehal že dlje t*aaa, a je včakal 72 let. Drugo čaško vaeučlllače. Pražki „Gas" poroča, da ponuja vlada Čehom mesto Kromeriž za aedež, drugega češkega vseučiliača. Členl proraöunske komlslje v Trstu. Kakor poročajo z Dunaja, pridejo členi proračunske komisije državnega zbora v Trst dne 21. t. m., da si na lieu mesla ogledajo nova dela v tržaaki luki. Členi ostanejo v Trstu do 25. t. m. Ko- inisija se poda iz Trsta tudi na Reko, kjer si ogleda tamošnje pristanižče. Jezikovno vprašanje v Dalmacljl. Nedavno so bili pri ministru grofa Bylandt-Kheidtu poslanci vitez Berks, Vukovič, Peric in Bianchini, ki so se pri- tožili, da se reäitev jezikovnega vpra- šauja v Dalmaciji še vedno zavlačuje. Minister se je skliceval na razmere v Galioiji, na kar mu je poilaaec Bianchini odgovoril, da bi se Dalmacij ¦ zadovoljila, ako bi vlada jezikovno vprašanje reäila, kakor je to storila v Galiciji. Minister je obljubil, da bo takoj uvedel potrebno proučevanje ter bo v par dneh poslance zopet k sebi povabil. Krlza na Ogrskem. Iz Budimpešte poročpjo, da Be je v torek po noči baron Fejervary povrnil z Danaja. Cesar da je vsprejel njegove predlogo glede sestave ministerstva in prog ram a vlade. Novo ministerstvo bo 8estavljeuo nastopno: Baron Fejervary prevzame poleg ministerskega predsed- niätva ministerstvo a latere in minister- stvo za finance; posle tega poslednjega ministerstva bo pa vodil dvorni svetnik Popovič. Bivši državni tajnik ministra za trgovino Vorös postane minister za trgovino. Ministerstvo za poljedelstvo bo poverjeno strokovnemu pisatelju v Lon- donu, Andreju Giorgy-ju. Minister za nolranje stvari bo veliki žnpan Josip Kristoll'y ; minister za uk in bogočastje bo veliki župan Lukacs; minister pravo- sodja Sanyiche, ki je bil pred zadnjimi volitvami prideljen ministersfvu za pra- sodje. Minister za deželno brambo po- stane GM Bihar; minister za Hrvatsko pa državni poslanec Kovačevič. Novo ministerstvo zapriseženo bode, kakor poročajo iz Budimpešte, že jutri, in sicer v Budimpeäti, kjer se bo ta dan nahajal nas cesar. Madjarsko časopisje piäe o novem ministerstvu jako hladno, radikalnejši listi pa je napadejo prav ostro, öetudi vedo, da je to uiinisteratvo le prehodno ministerstvo. » Novi ministerski predaednik baron Fejervary se nahaja sedaj v 72. leta svoje dobe. 0 njem je znano, da je po- polnoma udan cesarju. Ko je bil 26 let star, udeležil se je kot stotnik bitke pri LISTEK Donesek k Prešernovemu komentarju. Menda bo malokje nasvetu običajno, da bi s« v političnem listn rešetalaznan- stvena vpraäanja, naj si obsegajo tudi le tolmattenje samo ene vrstice pesnika- prvaka dotičnega naroda. Toda mi smo mi ! Slovenski znanslvenik mora bili še vesi'l, da najde — le z nekoliko ab- Ktraktnim, ali recimo „n e aktualnim" re šetom — zavetja pod političnim uvodnikom. Toliko v „predgovor in zagovor"! „Literarni pogovor" o Prešernu je pred kratkim ˇ rodoljubni družbi sprožil med drugim tudi debato o penlametru „Lelj bil naš je krmar, drngi je bil Pali nur", ki ga čitamo v tre- tjem distihu Prešernove elegije WV spo- min Mi t;ja Čopa". Preporni točki sta aeveda tvorila Lelj in Pali nur. Ker bi B t v a r — ne nasa takratna debala — Uteguila zanimati tadi koga drugega izmed öastilcev Preäernove muze, naj sledi tukaj moje mnenje o omenjenem petomeru 1 Da verz ne bo iztrgan in brez vse zveze z ostalo vsebino, navwdem ves po- četek naSe elegije: „Tajali led naš št le začn^ se, pomläd je drugod že; I v dragi slovenski vkroten nf domoviui vihar. Stešemo svoj si čolnič nov, z Bogom 'zrocm'o ga (valovom; ni se navadil popred breznov se, skal ogibat'. Zvezde, ki res'jo, bilč se neznane, ki coin pogubijo; Lelj bil naš je krmär, drugi je bil Palinür." Tako Hlovejo početni di.stihi elegije, ktero je spesnil Preäeren v spomin Ma- tiju Gopu, ki je bil njegovemu sreu naj- dražji prijatelj ter je dne 6. julija 1. 1835 naäel pri kopanju tragično smrt v valo- vih deroče Save blizu Ljubljane. — — Tajati se za<5ne „led naä" z 1. 1830, ko je prvič rojila „Čebelica". Ta roj je bil pri nas prvi vidni znak romantike, ki je pričetkom 19. stol. pomladila slov- stveno njivo malodane vse Evrope. „Dru- god" (pri Bevernih Slovanih) pa je že takrat (1. 1830.) brstela v literarnein logu zelena pomiad, zakaj že dobro deaetletje so jo oznanjali na krepko donečih stru- nah med Čehi in Slovaki Celakovsky in Kollär (Slävy dcera*), 1824), med Po- ljaki Mickiewicz(Balade in romance, 1822.), med Ra8i Puškin in Žukovskij itd. Vzgled severnih bratov je mogočno vplival na južne Slovane in nikak čudež ni, da ne- kako obenem izleti v Ljubljani „Čebe- lica", zasveti v Zagrebu „Danica" ter se v Gradcu vzbuja „MetuljöekM (ki pa ni izfrfotal). Po slovenskih livadah, na ktere je bila izfrčala nežna „Oebelica", pa ni pihal Iahen vetrič, marveč je po njih rjnl vihar „abecedne vojske" od 1. 1831. do 1833, s tako silo, da je nazadnje (I. 1833.) „Čebelico" zapodil za celih pet- n a j s t let nazaj v panj spanja praviÖ- nega. „Oolnič nov" mlade naäe literatare je bil krog in krog obdan od visoko plu- skajočih valov omenjenega in drugih vi- *) Slävy dcera ¦—¦ Slavina hÖi, lirsko-epska pesnitev, ki obstoji v izdaji I. 1832. iz 516 sone- tov tüi1 opeva ljubezeu do izvoljmiega deklela. in do domovine. harjev (n. pr. stroge cenzure) in „ni se navadil popred breznov se, skal ogibat'". In na čolniču mladega slovstva, öegar reprezentant je bil almanah (= zbornik za poezijo) „Čebelica", „Lelj bil naä je krmar, drugi je bil Palinur". Glede „čebelice" vemo, da ji je bil d u š e v n i oče (nekak urednik) licejski knjižničar čop, kruini oče (izdajatelj) Miha K a s t e 1 e c, glavni sotrudniki pa Preäeren, ki je prav za prav stvar- nik naäe posvetne literature, Z u p a n in P o t o č n i k. Da je ravno Kastelec prevzel gmotno stran mladega podjetja, je popolnoma naravno, ker se je on med sila nepetičnimi „Čebeličarji" najmanj „a cesarjem kregal". Duäa vsega podjetja je bil torej „velikan aöenosti" Cop. Bil je „Čebeličin" — Palinur, za takratno lite- rarno ognjišče istega (silno velikega) po- mena, kakor nekdaj krmar Palinur za Enejev brod. A ker Čop ni bil samo najvaznejäa oseba pri „Čebeliciu — ka- kor Palinur na Enejevi ladji —, ampak ga je doletela tudi ista usodna srart (y SoIferiDu, v kateri je bil ranjen in se je v nji tadi tako hrabro bojeval, da je bil vsled tega odlikovan 8 križcem red a Marije Terezije. Baron Fejervary, ki je postal kasueje polkovnik honvedov in potem tajnik v ogrBkem honveduem mi- nistnrstvu, imenovan je bil honvedskim ministrom 1. 1884, in kot tak ostal je do 1. 1903, ko je bil valed lautne proinje amirovljen. Novl poveljnlk honvedov. Iz Budimpešte poročajo, da zopet kroži govorica, da utegne biti na mesto nmrlega nadvojvode Josipa imenovan poveljnikom ogrske deželne brambe ge- neral topništva Galgoczy. Odpad Norveske od švedske Norveäka zbornica je 12. t. ra. raz- pravljala v dveb tajnih sejah o protestu kralja Oskarja. Nemäki cesar Viljera na- merava posredovali raed Švedi in Nor- vežani. V Kristianijo dohajajo poročila o slavnostih pri proglasilvi otvoritvenega sklepa. Mnogi pridigarji so naglašali v svojih govorih spoätovanje do osivelega kralja in so molili zanj. Predsednik nor- veäke zbo nice Benner je izjavil, da Norvežani nimajo nobenega naaprotstva proti Švedom. Izpremenili bodo uslavo le v toliko, kolikor je neobhodno po- trebno. Razmerje med Švedsko iu Nor- veäko bo O8talo vedno dobro. Izjava švedskega kralja. Rralj Oskar je ukazal, naj se na mnoge doäle ma brzojavke udanosti priobči naslopna izjava : Revolucija, ki sta jo norveški državni svet in storting nasproti svojemu kralja in bratskemu narodu provzročila s tem, da sta s pri- sego polrjene svete zakone prekräiia, je zudala rnojemn area globoko in neza- celjivo rano. V skrbeh, ki mi jih je ta protizakoniti čin provzroöil, je bila v resnici nepopisna tolažba, da sera prejel na ti.soče dokazov zvestobe in Ijabezni došJih mi od prijateljev, mož in ženskih vaako Htarosti in iz vseh slojev prebi- valstva Svedskega kraljestva. Vsprejmite vsi tem potom najtoplejo zabvalo vaäega utarega kralja. Iz dna srea izrekam : Božji blagoslov ävedskemu narodn ! To bo najvročeja in najprisrčneja molitev, ki jo bom še v zadnjih dneh mojega življenja odpošiljal Vsevišnjemu. Poroka švedskega prlnoa Guttava Adolfa. V četrtek poročil se je v Windeoru švedaki princ Gustav Adolf s prineezinjo Margerito Conanght. Ob ti priliki je tudi norveäki narod čestital ävedskemu kralja Oskarju, katerega je prejänji teden dr- žavni svet istega naroda odstavil. Dogodkl v MaoedonlJI. Izjemno sodiäße v Drnopoljn je obaodilo 23 Bolgarov iz Dedeagača, med njimi dva dahovnika, v mnogoletne ječe, ker "O bili zapleteni v neko afero z bom ami. — Pri vasi Livada je bila te dni bitka med Bolgari in Grki. Grki so imeli ugodno staliäce ter so nbili 13 Bolgarov, sami pa so imeli le tri mrlve. Ko ho prišli turäki vojaki, so Grki zbe- žali, Bolgari pa so nadaljevali boj s • Torki ter jih užngali. Dogodkl v Rusljl Načrl Baliginov o osnovanju na- rodnega zaslopitva izkljačaje, kakor vedo „Novosti" iz zanesljivega vira, povedati, žide od vsake udeležbe na narodnem zaBtopstvu, ker ne bi bilo zakonom pri- merno, da bi se jim dalo pasivno volilno pravico, dočim so v veljavi zakoni, ki omejnjejo njih pravice. Protljudovskl Izgredl na Ru«kem. Iz Berolina poroßajo : V Breati- lovskem so bili na binkoätno nedeljo veliki krvavi protijudovski izgredt Jade so napadli pod orožje poklicani reser- visti. Ubitih je bilo 28 judov, ranjenih pa 34. Oplenili so tadi mnogo prodajalnic. Mlrovna akolja. Danes bavi se vse ßasopisje s tem, ali pride do sklepauja^ miru med Rusijo in Japonsko ali ne. Čndno je pri tem dejstvo, da vse Rasom sovražno časo pisje tako srčno hrepeni po tem skle- panja mira. Dosedaj je glede tega vpra- äanja gotovo le to, da se je predsednik ameriäkih združenih držav v resnici ruskema carja ponadil za meäetarja in je istotako tudi Japoncem ponudil svoje posredovanje. Kak vspeh pa bo imelo to Rooseveltovo meäelarenje, toga daaes nobeden ne ve. Kar je pri tem posebne važnosti, je to namreč, da so ruski go- nerali, nahajajoči se na bojnem polju v Mandzariji, odloöno proti temu, da bi Rusija sklepala mir sedaj, ko bi to skle- panje po nevspehih ruskega orožja pri Mukdenn in ruske mornarice pri Tsuširni imelo na vsak naÖin poniževalen znak za rusko orožje. Zato pa je general Li nevič, sedanji poveljnik mandžarske ar- made, kakor poročajo listi, aklical, ko je izvedel, da se Rasija namerava spaščali v dogovore glede Hklepanja mira, vojni svet, katerega so se udeležili VBi na bojižču nahajajoči se generali in ki je sklenil odposlati carju to-le brzojavko : „Garsko Veličanstvo ! Doznavši o dobrih uslugah predsednika Roosevelta in o VaSem privoljenjn, da se pričnejo pogajanja za mir, sklical sem takoj vojni svet, sestavljen iz vseh poveljnikov čel v tem momenta prisolnih v glavnem taborju. Potem, ko smo se posvetovali o mirovnih željah in o pozicijah obeh na- rodnosti, Oast mi je obrniti pozornost Va- šega VeliČanstva na to, da se so vsi moji tovariäi in jaz izjavili enoglasno in ener- gično za nadaljevanje vojne do dne, ko Vsemogočni ovenča z vspehom naäe hrabre čete. Ni čas sedaj, da bi govorili o mira po bitki pri Mukdenu in Tsa- šimi. Sovražnik, omamljen po svojih vspehih, bo gotovo zahteval pogojev, na- sprotnih časti naše domorine ; ali no- benega vzroka ni, da bi privolili v take pogoje, ker mi nismo dotirani do take fckrajnosti. Poraz na morju je gotovo žalosten dogodek, loda isti ne stoji v nobeni zvezi z našo hrabro vojsko, ka- lera se nahaja v izvrstnem stanju, in gori od želje, da bi se maačevala nad aovražnikom, dosegši vspeh, ki, kakor se nadejam, ni daleč. Pozicije naäih čet so imenitno ulrjene. DeŽevno vreme nam je zabra- njevalo do sedaj prehod v ofenzivo. Ali sedaj, ko so naäe izgnbe pri Makdenu popolnoma nadomeščene, in ko so naše Čete ojačene po novih zborih iz Evrope, se čulim zmožnega za vspešno odbijanje sovražnih naporov. Nadejam se, da bom tekom lega meseca v stanjn, da pre- stopim v ofenzivo, ki sprerneni popol- noma položaj. Ponavljam äe enkrat: Vaäe veli- čanstvo lahko zaapa rnoči in sili naših čet. Naš položaj nima kritičnega značaja, ki bi zahteval sklepanje za nas nepo- voljnega mira". Rasko ministerstvo vnanjih stvari priobčnje: Rar se tiče eventaelnega se- stanka ruskih in japonskih pooblaačen- cev, ki bi imeli nalog pretresavati, do kalere to^ke bi bilo obema državama možno izdelati mirovne pogoje, v tem slačaja ue bi narska vlada v principu imela ničesar ugovarjati, ako Japonska to želi. Rusko-japonska vojska. Admiral Rejcenstejn, poveljnik v Šanghajn interuirane oklopnice „Ceaa revif'", jo poslal to-le brzojavko: Po- veljnik torpedovke „Bodri" poroča : 27. maja ob I. nri popoldne se je pričel boj. Ob 7. uri zvečer se je torpedovka „Bajni" približala „Knjaza Snvovoru", vzela na svoj krov admirala RoXdeslven- skega, ki je bil ranjen, in njegov gene- ralni štab ter data signal : „Admiral je ranjen na krova". Brodovje je na to plulo proti se- vera. Ob pola 8. ari so se kriiarke okre- nilo na levo. Skorn na to pa so se križarke „Dmitrij Donskoj", „Vladimir Monomah", „Izumrud", „Almaz" in „Svjetlana" obrnile proti severu, dočim ho „(Jleg", „Avrora" in „Zemčug" plule v isti smeri proli juga. Torpedovki „Bodri" in „Biest] äßt" ste dospeli v bližino otoka Tsažime ob 1. uri ponoči. Ob fj. ari zjutmj se je „Blestjašdi"" potopil. „Bodri* je ro'il 4 öastnike in 75 mož. „Bodri" je nadaljeval svojo pot proti jagu, vendar pa ni mogel dohiteti križark. Ker je porabil že vse kurivo, je ostal na širokem morju, ki ga je go- nilo semtertja. ReSil ga je angleäki parnik „Kneilin", ki ga je pripeljal v Sanghij. Po zatrdilo častnikov in moštva s torpedovk „Bodri" in „BlesljiSci" in z oklopnice „Oslablja" so Japonci izgubili dve oklopnici, eno tipa „Asahi", drago tipa „Sikiäima", eno oklopno križarko in tri navadne križarke. * Iz Saseha se pnroča : Zdravstveno stanje admirala Roždestvenskega je silno neugodno. Teraperatara je abnormalna in množe se znaki, da so se admiralu pretreslt možgani. Rana na glavi je velika kakor roka in, kakor se kaže, ne- varna. Istotako nevarn^ rano ima ad- miral na levi nogi. Noga je v nevarnosti in najbrže jo bo treba odrezati. * # * General Linevič poroča od 12. t. m. : Čete japonske aprednje armado so nas dne 9. t. m. nnpadle. Ena kolona, obstoječa iz pehote, konjeniiHva in gor- skega topništva s strojnimi puškami, je prodirala po mandarinski cesli ; draga kolona, obstojeöa iz pehote in topniätva, je prodirala po dolini, vztočno od man- darinske ceste ter je zasedla višine na desnem brega reke Hinho, na se- veru vasi Liaohunčen in Fandaoho. * + * „Kostroma", ena izmed obeh ruskih lazaretnih ladij, ki so jih ujeli Japonci ter odvedli v Saseho, ker sta bili na sumu, da sta se strategično udeležili po- morske bitke pri Tsašimi, je bila izpa- Sčena na svobodo in je odplula v Šangaj. Stvar druge ladije „Orel" pride pred plembeno sodiäce v Saseha. * * List „Novoje Vremja" izjavlja, da potrebujejo Japonci bclj miru nego pa Rasija, zato ne sme Rusija popuščati. 0 vojni odäkodnini ne more biti govora. Razun tega je treba ob času, v katerem se govori o miru, storiti vae, da se ojači mandžursko armado in le sedaj pri- pravljati vse, kar je potrebno za vojno preko zime. „Svjet" zatrjaje, da je iz- vzemäi malih i/.jem vaa Ruaija za na- daljevanje vojne; že iz ozira na armado se ne sme sedaj akleniti mira. Domače in razne novice. Zä „Čolskl Dom" so plaöali pred- sedništvn : Anton Berlot, žapnik na VogerBkem, na ra^un astanovnine za „Muli Dom" 50 K; Henrik Cernigoj, upravitelj v Volikih Žnbljah 10 K; aka- demično dražtvo „Slovenija" na Dunaja za prodani narodni kolek 20 K. Srčna hvala I Narodni kolek „Solskega Doma" (r u (1 e (U a s l e barve) dobiva se pri druötvenem predsedniätvu, kakor tadi v „Narodni Tiskami" iu v „Gentralni po- aojilniciu v Gorici. -- Kodo'jubi, ki so naročili narodni kolek, pa ne äe plačali, so uljudno naproženi, da pošljejo dotične zne.ske. — V Gerknem ima v zalogi ua- rodni kolek trgovec Tušar, katerega ro- jakom s torn toplo priporočarao. Snirtna koHa. — V sredo po noči ob 10. ari umrl je po dolgi in mueni bolezni v Gorkii g. Ivan G o I j a, c. kr. sinančni ' avelnik v pokoja. Pogreb bil je vsieraj predpoludne ob 10. uri in pol. Truplo pokojnikovo prepeljali so na kopaliäce pri Sv. Luciji, kjor je bil pokojuik rojen. — Pokojnik slažboval je ves čas pri linanenem ravnateljstvu v Tralu in največ pri lamošnjem pristojbinakem uradu. Ostal je do zadnjega izdihljeja vedno zveati siu svojema narodu ter je posebao v zadnjih časih radodarno podpiral razne slovenske zavode in društva. N. p. v m. V Tolminu je umrl 15. t. m. gosp. Anton I p a v e c po domače Belin. PremeSčenje v political službi. — C. kr. namestnik je premestil na- mestništvenega koncipista dr. E g o n a Pongratz iz Pazina v Pulj. Odllkovauje. — Trzaäki listi jav- Ijajo, da je papež podelil namestniäkemu svetovalca grofu Friderika Marenzi-ju, red sv. Gregorija. „Gorl&ka zveza" je imela v če- trtek sejo, v kateri ae je razpravljala iz- popolnitev njene organizaeije in nastava zvezinega nradnika. Zadnje se izvrši v aoglaaju s „Gentralno posojilnico". Pri t<\j priliki je sprožil en odbornik jako praktično misel o skupnem prodajanju kmetijskih pridelkov, ki je vsem navzo&m dopadla. A treba nekaj cast*, predno ae izvräi. „Slotfin" obČni zbor je bil ne- sklepčen radi prernajhnega ätevila doälih ndov. Došli rodoljabi so se prijazno raz- govarjali o raznih stvareh, zadevajoöih druätvo in njegovo delovanje ter so se nokateri še le pozno razäli. Ni dvoma, da došli člani bodo razpravijali o stvareh, katere bo slišali, v svojih ožjih krogih in da namesto enega bo tako mnogo malih zborov, ki bodo pretresovali pogoje in načino, po katerih naj bi dobra stvar prišla do konečne zmage. Malo število zborovalcev naj bo seme, iz katerega se rodi veliko delo. Lnkoiiičiia se bodo komu zdela naša poročila o delovanju na^ih druälev. A pomniti treba, da imamo med seboj naaprotnike, ki ovirajo vsako delo, ka- tero ne napeljuje vode na njih mlin, Uokler naäa podjetja nimajo trdnih ko- hladnih valovih) kakor nekdaj Enejevega krmarja (ki je utonil v Sredozemskem morju), ae imenuje v elegiji d r u g i P a- linur (— ein zweiter P.). Mislim, da mi to domnevanje Palinur-čop podpiše vaak pazen bralec, zlasti ako je dital ö. knjigo Virgilijeve Enejide (v. 833— 871), kjer se pripoveduje, da je Palinur krmaril p r v o ladjo, ktere smeri je imelo alediLi vse ostalo brodovje. A tršo lupino ima razgristi, kdor hoče izlnščiti jedro L e 1 j. Kolikor mi je znano, je reprezentant občnegtt mnenja naäih komentatorjev v tem ozira Ras prof. Korä, ki je svojema prevoda ome- njene elegije dostavil opazko: „Leij — slavjanskij bog ljubvi. Pod Leljem nje- kotorije razumjejut Kastelca".*) Lelj se torej reklamuje za boga lja- bezni. A ker o Kasteien vemo, da je zlagal „zaljubljene" napise na zavitke slaäcic („odpuHtkov"), je nastala jednačba Lelj = Kastelec. Recimo, da je za Le- ljem skrit Kastelec, ki je „Čebelico" i z- d a j a 1 ! Toda kako je potem umeti be- ¦) Stihotvoreniju Franca Preširna. Moskva 1901. Str. 85. aede: „Lelj bil naä je krmar" ? Saj je vendar bil krmar (= duäevni voditelj) „Čebelice" njen „u re d n i kM Čop, a ne njen izdajatelj Kastelec ! In ako islove- timo Lelja s Kastelcem, Palinarja s Čo- pora, tedaj imamo (dva!) krmarja in si- cer tako, da pripade (izdajatelju !) Ka- stelcu p r v a beseda ! ? — Kakor se vidi, sta Lelj in Palinur delala preglavico i nemäkemu prevajalca Preäerna, E. Sam- haberju, ki je naä pentameter prevedel tako-le (vsaj meni nerazamljivo): „Lelius lenkte zuerst, der liebende Gott, unser Steuer, unddetnüotte beherzt folgte geschwind Palinur."*) Tadi ne verujem v boga „Lelja". V novejäem času sta si zlasti Jagič in Bruckner temeljito ogledala slovanski Olimp ter neuamiljeno pognala marsika- terega uzarpatorja iz njega, a ni mi znano, da bi se bila na lem pohodu se- stala tudi s kakim Leljem.**) V tem ozira ostanem herelik tako dolgo, dokler mi kdo ne dokaže vsaj živolarjenja (če že ne doalojnega kraljevanja) Leljevega iz ¦) Dr. Fr. \itlic: Fr. Pivšfivn, Puusjimi. Dunaj 1901. Str. 87. ¦•)Arliivf.slav.Philologie,LetuiklV,,V.,XlV. Kollärjeve rSlävy dcere", ki je vendar bila za Prešerna nekak känon glede božanskih veličanstev v Blovanskem pan- toonu(S!ava,Živa, Črti,bogovi nad oblaki!). Poljski historik Dlugosz, ki je živel vl5. atol., nam je sicer ohranil ime Dzydzi- I e I y a, ki bi naj bila nekaka vztoöno- Blovanska Venera. Toda kritična razisko vanja*) so dognala, da je Dlagoszeva Dzydzilelya • Venera le * d č t i 1 o I j a, to jezibavka otr ok (leljati = luljati = zibati. Gl. MikloSič, Etymolog. Wör- terb. st. 172). Vsporejanje Dzydzilelyje z Venero je torej prisiljeno poßetje. Tadi Krek, ki je v svoji epohalni ,.Einleitug in die slavische Literaturgo- schiebte" temeljito obdelal poglavje o slovanskem bajeslovju, ne pozna boga Lelja. Zdi se mi marveč mnogo narav- neje — in najboljäa razlaga vsako peani je una, ki je najnaravnejäa — in verjetneje, da je istotako kakor Palinur tadi Lelj zajet iz staroklasičnega slovstva in to kot Rimljan „L a e 1 i u «". Kakor *.) Brückuer, Mytholog. Studien. (Arh. 1. slav. Phil. XIV., atr. 173.) znano, nam je Giceron poleg dragih filo- zot'skih del ostavil spis „Laelius aive de amicilia", ki je nekaka apoteoza prija- tcljst^a. Ta Ciceronov spis je Preäeren gotovo poznaval in kaj ko hi bil z Le- Ijom ozna^il in ovokovečil nno iskreno v(v/. idealnega prijateljatva, ki je bil deloma P. sam od nje tako ves preSinjen, da je kakor dete neuteäljivo plakal, ko je za- gledal mrtvo truplo Čopovo, vez, ki je deloma ostale „Čebeličarje" družila z njih „krmarjem"! Verz „Lelj bil naä je krmar, d r u g i j e b i 1 P a 1 i n a r" bi po tem takera pomenil: Učeni čop je iz naj- plemenitejših nagibov, zgolj iz domovinske Ijnbezni in navduäenja za slovensko slovstvo, vse svoje došev- nesile nap ei v prospeh „Čebe- lice", bil ji jekot njen duäevni ofre to, kar slavni krmar Pa- linur Enejeviladji, adohitela ga je tudi Palinurjevi slična a s o d a, srart je naäel v mokrem elementa ,.S«ve deroče valov". Dr. K. O renik, jib ne amemo razkrivati — doma- čemu sovražnikn. Knez flohen loh«' v Gorici. — V četrtek pripeljal ae je v Gorico s avojo aoprogo tržaški riameatnik kuez Hohen- lohe. Namestnik se j« koj po avojmn do- hodu podal na deželni odbor, kjer jo hil vaprejet od deželnega glavarja in dežel- nih odbomikov. Polem pndal ho je na tukajänji municipij, kjer ga je pričakoval podžnpan Bombig. Obinkati je hotel ludi udovo pokojnega župana dr. Venutija, katere pa ni našel doma in je puatil tarn svojo vizitko. Obedoval je s soprogo pri baronu Locatelliju. Popoludne peljal se je nameatnik a svojo soprogo ter v aprematvu dvorneg» svetnika grofa At- temsa, njegove aoproge in barona Loca- tellija v Solkan, da si ogleda tain dela uovega velikanakega Lelozniäkega moala čtz Sočo. lz Solkana povrnili so se v Gorieo ter se podali na stanovanje dvor- »ega svetnika groin Altemsa. Ko so to itekoliko pojužinali, vruila sta Be kuez Hobenlohe in njegova soproga z brzo- vlakom v Trat. Volitev inestuega župana. — Danes ob 0. uri popoludne iinela se je vržiti v smialu določil goriäkega štatutu volitev meslnega župana, a preložili ho jo na dau 26. I. in., ker se niso mestni odbtje doaedaj mogli zjediniti, komu naj bi poverili o^laväcino po ranjkem dr. Venuliju. Nameravali so izvoliti za Žu- pana dr. Maranija. Pravijo pa, da ae dr. Ma- rani odltn'-no brani prevzeti mesto žu- pana. Po mjenja nekega tukajänjega ita- Jijanakcga liata, je dr. Marani jedino spoaoben izmed vseh 24 mestnih očetov za to meBlo. Zato pa svetuje omenjeni list, naj bi, ako bi dr. Marani ne hotel prevzeti izvolitve, oatali mestni očetje k voJilvi žapana niti ne priSli in s tern pripomogli do razpuata aedanjega meslnega sveta, v katerem se nahajajo sedaj taki možje, ki o mestni upravi ni- česar ne razumejo in niso nikakor v slanu spravili občinski voz iz globokega blata, v katerem se isti nahaja. Mt'stne volltve v Gorici. — V torek so ae vrSile volitve za drugi volilni razred. lzvoljena sta bila umirovljeni prof. Peter Petronio in pa trgovec Josip Venuli. Udeležba je bila tudi v tem raz- redu skrajno pičla. VCeraj so se vräile volitve v prvem volilnem razreda. Izvoljena sta bila dr. Marani, ki je dobil 253 glasov in pa dr. Faidutti, ki je dobil 149 glasov. Italijanski liberalni volilni odbor je sicer kandidiral navidezno prof. Motza, a poskrbel je na skrivaj za to, da je bil izvoljen dr. Fai- dntti, katerega se je volilni odbor kot „liberale-nationale" nekako sramoval javno razglasiti za svojega kandidata, čeravno je na tajnem vse preskrbel da pride njegov ljubjenec v starešinstvo. Zato je pa tudi prof. Motz koj ziutraj s poseb- nimi lepaki naznanil meščanom, da'noce biti izvoljen, a je pri vsem tem dobil 124 glasov. Stavka lnlzarjev, kolarjev lu kovačev. — V Gorici so začeli v torek ulavkati mizarji, kolarji in kovaöi. Mizarji so zahtevali od svojih gospodarjev 9 urni delavnik in 20% povišek place. Ko- vači in kolarji istotako zahtevali so od svojih gospodarjev 9 urni delavnik, a 30% povišek plaö. Ker niao gospo- darji ustregli tem zahleram, začeli so lorej stavkati. Kolesarsko drufttvo „Gorka" bo praznovalo dne 26. junija 1905 svojo 10- letnico obslanka z veliko narodno slav- nostjo Kakor se vidi iz predpriprav, obeta biti slavnost velikanska. Za dirko dvokoles kakor tudi za dirko motociklov ae je oglasilo precejänje ätevilo članov. Dirka prične ob 3. in pol ter traja do 4. in pol are. Odhod Solo, cilj Tivoli (mitnica). Dirka motociklov bode zelo zanimiva. Za gledalce pri cilju Tivoli je preskrbljeno za prostor. Po dirki ob 4. in pol uri skupen odhod na veaelični prostor z godbo na čelu. Koncert popolne vojaäke godbe prične ob 5. uri pop. Na- stopila bodo tudi razna pevska družtva. Med koncertom iznenadenja, kakor n. pr. prihod amerikanakih dirkaöev itd. Zvefler velikanski uraeteljni ognji. — Na- tančneji program objavi Be pravočasno. Občinstvo opozarjamo že danes na to ulavnost, ki naj temu res delavnemu dru- štvu z obiakom pripomore, da se iata caatno dovräi. Darila dirke ao izpostavljena v iz- ložbi tvrdke I. Drufovka v Gorici, Gos- poska ulica 3. Kolcsarsko drufttvo „Gorlea" napravi 18. t. m. izlet na Vrhovlje čez Št. Ferjan. Odhod izpred kavarne „Cen- tral- točno ob 1. in pol. nri pop. Odbor. Saharski cesar v Gorici. —Vče raj prišel je iz, Komna v Gorico saharski ceaar Jakob I., kateri Be podpisuje tudi Lebaudy in ae je po sili predstavil ali je bil pravzaprav po sili predstavljen policijskemu svetnikn Cootinu. Kaj veß o tem prihodnjitf, ker nam za danes pre- marijkuje prostora. Razkrlt» talvina. — Pekovaka pomo^rnika Rudolf I-'rimoZisi iz Ravnice in Ivan Šinigoj iz Dornberga delala ata pri pekn Lebanu v ulifü Aacoli. Med torn čaaom ata vočkrat odprla miznico, v ka tori se je nahajal denar in vzela iz njo, kolikor se jima je zdelo polrebno za pijac'o. Ivan Šinigoj nahaja ho ž« v za- poru delj časa, v kalerega je bil obaojen, ker ni povrnil najdenega denara. Pri- možioa pa so te dni zaprli. Stra6na koujska Urea. — V hlevu takajšnje topni^arskn vojaSniee snažil je lopničar Andrej Može, doma nekje r Kraaa, pod konjern. Pri ti priliki ga je konj tako močno brenil v ohraz, da mn jo izbil vso sprednje zobe ter ma prebil tudi spodnjo čeljust. Nesrečnežft so pre- peljali v vojüäko bolnišnico. Ncsn^rt vsled uepreviduosti. — V srodo okolo poludne snažil jo vojak Aloj/jj Juušnik, ki služi pri 3. stotniji luk. pešpolka SI. 47, svojo puSko, in sicer v Hobi, ki so nahaja v prvem nadstropju voja^nice na Travniku, katere okna so obrnjena proli ulici Gaaerma. V drogem nadBtropju, in aicer v aobi, ki Be nahaja nad ravnokar omeujeno sobo v prvem nadalropju, naalanjeni so vojaki 5. atot- nije. V li sobi anažil ai je vojak Rudolf Krebic ob ravno istem sianu čevlje. Kar zadoni od spodaj v aobi atrel, in v iatem hipu predere strop, nahajajoč ae med Hobo prvega in drugega nadatropja kroglja na ravno istßm mestu, na kalerem je atal z jedno nogo vojak Krebic, ko ai je anažil čevelj na drugi nogi, b katero je slonel na nekem stolčku. Kroglja predere Krebicu stopalo in ae zadere v žimnico poatelje, nahajajoče se nad nogo Kre- bičevo. Kako se je to zgodiloV Ko je Jaašnik osnažil puäko, s katero je prejšnji dan streljal v tarčo, vtaknil je v ce? iste patrono, o kateri je menil, da je prazna. Storivši to, vlegel se je vznak na posteljo ter se je igral a puäko, pomiril je tudi med drugim ž njo proti stropu ter sprožil petelinčka, a patrona bila je nabaaana. Ranjeni Krebic zgrudil se je koj na tla in poklicali so k njemu zdrav- nika, ki mu je za prvi hip obvezal rano ter zaukazal, da ga preneso v bolnišnico. Istotako prihitel je, ko je 2ačul atrel, inšpekcijaki častnik v sobo, v kateri se je nahajal Jaušnik, kakor tudi več pod- častnikov. Jaušnika so zaprli, a ao ga kmalu izpustili, ko so se prepričali o načinu, na kateri je nastala nesreča in posebno še zato, ker je Jaušnik na jako dobrem glasu. Izpred sodišča. — V čttrtek ob- sodilo je tukajšnje okrcžno kot kazensko 8odišče 33 letnega Gorjupa z Banjšicradi javnega nasilstva na 7-me8ečno ječo. Gorjup je namreč, ko so ga dne 7. maja goriški redarji aretirali, tako razgrajal, da je pretil redarjem celo s tem, da jih hoče spraviti v krtovo deželo, da so ga morali še v policijskih zaporih imeti zvezanega. Ta človek je prepotoval že Francosko, Nemčijo, Italijo, Avatrijo in drnge države. Kaznovan je bil v svojem življenja že 16 krat. Vabilo k občnemu rednemn zboru VojaSko veteranskega druätva za Goriško in Gradiščansko, ki bode v nedeljo 2. ju- lija 19O.r) ob 11. uri predpoludne v pro- atorih „Hotel Poat" v Gorici. Dnevni red : 1. Otvoritev zborovanja; 2. Čitanje in odobritev zapisnika zbora; 3. Poročilo o društvenemu napredku in poalovanju ; 4 Poročilo druätvenega blagajnika; 5. Volitev društvenega predBtojništva; 6 Dru^i naaveti in predlogi. — V Gorici, 30. maja 1905. Drustvoni predsednik: A. J acob i. Najdfiue re*l. — Na tukajšnji po- liciji se nahajati dve ženaki srebrni uri, jedna z verižico in druga brez verižice. Jodna jo bila najdena v Tivolijn, druga pa v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Uprava cerkve sv. Ignacija jih je oddala na Ink. policiji, ker ae ni zanje nobeden oglasil, čeravno je bilo v cerkvi ozna- njeno že prod meaeci, da so bile ure najdene in da ae nahajajo pri cerkveni upravi. Islotako se nahajati na tuk. po- liciji tudi dve srebrni ovratni verižici. Hotela sta odncHtf pete v bla zeno deželo Josip M. in Izidor V., obadva sinova blažene Italije, ne da bi poplačala, kar ata zapila in zajedla v Plavoh pri Slovencih. Po noči od po- nedeljka na torek pobrala ata namreč na tihem äila in kopita in pripihala sta jo že do tuk. postaje ; a upniki bili so jima koj za petami. Prisli so namreč v Gorico, prijavili atvar policiji, in] ta je italijanaka poätenjaka prijela. Pri aebi imela hIh dovolj denara, da »In nvoj dolg vpričo policije poravnala.. Ko sta to • storila, spravili so jn pod ključ, in za- govarjati se bodeta morala zaradi go- Ijusije. Ra/pi8 nate^aja. — Razpisuje se natečaj ?,a eno meato dežulnega ra^un- akega revidenta v devotem Činovnem razredu deželnih uradnikov, kakor tudi za eno meato deželnega raännskega vajenea. Proailei za označeni meati imajo dokazati, da posedujejo kvalifikacije, ki jih zahtevata za alidna meata pravilnik za deželni odbor in Statut za osobje de- želnih uradov z dne 11. julija 1901. ProSnje, opremljene z dokazili v avalrijakem državljanatvu, o dobrem nravnem vedenju, o dovršenih žtudijah, o uradni praksi, o poznanjn deželnih je- zikov in o morftbitnih posebnih zmož- nostih proailcev, imajo ae vložiti pri de- žolnom odborn do 10. julija 1905. Nadaljna pojasnila glede razpisanih meat, poaebno glede plač, poviSanja in zahtevanih kvalilikacij, podajajo ae pri uradih deželnega odbora ob uradnih urah. — D e ž e 1 n i odb or. Planinski izlet na Matajur (1650 m) priredi „Soäka podružnica S. P. D." dne 17. t. m. Odhod iz Toimina ob 31/, uri pop. akozi Kamnico na Livek. Na Livku skupua večerja. Drugo jutro vrh Matajurja in od lam v dolino proti Ko- baridu, odkoder z vozovi zopet v Tolmin. Na izlet ao vabljeni vai prijatelji pla- uinatva. Me^anska straža v Sv. Križu na Vipavskem priredi bvojo prvo veselico H petjem, godbo in proato zabavo dne 25. t. ra. ob 3'/2 t»1"' popoidne na graj- skera dvoriSču v Sv. Križu. Sodelovala bodela pevska zbora iz Sv. Križa in Dobravelj, ki naatopita skupno in po- samezno v medanem in moškem zboru. Aretirali so sinoči na njegovem slanovanju arhitekta Alojzija Hupnika, ki je priäel v Gorico ¦% Moravakega in to zaradi goljufije. tpisovaiije na nautičnem od- delku tržaske c. kr. nautične in trgovske akademije. — Letos vršilo se bode upiBOvanje v prvi in drugi pri- pravljalni r^zred na nautičnem oddelku tržaake c. kr. nautidne in trgovake aka- demije tudi dne 14. in 15. julija in ne samo meaeca septembra, kakor je bilo to do sedaj navada. To pa zaradi tega, da se upisanci v tem času lahko pri- pravijo na vsprejemne izpite, ki bodo meseca septembra. Vprašanje o glagolici. — Iz Rima poročajo, da so poročila, češ, da ostane slovanska liturgija pri „status quo" zgolj le italjanske želje. Glede Dalmacije in Istre je že do aedaj gotovo, da se določi slovanako bogoslužje v krajih, kjer so ga Italijani doslej izpodrivali. Torej priza- devanja slovanskih škofov v tem pogledu niso bila zaman. Slovenska zmaga na Štajer- skein. — V Šoštanju, kjer ao bile zad- nje volitve, pri katerih so zmagali Slo- venci, vsled pritožbe od strani Nemcev uničene, so v četrtek zopet zmagali SIo- venci. Dvojua mera. — V Domžalah, kjer žive razun nekaj priklatenih Nem- cev, ki so se priäli tja maatit na sloven- ske stroške, je kamniško c. kr. okrajno glavarstvo dovolilo nemško alavnost, pri kateri so se Slovenci na akrajno Žaljiv način izzivali. Na Štajerskem pa je ptuj- sko okrajno glavarstvo prepovedalo mur- skemu Sokolu izlet, katerega je namera- val napraviti v Ormož. Med Slovenci vlada zaradi tega huda ogorčenoat. Zveza Nlovenskih pevskih dru- ötev. — LeloSnja redna Bkupščin» od- poslancev v „Zvezi stoječih druätev bo v Ljnbljani dne 8. julija. Nova eigareta „Donava*,* ki bode imela kratek avitek tobaka, & daljäi ast- nik, pride v promet 1. julija. Ena taka cigareta bo veljala 2 vin. Temelj za Preäernov spomenlk ao pri^eli kopati v Ljubljani na Marijinem trgu. Po§lan»ka zboruica. — V včeraj- änji aeji je bila končana razprava o pr- vem čitanju vladne predloge glede zbolj- šanja duhovnižkih plač. FJredloga itročila ae je proračun8kemu odaeku. PpI volitvah v dunajske okrajne ftolnke svete ho z veliko večino zma- gali krščanskoaocialni kandidatje. ItalijaiiHki o^leduh. — Na Dunajn ao aretirali minule dni inženirja Contina in njegovo ljubico, oba zaradi Spijonaie. Contin je star 60 let in je rojen Za- grebčan in avstrijaki podanik. Služil je v avatrijski vojaki, se udeležil vojne leta 1866 na avstrijaki strani, sedemdesetega leta je pa postal čaatnik italijanake te- ritorijalne milice. Leta 1890 je bil v Nizzi zaradi Spijoniranja proli Franciji arelovan in obaojen. Iz papirjev, ki ao ae zdaj naäli pri njem, je razvideli, da je bil nameščen kot riaar pri italijauakem geueralnem Stabu. Po preatani kazni je priäel na Dunaj, kjer ae je posvetil fltavbniStvu in ae obnaSal povaod tako, da ni bilo uobenega vzroka za njegovo nadzorovanje. Sele v zadujem siaau ae je opazilo, da je bil mož brez vaake aluibe in zaalužka, a v dobrih gmotnih razmerah, da je aedel le v kavarni in ae z ženo večkrat podajal na dolga potovanje. Do- gnano je, da je Contin potoval v latro, Dalmacijo in Hercogovino. Ker je apre- jemal večje vsote denarja in po aprejetju denarja vedno odhajal na potovanje, so ga zaprli in uvedli hišno preiakavo. Ta je dokazala, da je bil Gontin poleg dru- gega tudi milanski ogleduh. Kot navaden sprehajalec je hodil okrog avstrijskih utrdb, katere je ogledoval in si potem zaznamoval in risal, kolikor je videl. Fotogra('9kega aparata ni imel. Naaprotno pa se je naSel pri njem izboren daljno- gled, katerega je gotovo rabil s kake vi sine za pregled notrajnosti utrdb. Gontin je brez dvoma prav dobro izvežban ogleduh po poklicu. Služil je pri trdnjavaki artiljeriji in bil ognjiöar, ima stavbinake znanosti in je iiurjen vojaSki risar. Ker je služboval dve leti v avstrijskih trdnja- vah, med temi tudi v Pulju, je gotovo zmožen, preaoditi natanko trdnjavo in njihovo oboroženost in ve na vsak način o apremenitvah, ki so se zgodile tekom let in gotovo je tudi, da je o vaem tern poročal Italiji, Povodnjl v Amerlki. — Reka Miaisipi je prestopila bregove in povzro- čila na železnicah in poljih Skode veö milijonov dolarjev. Dota nemške prestolouaslednlce. — Nemški list ^Rheinisch Westphaliache Zeitung" piše, da je izvedel iz dobrega vira, da ima nemäka preatolonaalednica Cecilija 90 milijonov mark dote. Ta ogromni imetek da je dobila največ od njenih — ruakih rojakov. Narodno gospodarstvo. Škropite! Radi prevelike vlage pojavila se je letos strupena rosa ali peronospora (stru- pena rija) izvanredno rano in močno. Pregledovali sino razne vinograde na Vipav- skem, v Brdih in na Krasu in povsod smo našli napadene trte. Osobito se je bolezen it niočno razširila v nizkih in zapadnih le- ZAHVALA. Podpisani izrekamo prisrčno zahvalo vsem, od blizu in od daleč došlim udeležencem pogreba našega nepozabnega gospoda župnika Andreja Gergoleta. Zahvaljujemo se posebno prečastitemu gospodu dekanu J. Filipiču za njegov prelepi govor, mnogoštevilni duhovščini iz Brd in Furlanije, domačim pevcem, županom in starešinam iz raznih občin, zlasti domačemu županu g. I. Sfiligoju, ki je skrbel za lep pogreb. Nepričakovano ogromna udeležba — nam je v srčno tolažbo. Žalujooi sorodniki. gah. Razun na listju nastopa letor, perono- spora tudi na zarodu močno. Napaden gro- zdič prepreden je od te bolezni in zdi se, kakor bi ga napala navadna plesen, Neka- teri tudi imajo to bolezen za plesen, drugi mislijo, da je nova, tretji pa da je oidium. Opozarjamo toraj pravočasno naše vino- gradnike, da jini preti letos huda perono spora, ki jim ne vzame lahko samo le- tošnje trgatve, niarveč oslabi trsje tudi za ver let. Zato škropite! Kdor ni še škropil v tretje, naj se požuri a v kratkeni naj škropi v četrto. Dokler bo trajalo vlažno vrenie, ponovi naj se to delo osobito v legah, ki so niočno podvržene jutranjim rosain, vsakili 8 do 10 dni. Pri tern je škropiti najbolj mlado listje. Grozdju, katero je bolezen že ; napala, ni več pomoči. Skoraj gotovo od- pade ali pa se osuje. Zdravo grozdjevaruje naj se pa proti bolezni s škropljenjein. Kdor hoče toraj kaj rešiti, naj se požuri. Prazni so izgovori, da ni vremena za škropljenje. Dež ne pada v enomer, zato porabinio vsaki preneliljaj. Če se galica na listju posuši, pa i je dobro. Letos, se ne smemoozirati niti na cvetenje trie, anipak škropimo, čhn prej moremo. „Prim. G." Glasba. ' Predigre za cerkveno vporabo, zložil Danilo Faj«elj, podaja necilijanako društvo za goriSko uadškofijo svcjim ndorn. Tako je naalov 1 ic*rii zhirki 62 prediger, kter« b>do or^anistom posebno dobro doäle. S tern je zamašena občatna vrzel v naäi glasbeni literatari. 6 Fajflolj ie prvi in edini slovenski komponist, ki pise preludije in — to je velika njegnva zHsluga, — ki piše azorne preludije. Res dobimo veliko v lem ozira od Nemcev, ali tadi oni imajo malo lahkib in pri- pravnih. volika večina nemäkih skla- datoljpiv piSo pretežko, ^lanti modern!, kakor Reger, Nicholl itd. pišejo tako težko, da inor» biti organist skoraj virtnoz, <5e boco lepo proizvajati njihove skladbe. Zd»' pa pomislimo, kaj naj napravijo naš. organisti 8 takimi preladiji, zlaaii Se na slabih orgljah! Zato pa smo g. FHJgftlja hvalpžni, da nam je podal to lopo zbirko. Že zananja oblika je pri- kupljiva, format ne prevelik, tiak (avto- graslja) jasen. — Na vsaki strani je po en preludij, kar je jako praktično, ker ni treba listov obračati med igranjem. Prrdigre so razvrščene od 7. strani naprej po lonovskih načinih, najprej dur, polem mol. Preludije, kteri so pisani v h-dur in fiH dor, lahko porabirno kot b-dar in f-dar, če si nnme.itn 6 križev, nziroina 6 križev mislimo 2 b, oziroma 1 b. — Ravno tako tadi proludije v des-dar in jzew-dur porabimo kot d dur in g-dur, 6e si namoHlu f> b in G l> mislimo 2 križa , oziroma fn kri?.. Pri SU'vilki 24 mora ntati v tretji vrsti v prvom taktu v basu tretja nota ci« namesto h. — Te skladbe : nikukor nito dolgočasno, soveda jih je ! treh)» prccej hilro izvajati, kakor wploh 1 VHO Kajgeljfive skladbe. Fajgolj je emi- ; nentno rerkv^n skladaleij; v njpgovih , fkladbali ni n\č. trivijalncga, zalo jih ! mommo živahno proizvajati. Glavni po- goj pri proizvHjanju Fajgeljevih skladb je živahno predna^anje in dinamika ; ße se na li dvo stvari pazi, bodo kmalo izgi- nili prodnodki proti Fajgeljevim skladbam, če*, da ho dolgočasne, sama matematika itd. R<»h Ko Fajgeljeve fra/.o Htrogo kon- trapimktiške, ucenp, ali te fraze dobijo meno in kri in življenje, če se jib lepo proi/.vaja. Rot skladatelj je Fajgelj strog znaraj. Nikdar se Se ni uklonil Ijadakemu pokvurjfnema okaso, dasi bi ma bilo to labko in bi tako postal ljnbljenec sentimentalnih daäic. Ali Fajgelj gre Tstrajno svojo pot, ne gleda ne na desno ne na Ipvo; kar je enkrat spoznal za pravo, tpga se drži. In njegova pot je prava. Ni ma mar», ali ga ljudje hvalijo ali jirajajo, ali njegove skladbe pojejo ali ne, — on nklada, ker ga k temu sili njegoya umetniška nrav, sklada, ker je skladalelj. In tak mora biti umetnik, kteri se svojo ametnostjo noäe samo zabavali ampak tadi vzgojevati, blažiti. Zbirko prediger organiston toplo priporodamo. (i e c i I i j a n e c. 1 ^S^m ^P-*m fcii^M m-—-*4 l ^-«4U ^;^b ^^;^a ¦^.^¦^¦¦^^^b^^ Ivan Bednarik , priporora svojo knjigoveznico v Gorki ulica Vetturini št, 3. | ^o mlzar in v lesni trgovec v Poilpri, ia vogln noveca ' železsiišleia nosta (na cesti, ki pelje proti GratfiškiJ ter podružnica za Soškim mostom pri Pevmi Tr^uje tudi i, opeko, ima v«*- liko /alo^o vsakovrstm ^a frde- f?a in inekhe^a lexa {l(im;iri^;i in tuje^a, veliko /alo^o pollišt- i va, viiiHkih poHod, Htiskalnir itd. Ova šiualna stpojo v dobrcm stanu ata na prodaj. Več se izve pri našem upravništvu. M B D 1 zajaiiičeno-pr is ten | A seprodaja nadrobnov svečarni J. KOPAČ Korica, ulica Sv. Anton« St. 7 po »ledecib ««'iiah : Mirsk. spriOiiije, da jc ozdra- vilanjegovo 19 lctga iiadlegujotÜo želodČ- no bolezen edino le uPorabaželod6ne tinkture g. pic C(HiI-ja,dvoiuef;a zal. Mji'ft-. Svet. in lukarja v IJub- ljani. I/, najboljšegapro7 Ujjnrr-----=—fiTTTTliJ priöanja priporoöa irprccmu tinkturo za ielodec, katere stekJenice stane20 vin., in se vnanja naročila izvršujojo točno. „Narodna Tiskarna" priporoča vizitke, oJ 1 krone naprej. Dnjplfjl Siiomiiijajte se o vsaki I lUjaiXl. p,.ijJKi „solsUe^a doma". Fozop! J*rva kranjskst z voclno hNiio na turbino delujo^a tovarna stolov na. paro FRÄVOS iTIOSLJ na J3rcgu, p. J3orovniea, j I'a/vidi oblika blag a in ceuf, franko. Imam tudi stole za krčimarje po 2 K vedno v zalogi. !! Najvgodnejši pogojü! Jjy^ za zavarovanje---------y^^ *& Vß S Edina zavarovalna - -^^^^<^^y Mi ki ima sloveosiep ^y^> J<$s^ glavnega ^T<& ^y<^ ¦ ¦, ^^i'ZS» \% s^ zastopmka str* S^ <š$yy v Trstu- ° ° ° ~j^r O **SS \^y^* /avanijc na življmje in na y^ ^^V *1^^ S^r^ dohodkc na vse nacinr po zelo '¦y/^\^%V<^ **h* ^^^^ nizkih postavkih. - Pojasnila daja v-jigs J/ž^ QJauno zastopstvo za sloO. dežele u Trstu, ~ ~* ^^" ^SW^ ulica. Torre Hianca St. 21 1. nd., in nje^ovu y/^Qj olir. 7ast«ps1-. a v vaeh nicHtih In večih krajlh .Centpalno posojilnicfl pegistPoOana zadruga if Gorici, ulica Vetturini hiš. čtev. 9. Poflojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na merrico po 5'|2o|o, na vknjižbo pa po 5°|0 z 7b% npraviipRa prispftvka za vsnf^g« pol lela. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremonjena. Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zalogs Pristnih belih in črnih vin ist lastnih in drugih Priana- nih mnogradov. Dontavlja na Ljubljana, in pluenjskega piva „pra- z od- daja >('na debelo od 100 kg. nappj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna.