Vzgojiteljsko timsko delo – dejavniki, ki vplivajo na timsko delo Alenka Ježovnik, vzgojiteljica, VVZ Vrtci občine Žalec Ključne besede: timsko delo, tim, tandem, etape timskega dela, psihološke potrebe za timsko delo, komunikacija v timu Uvod Vsak tim je skupina, vsaka skupina pa še ni tim, am- pak se mora v to šele izoblikovati. (Polak 2012, 17) V našem vrtcu VVZ Vrtci občine Žalec že nekaj let izvajamo timsko delo z velikim poudarkom na tim- skem načrtovanju, ki pa je, kot opažam, nekaterim sodelavkam nepomembno, nekoristno, spet druge ne znajo sodelovati v procesu, bolj vešče in govor- no spretnejše pa s svojimi idejami pogosto zasen- čijo ostale. Svoja opažanja bi zato rada preverjala s pomočjo sledečega članka in pridobljena znanja iz strokovne literature uporabila pri naslednjem tim- skem načrtovanju v vrtcu. To bom storila z opazo- vanjem samega poteka dela, udeležencev v timu, njihovih vključevanj, delitvi nalog, sprejemanju idej drugih in končne izdelave skupnega načrta. Kaj je timsko delo? »Timsko delo je skupinsko delo samostojnih članov. Vsakdo ima specifično znanje in odgovarja za svo- je odločitve, ki pa so podrejene skupnemu cilju v okviru določene delovne naloge. Nihče ni nikomur podrejen ali nadrejen, vsakogar in vse skupaj pa obvezuje delovna naloga. Za pravi tim je značilno vzpostavljanje horizontalnih odnosov, ki temeljijo na jasni osebni in strokovni identiteti vsakega člana, a hkrati tudi na zmožnosti razumevanja drugačno- sti vseh ostalih. Odgovornost in samostojnost čla- nov tima terja od njih raven različnosti, ki povezuje, saj ustvarjajo nove kreativne rešitve in povečujejo verjetnost učinkovite akcije« (Wikipedija, Timsko delo, tretji odstavek). Torej se mi poraja mnenje, da je timsko delo sodelo- valno delo v paru ali v skupini, učenje timskega dela pa proces, skozi katerega se na svojih napakah in Za timsko delo je značilno, da udeleženci tima odprto komunicirajo, sodelujejo in skupno načrtujejo cilje za delo vnaprej, kamor so nato vključeni z nalogami, za katere so se dogovorili. Cilji timskega dela v vzgoji morajo biti jasno zastavljeni, pozitivno naravnani, spodbujati morajo otrokov razvoj in napredek, iskati otrokove posebnosti in poudarjati njegova močna področja. Žal se pogosto dogaja, da se pri timskem delu pojavljajo dejavniki, ki vplivajo na slabo delo- vanje tima. Bralca/bralko želim s člankom spodbuditi k evalvaciji lastnega sodelovanja v timu, s tem izboljšati neustrezno in neefektivno sodelovanje v timu ter posledično v izvedbi načrtovanih nalog pri delu z otroki. MED TEORIJO IN PRAKSO Didakta na napakah drugih učimo delovati v timu kot ena- kovredni, odgovorni in samokritični člani tima. Vsak član določenega tima ima svoje individualne cilje, vendar pa timsko delo narekuje, da je potrebno te cilje združiti ali jih oblikovati v neko celoto s sku- pnim ciljem. To se lahko zgodi le, če vsi člani tima med seboj sodelujejo in prispevajo največ po svojih zmožnostih, vse prispevke pa je potrebno enako- vredno obravnavati. Dejavniki individualizma ali sodelovanja Dejavniki, ki vplivajo na dejstvo, ali je posameznik bolj ali manj nagnjen k individualizmu ali k sode- lovanju, so v strokovni literaturi navedeni kot (Polak 2007, 12): - starost: čim starejši je posameznik, tem več soci- alnih odnosov je vzpostavil. Prav tako postajajo z leti ljudje bolj sodelovalno naravnani; - socialno-ekonomski status (SES): v vseh druž- bah so pripadniki višjega socialno-ekonomske- ga sloja bolj individualistično naravnani kot pri- padniki nižjega sloja; - vzgoja v otroštvu: v individualističnih kulturah je neodvisnost otroka pričakovana, spodbujana in pomembna vrednota, v kolektivističnih pa ima to mesto odvisnost (od ožje družine, sorodstva, ožjega socialnega okolja); - izobrazba, poklic, potovanja: izobraževanje po- veča možnost soočanja s kulturami in drugimi razlikami, zato spodbuja individualistično narav- nanost. Timsko delo v Kurikulumu za vrtce Danes sta timsko načrtovanje in izvajanje pred- šolske vzgoje zasnovana na demokratičnosti in utemeljena v Kurikulumu predvsem v naslednjih načelih: Načelo timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega spopolnjevanja, Načelo vertikalne povezanosti oz. kontinuitete in Načelo kritičnega vrednotenja – evalvacije (Kuriku- lum za vrtce 15, 16). Idealno je, če se vsi člani tima 52 Didakta čutimo odgovorne in dolžne, da skupaj omogoča- mo otrokom v vrtcu najugodnejše razmere za uče- nje in razvoj, hkrati pa skrbimo za lastno osebno in strokovno rast. Tim, tandem in timsko delo v vrtcu Tim (tandem) v vrtcu je sestavljen iz vzgojitelja/-ice in pomočnika/-ice vzgojitelja/-ice, člani tima pa so lahko tudi drugi strokovni delavci v vrtcu, npr. psi- holog, pedagog, specialni pedagog, logoped, soci- alni delavec itn. Različni avtorji so opredelili timsko delo v vrtcu kot delo skupine strokovnih delavcev, ki si skupaj zastavljajo vzgojno-izobraževalne cilje za istega otroka/otroke v skupini in izvajanje pedago- ških dejavnosti z otrokom/otroci v skupini ali izven nje. V nekaterih vrtcih se strokovni delavci povezu- jemo v time za timsko načrtovanje, ki jih sestavljamo strokovni delavci dveh, treh oddelkov vrtca ali celo strokovni delavci vseh oddelkov vrtca. Tak način na- črtovanja spodbuja načelo vertikalne povezanosti oz. kontinuitete v vrtcu. Tim mora sodelovati v odprti in iskreni komunikaciji, upoštevanju dogovorjenih pravil v oddelku, skupnem iskanju rešitev in strokov- nem dopolnjevanju. Timsko delo naj bi se izvajalo v obliki sodelovalnega učenja, skupnega načrtovanja, medsebojne povezanosti, odprte komunikacije in iz- menjave mnenj. Cilji timskega dela morajo biti jasno zastavljeni, pozitivno naravnani, spodbujati morajo otrokov razvoj in napredek, iskati otrokove posebno- sti in poudarjati njegova močna področja. Etape timskega dela v vrtcu Poznamo več etap timskega dela v vrtcu: timsko na- črtovanje, timsko izvajanje in timsko evalviranje. Pri timskem načrtovanju in timski evalvaciji se na otro- ke usmerjamo posredno: v mislih, diskusiji, z upo- števanjem njihove razvojne stopnje in individualnih posebnosti, pri timskem izvajanju pa je stik strokov- nih delavcev z otroki neposreden. Hansen in Kristen (2001) poudarjata, da moramo tudi otroke v skupini aktivno vključevati v različne time, vanje pa jih mora- mo razporejati naključno. Za dobro timsko delo je pomembno tudi to, da so zagotovljene potrebe, kot so motivacija, potreba po varnosti, sprejetosti, po potrditvi in priznanju, spo- štovanju drugih, samouresničitev ter medsebojna povezanost. Psihološke potrebe, ki so izvor motivacije za tim- sko delo Kot navaja A. Polak (2007, 21), so osnovni izvori moti- vacije za timsko delo povezani s psihološkimi potre- bami, ki so naslednje: - potrebe po varnosti: če potrebe niso zadovolje- ne, se posameznik počuti negotovega ali ogro- ženega. Varnost v timu zagotavlja predvsem spoštovanje pravil, ki veljajo v njem. Te potrebe so: potreba po stabilnosti, odvisnosti, zaščiti, osvobojenosti od strahu, potrebe po strukturi, redu, pravilih, omejitvah …; - potrebe po sprejetosti, ki se kaže kot prosto izra- žanje strahu, razočaranja in negotovosti, ne da bi se bal, da bo odklonjen in zasmehovan. Ob- čutek sprejetosti je pomemben za soočanje s problemi in konflikti, ki spremljajo timsko delo. Posameznik se bo ob nezadovoljeni potrebi po- čutil zavrnjenega; - potrebe po potrditvi in priznanju, ki so potrebe po cenjenju samega sebe, po samozaupanju, obvladovanju in zmožnostih, neodvisnosti in svobodi. Zadovoljitev teh potreb krepi občutek samozaupanja, lasne vrednosti, moči, sposob- nosti, zadostnosti in potrebnosti. Če te potrebe niso zadovoljene, se posameznik počuti manj vrednega in nemočnega; - potreba po samoaktualizaciji, ki je potreba naj- višjega reda, ki usmerja človeka, da uresniči, da postane tisto, za kar obstajajo možnosti. Vpliv nezavednih procesov Za boljše razumevanje in analizo tima je potrebno upoštevati tudi vpliv nezavednih procesov, npr. iz- guba občutka varnosti člane potisne v vsesplošen dvom glede dogajanja v skupini (sovraštvo, upanje, 53 odvisnost, zapuščenost, napadalnost in umikanje). Tako se člani odzivajo tudi na občutke negotovosti (Polak 2007, 34): - z odvisnostjo, kadar sami nimajo nobene ideje, ko izražajo pretirano ranljivost in pomanjkanje pobude ter so odvisni od vodje; - z nenehnim pričakovanjem, ki je podobno odvi- snosti (člani nenehno upajo in pričakujejo, da bo vodja ali kdo drug »rešil« situacijo); - z napadanjem in umikanjem, kadar nenehno krivijo nekoga za vse, zaradi česar so negotovi ali pa se pred tem človekom fizično umikajo. Vloga besedne in nebesedne komunikacije pri timskem delu Pomembno vlogo pri timskem delu imata tudi besedna in nebesedna komunikacija, saj omogo- čata pretok informacij in virov med člani tima. Je »orodje« za vse tri etape timskega dela. Pri tem čla- ni tima uporabljajo odprto in konstruktivno kritiko, ki je namenjena odstranjevanju ovir, ne pa napadu na posameznikovo osebnost. Člani se konfliktom ne izogibajo, ampak o njih razpravljajo in jih sproti rešujejo. V primeru, da komunikaciji nista usklajeni, verjamemo nebesedni, saj je to težje nadzorovati. Zgodi se, da posamezniki isto sporočilo pogosto zelo različno razumejo, interpretirajo. Znotraj raz- ličnih pojmovanj neverbalne komunikacije lahko prepoznamo, kot navaja Lepičnik Vodopivec (1996): - fizično neverbalno komunikacijo (obrazna mi- mika, barva in višina glasu, dotik, vonj in telesni gibi), - estetsko neverbalno komunikacijo (govorica te- lesa, ples, gibanje ob glasbi ali brez nje), - simbolično neverbalno komunikacijo (religija, status in podobno), - prostorsko neverbalno komunikacijo (položaj posameznika v prostoru). Neverbalno komunikacijo »berejo« tudi otroci, zato je tako pomembna, seveda pa se odraža tudi na odnosu vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice, kar nas ponovno pripelje do otrok in njihovega obču- tenja tega odnosa. Komunikacija med strokovnima delavkama v tandemu je še bolj ključnega pomena, saj lahko preko nezaupanja, nesposobnosti prilaga- janja, popustljivosti in nesposobnosti komunicira- nja vodi v konflikte znotraj tandema, to pa vsekakor ni v korist otrokom. Pomembno je zavedanje obeh članic tandema, da rešitve predlagata obe in da se težave rešujejo skupaj. Uspešna komunikacija v tandemu zagotavlja priložnosti za uvajanje novih metod dela z otroki, osebno napredovanje ter vre- dnotenje dela in je izhodišče za reševanje konflik- tov ter problemov. Komunikacija ima vsebinski in odnosni vidik. Vsebinski vidik komunikacije pred- stavljajo izrečene besedne zveze in povedi, odnosni vidik pa se izraža z načinom povedanega (barvo gla- su, umirjeno/razburjeno, višino glasu …) (Polak 1999). Neučinkovita komunikacija v timu se kaže z neneh- nim tekmovanjem za besedo, s prekinjanjem drug drugega, z vzporednim pogovorom in klepetanjem med govorjenjem drugih članov tima ter z never- balnim izražanjem nestrinjanja ali posmehovanja. Pet oblik verbalnega vedenja Polak navaja pet oblik verbalnega vedenja, ki omo- goča timu učinkovito odločati (Aranda, Aranda in Conlon 1998 v Polak 2007, 52): - izražanje predlogov in usmeritev za delo tima, - nagrajevanje, razširjanje predlogov z novimi pre- dlogi, - razjasnjevanje s preverjanjem razumevanja vse- bine, - neposmehovanje navzočim članom tima, - argumentiranje. Za uspešno timsko delo je pomembno, da sta ver- balna in neverbalna komunikacija skladni (med- sebojno usklajeni ali kongruentni), torej da način govora in geste podpirajo izgovorjene besede, saj neusklajena in neiskrena komunikacija razvrednoti in zanika izgovorjeno vsebino (Brajša 1993). Timsko delo zahteva sklepanje kompromisov - Timsko delo od posameznika zahteva določeno stopnjo prilagajanja in sklepanje kompromisov, kar pa ne pomeni, da se morajo posamezniki od- povedati svojemu mnenju. Skupaj se odločajo, skušajo najti neko skupno pot, ki je sprejemljiva za vse, in nato te dogovore tudi uresničijo. Kruger (v Polak 1999) je oblikoval štiri osnovne sklope spre - tnosti, ki so potrebne za uspešno timsko delo: - konstruktivna kritičnost (sproščeno, kritično, smi- selno izražanje nestrinjanja, učenje iz napak …), - podpora (sprejemanje in spodbujanje dela dru- gih članov tima, pomoč drugim pri izražanju in uresničevanju njihovih idej …), - sklepanje kompromisov (prilagajanje, upošteva- nje in uresničevanje skupnih dogovorov, spreje- manja odločitev, ki bi bile sprejemljive za vse …), - lastna aktivnost v timu (zastopanje svojega oseb- nega mnenja, izražanje opažanj, zamisli, predlo- gov, prebiranje strokovne literature o timskem delu …). Spretnosti timskega dela uspešno razvijamo ob konkretnem timskem delu, pomembno pa je tudi ozaveščanje možnosti njihovega razvijanja. Reflektiranje timskega dela Vsako timsko delo mora biti tudi reflektirano in mora biti usmerjeno na vsebino, proces in rezul- tat timskega dela. Pomembno je, da so člani tima pripravljeni sprejeti povratne informacije o svojem delu. Samoevalvacija tima je zahtevna, saj predpo- stavlja, da so člani tima osebnostno zreli in dovolj samokritični. 54 MED TEORIJO IN PRAKSO Didakta Literatura Brajša, P. (1993): Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta Nova. Everard, B., Morris, G. (1996): Uspešno vodenje. Ljubljana: Zavod Re - publike Slovenije za šolstvo, 193–210. Polak, A. (2007): Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan. Polak, A. (1999): Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega dela. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Wikipedija: Timsko delo. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Timsko_delom, 28. 2. 2019. Timsko delo v vrtcu Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, v ka- terem so predstavljeni cilji kurikula za vrtce in iz njih je med drugim izpeljano tudi načelo timske- ga načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje ter strokovnega izpopolnjevanja: strokovnega osebja znotraj oddelka, med oddelki in znotraj vrtca, vr- tec z drugimi vrtci, vrtec z drugimi vzgojno-izo- braževalnimi, strokovnimi in drugimi institucija- mi. Timsko delo se po mnenju A. Polak (2007, 93) v didaktičnem smislu ne razlikuje od individual- nega načrtovanja, saj temelji na istih strokovnih spoznanjih didaktike, pedagogike, razvojne in pe- dagoške psihologije, specialnih metodik in dru- gih sorodnih disciplin. Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice morata imeti za timsko načrtovanje primeren prostor in čas. Hkrati z zapisanim načrtom poteka v vrtcih tudi prikriti Kurikulum, ki je pomemben kontekst vsak- danjega življenja otrok v vrtcu in hkrati pomem- ben vzgojni dejavnik. Tega pomembno določajo socialni odnosi in komunikacija med strokovno delavko in otroci, skrita vzgojna pričakovanja stro- kovnih delavcev, ki niso prepoznana v napisanih ciljih Kurikuluma, posebni način socializiranja in discipliniranja otrok, dnevni red oziroma organi- zacija časa v vrtcu in splošno ozračje v vrtcu (Mar- janovič Umek in Fekonja Peklaj 2008, 93). Timska evalvacija kot motivacijsko izhodišče za nadaljnje timsko delo Evalvacija timskega pedagoškega dela najpogo- steje obsega (Polak 2007, 98): - pregled doseženih vzgojno-izobraževalnih ci- ljev (kako smo jih dosegli, na kakšen način, za- kaj jih morda nismo dosegli), - analizo didaktičnih pristopov, s katerimi smo skušali dosegati cilje, - analizo uspešnih in manj uspešnih načinov motiviranja otrok, - predvidevanje dodatne razlage ali individual- ne učne pomoči posameznim otrokom, - zavedanje glavnih problemov v okviru neke teme, analiza prejšnjih in predvidevanje mo- žnih rešitev z upoštevanjem interdisciplinar- nega pristopa, - pogostost in vsebino povratnih informacij s strani otrok. Timsko delo v VVZ Vrtci občine Žalec V našem vrtcu VVZ Vrtci občine Žalec že nekaj let izvajamo timsko delo, ki je sestavljeno iz tim- skega načrtovanja, timskega izvajanja dejavnosti in timske evalvacije. Enkrat mesečno se sestane tim, ki ga sestavljamo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice iz vse enote. Najprej izberemo temo, zastavimo globalne cilje, dajemo ideje, sprejema- mo in razdelimo naloge na nivoju cele enote za čas približno enega meseca. Delo se nadaljuje v tandemu, kjer strokovni delavki enega oddelka razgradita globalne cilje in ostale dejavnosti sta- rosti in razvojni stopnji otrok v njunem oddelku primerno. Sledi načrtovanje vzgojiteljice v obra- zec za dnevne priprave, kjer se navedejo dnevni cilji, metode dela, organizacija prostora, sredstva, aktivnosti otrok in naloge vzgojitelja, na koncu dneva pa še evalvacija (ne le analiza) izvedenih de- javnosti. Ravno tako ima svoj obrazec pomočnica vzgojiteljice, v katerega vnese svoj načrt za dan in se mora povezovati z vzgojiteljičinim načrtom, saj naj bi se naloge obeh medsebojno prepletale in dopolnjevale. Ob prihodu v vrtec sledi timsko izva- janje načrtovanih dejavnosti v kotičkih, ki morajo biti opremljeni v stilu bogatega učnega okolja, s sredstvi in nalogami, ki se navezujejo na trenutno obravnavano temo iz timskega načrta, strokovni delavki pa se vključujeta in dvigata znanje na viš- ji nivo z vprašanji odprtega tipa, namigi za delo, spodbujanjem, ponujanjem dodatnih izzivov. Po zaključenem delu strokovni delavki opraviva eval- vacijo in jo zabeleživa v obrazce. Reflektirava tudi uspešnost svojega dela, kar prispeva k večanju najinega profesionalnega razvoja. Ob koncu me- seca poteka timska evalvacija načrtovane teme oz. dejavnosti povezanih z njo in izdelava novega timskega načrta za naslednji mesec. Zaključek V članku sem opredelila tim in tandem kot po- sebno vrsto tima, pa tudi delo tandema v vrtcu, na katerega zelo pomembno vpliva njegova se- stava. Spoznala sem, da na uspešnost tima vpliva- jo mnogi dejavniki, kot so: osebnostne lastnosti, starost članov tima, osebne vrednote, pogledi na cilje, zadovoljstvo v poklicu … Med samim študi- jem literature o timskem delu sem prišla do potr- ditve svojih opažanj glede sodelovanja strokovnih delavk na timskih načrtovanjih v našem vrtcu, ki se povsem skladajo z opisi v literaturi (pozitivni in negativni člani tima). Spoznala sem, da je za timsko delo izredno po- membno, da se strokovne delavke v vrtcu zaveda- jo prednosti in morebitnih slabosti timskega dela. Najbolj učinkovito je tisto timsko delo, ki temelji na odkritem medsebojnem pogovoru, saj bo le-ta pripomogel h glavnemu namenu in skupnemu cilju timskega dela, to je k čim bolj strokovnemu in celostnemu zagotavljanja skrbi za otroke in za njihov napredek. 55 Didakta