Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10’—. Mesečno K 3’50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Št. 21.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
V Ljubljani, petek dne 26. julija 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 25. julija. (K. u.) Uradno.
Italijansko bojišče. /
Nobenih posebnih dogodkov.
Albanija.
Včeraj zjutraj so si izvojevale naše čete pri '“Uciju prehod čez Semeni. Naše hrabre čete so jfiorale premagati silni sovražni odpor. Privedenih le bilo veliko ujetnikov. Tudi med Cucijem in Borjem smo pridobili z uspešnimi napadi ozemlja.
Šef gen. štaba.
*
* *
Izdatki Italije za vojno.
Chiasso, 25. julija. Glasom uradne ugoto-J^tve znaša vojno zadolženje Italije 63 miljard !lr; pred vojno pa je znašal dolg Italije 15 mil-lard. Vsak mesec znašajo izdatki za vojno okroglo *8.000 milijonov lir.
Usoda naših na italijanskem.
. Usoda naših v vojni odlikovanih vjetnikov v **aHji ni nikakor prijetna. Če je že nasproti vsa-Ketnu avstrijskemu vojaku - ujetniku laška komanda trda, potem nastopajo nad vse kruto z onimi, ki so se v vojni z Italijani odlikovali. Oči-v*di pripovedujejo, kako so naši te nesrečne junake v premnogih slučajih v gorostasnem nasprotju z vsakim pravom enostavno prebodli ali P°tolkli. Zadnji čas, ko niti s silo niti s prigo-v3rjanjem ne priefobe kdo ve koliko naših ujetnikov za veleizdajalske češko slovaške legije, se *i slučaji množe.
Ujetnike dele v dve vrsti; v vrsto neslovanskih, ki jim odkažejo najtežja in najbolj nevarna dela — in v vrsti neodrešenih narodov, ki jih je "eba osvoboditi iz trde roke avstrijskega cesarja, b temi poslednjimi imajo posebne namene. Dobro Poznajo naše avstrijske narodnostne zmede in noje, sovraštvo naroda proti narodu — ali reci-jno vseh proti nemški nadvladi, dobro poznajo l^žnje severnih in južnih Slovanov za osamosvo-Pfdv po načelu samoodločbe. Italijan in ž njim Vs* antantarji izrabljajo na upravičene zahteve po Svobodi, ko nam ponujajo in vsiljujejo samoodločbo brez sporazuma z našim cesarjem, brez dogovora — kakor naš cesar želi, da bi se prej Pogovorili in domenili — z drugimi narodnostmi v Avstriji v parlamentu. Saj vemo: „Mi ničesar feč ne zahtevamo od Avstrije!“ — Od koga pa? ,n tako pride antanta in ž njo kot naš najbližji Sosed Lah do tega, da nam bo rezal kruh svo-P°de. To bi bila sama laška polenta! In kako J^Lah ponija, zlasti avstrijskim vojnim ujetnikom! »Svojo državo hočete — to zahtevajo vaše dek-laradje. s podpisi je potrjeno, kako so vse Vaše dežele žc pripravljene in vznemirjeno pričakujejo trenotka,da jim prinesemo svobodo, lastno državo“.
Čc jo res hočete, svojo lastno državo, za ^atero sc mi bijemo z Avstrijo iz čiste ljubezni do Vas Jugoslovanov, potem se morate tudi Vi l nami boriti za se, za svoje brate, za svojo državo proti Vašemu največjenui sovražniku, proti Avstriji.“	-
. Laška zloba, laška ostudna hinavščina! Kdo ve, koliko naših mož in fantov trpi na tujih deh, koliko jih je dalo raje življenje, nego bi bili Kot ujetniki prelomili zvestobo do našega cesarja 'a se dali ali s prigovarjanjem ali s silo uvrstiti j* armado, ki hoče z ognjem in mečem razbiti habsburški prestol in habsburško državo pod Pretvezo, da se bori za Jugoslavijo! Junaki, sto-r*vši morda bolj slavno smrt nego na fronti, izpričujejo sedaj svojo vero v to, kar so prej pojoč ■Polili: „Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! “
Nemško volno poročilo.
Sovražnik povsod odbit.
Večerno poročilo.
BefOHn, 24. julija. (K. u.) Uradno. — Na Pojišču med Soissonsom in Reimsom v splošnem «hren dan. Delni boji južno od Qurcqa in jugozapadno od Reimsa. \
BeroMn, 25. julija. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Med Bucquoy in Hebuterne je napadal so-yražnik zvečer pod varstvom močnega ognja. Bil zavrnjen. Ravnotako so se izjalovili napadi, *d jih je podvzel sovražnik zahodno Alberta in 12 Maillyja.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na bojni fronti med Soissonsom in Reinv som se je poleglo včeraj bojno delovanje. Manjši boji pehote na predozemlju naših postojank. — Južno Qurcqa in jugozahodno Reimsa je sovraž-uik izvajal silne delne napade, ki smo jih v proti-sunkih odbili-
Vojna skupina vojvode Albrehta.
Iz Vogezov so privedli bavarski domobranci s seboj ujetnikov, ki so jih ujeli v krepko izvedenem podjetju.
v. Ludendorf.
*
Velikansko pokopališče antantnih čet.
Berolin, 24. julija. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Kotlina pri Loissyju (5 km južno od Soissonsa) se je izpremenila v velikansko pokopališče sovražnih napadalnih čet. Vsak bojni dan so mogli Nemci konštatirati tu konjeniške in in-fanterijske čete, ki so bile pripravljene za napad ter so jih z zbranim ognjem svojih baterij prijeli. Tudi 23. julija je valovil sovražnik po zavrnjenem napadu južno od Noyanta v neredu nazaj v kotlino pri Ploisyju, kjer se je hotel zbrati. Tu pa je udarjal v njegove goste napadalne kolone naš uspešni ogenj ter zopet provzročil strahovito krvo-prelitje. Zlasti velike izgube so imele tudi sovražne formacije tankov, na katere so stavili nasprotniki največje upanje. Na enem samem ozkem odseku fronte je bilo 43 razbitih oklopnih vozov.
kdo mistificira javnost?
„Slov. Narod“ in „Slovenec“ pišeta pod naslovom: „Dr. Lampe mistificira javnost“, daje socialni demokrat Muchitsch med govorom posl. Gostinčarja o senu zaklical, da je deželni odbornik dr. Lampe v zadnji seji izjavil, da je v tem letu košnja izborno izpadla. Namen te notice je očividen in njena zloba tudi. Kaj je res? V posvetu za prehrano so se socialni demokrati z vso silo potegovali za to, da se letos od države zaseže vse seno in vsa slama.
Temu nasproti je dr. Lampe stavil predlog: Zasigura se samo potrebščina armade in potem pusti yes promet s senom popolnoma prost. V utemeljevanju svojega predloga je dr. Lampe navajal, da imamo letos preskrbeti samo italijansko armado, katera pa dobi lahko večji del svoje potrebščine v Italiji sami. Zato odpade tisti razlog za splošno zasego sena, ki se splošno na-j vaja, češ, da če manjka blaga, mora država vse j sama zaseči in porazdeliti na konsumente. Letos i se razmeroma majhna potreba armade lahko pokrije, ako vse dežele enakomerno pritegnejo in se začasa skrbi, da se iz oddaljenejših dežel najprej seno dovozi k fronti. Kranjska dežela naj pa ostane v rezervi za slučaj potrebe. Na Kranj-i skem sc naj sedaj sploh nič ne rekvirira, samo če bi dovoz iz drugih dežel vsled tehničnih tež-koč odpovedal, se naj primanjkljaj išče na Kranjskem. Zato je treba da vojaška uprava takoj začne dovažati v skladišča ob vseh glavnih postajah železnice seno iz severnih pokrajin, ki so lani z oddajo sena daleč zaostale. Če se stvar tako uredi, potem bo letošnja košnja zadostovala in ne bo treba tako rekvirirati po Kranjskem, kakor lani, ko je bila Kranjska naravnost izropana in izmozgana. — To je enostavna resnica. Dr. Lampe je s svojim nastopom rešil kranjski deželi velike množine krme in bo to tudi še nadalje delal vkljub Gostinčarju in Muchitschu.
Realna gimnazija za
Ljubljano.
Leta 1908 je naučno ministrstvo izdalo naredbo, po kateri se dovoljujejo v Avstriji nova tipa srednjih šol, realne gimnazije, to so srednješolski zavodi, kjer se poskuša združiti poučevanje v vseh predmetih, ki jih imajo realne in dosedanje takozvane humanistične gimnazije. Kdor izdela realno gimnazijo, je v splošnem usposobljen skoro za vse tiste visoke šole, ki jih je mogoče obiskovati iz realke in gimnazije. Edino za bogoslovje in nekatere predmete filozofične fakultete je treba napraviti nadomesten izpit iz grškega jezika, kar se prav lahko napravi, ker je mogoče na realni gimnaziji vpeljan tudi grški jezik kot prost predmet. Splošno se sodi, da je realna gimnazija najpopolnejša srednja šola ter mnogo boljša kot realka sama ali pa humanistična gimnazija sama. Po vseh avstrijskih kfo-novinah so sprevideli, da je treba uvesti realnih gimnazij, Tako jih ima n. pr. kraljevina Češka nič manj kot 35, Galicija 35, celo Primorska ima 3, Kranjska pa, kakor rečeno, še nobene. — V deželnem šolskem svetu kranjskem se je zaradi ustanovitve realne gimnazije v Ljubljani oziroma na Kranjskem sploh že večkrat razpravljajo ih skepalo, a je bilo naučno ministrstvo vedno temu nasprotno, vsled odpora, ki je prihajal od izvestne strani.
Kakor se sliši, je prišla sedaj stvar v čisto novo stanje. Učiteljski zbor druge državne gimnazije v Ljubljani se je v obširni spomenici obrnil na pnstojne šolske oblasti s prošnjo, da se dru-ga državna gimnazija že s pričetkonr šolskega leta 1918/19 pretvori v realno gimnazijo, in sicer počenši s prvima dvema letnikoma. Na tej realni gimnaziji naj bi se poučevala poleg slovenščine, nemščine in latinščine namesto grškega jezika od tretjega šolskega leta naprej italjanščina. —
Kolikor smo mogli zvedeti, je prišla zadeva realne gimnazije že v razpravo pri c. kr. deželnem šolskem svetu. Kolikor smo poučeni, so se posamezni gospodje v zasebnih pogovorih izrazili vsi za realno gimnazijo, tako da je pričakovati, da bo deželni šolski svet v polnem obsegu pritrdi! sklepu učiteljskega zbora. Ovire prot» ustanovitvi sedaj ne bo nobene, to tem manj, ker je že leta 1915 naučno ministerstvo izjavilo, da je načelno pripravljeno dovoliti preosnovo druge državne gimnazije v lealno gimnrzijo.
interview z baronom pl. Hussarekom.
Dunajski dopisnik „Az Ujsaga“ je v sredo interveniral barona Hussareka med drugim tudi o tem, če se misli za ministrskega predsednika de-signirani pl. Hussarek trdno držati politike nemškega kurza. Hussarek mu je odgovoril:
„Jaz razumem pod nemškim kurzom državni, avstrijski kurz, kurz, ki zavaruje državno življenje v Avstriji in miru jned njenimi narodi ne moti, temveč pospešuje. Če so dosegli Nemci v Avstriji tako odlično stališče, tedaj to nima niti najmanj vzroka v tem, da so namreč zahteve, ki jih zastopajo, mnogokrat ne le nemške, temveč državne zahteve. Ravnotako kot zahteve Madjarov niso le ogrske, narodne zahteve, temveč potrebe ogrske države“.
Pogajanja in ugibanja.
Pogajanja designiranega ministrskega predsednika s strankami v državnem zboru se razvijajo zelo počasi in v splošnem ne posebno ugodno. Položaj je po priliki tak:
Poljaki so se edini izrekli za Hussareka in mu bodo dovolili šestmesečni provizorij. Rezultat: ukrajinska opozicija.
Nemški Nationalverband ne nastopa enotno. Nemška radikalna struja hoče imeti poprej v rokah obnovitev in izpolnitev Seidlerjevih Nemcem danih obljub, predno je voljna kaj dovoliti, zmernejše stranke hočejo isto iz strahu pred radikalnim duhom, nemški krščanski socijalci pa Hussareka — dasiravno svojega pristaša — kratkomalo odklanjajo. Vsem se pač vzbujajo spomini na nekdanje absolutistične dni in ti spomini niso ravno preveč prijetni.
Kot „klerikalca“ in Stiirgkhovca ga tudi socijalni demokratje ne pozdravljajo prav toplo.
Češko in jugoslovansko skupino pa že sedaj poziva časopisje v zopetno najstrožjo opozicijo.
Tak jc torej položaj, kolikor se da to posneti iz različnih strankarskih glasil.
Če pa gremo nekoliko dalje, jc cela kriza samo rekapitulacija neštetih drugih kriz, ki vse potekajo iz istega vira, to je iz nerešenega narodnostnega vprašanja.
Takih kriz je država že vajena, a jih je vse lažje ali težje prebolela in ravno tako bo tudi to. Zato položaj ni tako kritičen, kakor se to zdi na prvi pogled, in ne pojdemo predaleč, če rečemo, da je med različnimi izjavami iz raznih taborov mnogo nepotrebnih besed, ki so preračunane samo na zunaj.
Kaj namerava Hussarek sam, o tem je podal dosedaj samo kratko izjavo dopisniku „Az Ujsaga“, ki jo prinašamo na drugem mestu. V tej izjavi se nam zdi najbolj pomemben stavek, kjer govori o potrebnem soglasju med vnanjo in notranjo politiko. To soglasje se da doseči na več načinov. Da se doseči, dokler traja naša zveza z Nemčijo, s Seidlerjevim „nemškim kurzom,“ torej po poti, ki bi ugajala pač Nemcem, slovanskim narodom pa seveda ne. To „soglasje“ bi bilo le navidezno. Da se pa tudi doseči tako, da monarhija prizna vsakemu narodu svoje: Nemcem, kar je nemškega, Slovanom, kar je slovanskega. To je edina pot za trajno rešitev avstrijske velike krize, ki je rodila že toliko malih ministrskih, in taka rešilev ne bi škodovala nobeni zvezi z vnanjimi državami, tudi zvezi z Nemčijo ne. Zveza z narodnostno urejeno monarhijo bi bila za vsako državo mnogo večja pridobitev kakor z monarhijo, ki prehaja iz krize v krizo. Največ pa bi pridobila monarhija sama.
Ministrstvo Hussarek.
Dunaj, 25. jul. Imenovanje kabineta Hussarek je dejstvo. Cesarska pisma odstopivšim in zopet imenovanim ministrom kabineta Seidlerje-vega so izvršena. Novi kabinet Hussarekov se že jutri predstavi zbornici.
S kratkim govorom hoče Hussarek objaviti svoj začasni program in zaprositi poslance, da dovolijo državi njene potrebščine.
Voditelji opozicije se nameravajo omejiti le na kratke opombe, le Ukrajinci stavijo vprašanje, čemu avstro-ukrajinski mir z avstrijske strani še sedaj ni ratificiran. Morda pa bo mogoče pridobiti! Ukrajince.
Kar se tiče držanja strank pri jutrišnjem glasovanju o proračunskem provizoriju, so se danes pletle razne govorice, ki so danes še bolj kakor včeraj prodirale v javnost.
Novi ministri.
Dunaj, 25. julija. Namesto Twardowskega pride baje sekc. šef v finančnem ministrstvu pl. Zaleski, namesto Cwiklinskega pa pl. Madeyski.
Avstrijski parlament.
Zbornica je danes nadaljevala tajno sejo zaradi dogodkov ob Pijavi do 3. popoldne.
Po kratkem odmoru se je proglasila seja zopet za javno.
Predsednik je najprej govoril posmrtnico ranjkemu poslancu Dobernigu, katero je zbornica poslušala stoje.
Nato je poročal posl. Kuranda o davku na efekte. Načrt se sprejme v drugem in tretjem branju brez debate.
Za njim poroča posl. Ofner o predlogi zaradi dela otrok. Govori! je tudi minister Mataja, nakar je bila predloga v drugem in tretjem branju sprejeta.
Posl. Kuranda poroča o izpremembi obrtnega reda, v kolikor se tiče dela žensk in otrok zlasti v ponočnih obratih. Predloga se sprehne po kratkem govoru ministra Mataja v drugem in tretjem branju.
Prihodnja seja v petek ob 11. uri. Dnevni red: Drugo branje proračunskega provizorija.
Iz tajne seje.	^
Dunaj, 25. jul. (Kores. urad.) Pö uradnem zapisniku o tajni seji zaradi dogodkov ob Pijavi so govorilu minister Czapp, poslanci Friedmann, Mühlwert, Zahradnik, Liebermartn, Leuthner, Lodg-man, Müller, Trylowski, Dulibič, Kalina, Malik, Sever in Wohlmayer.
Postanci Stanek, Korošec, Glombinski, KIo-fač in Tušar so stavili naslednji predlog:	„Z
ozirom na to, da pojasnila ministrova ne zadostujejo, in z ozirom na dolžnost posl. zbornice, da izvede o teh dogodkih strogo preiskavo, predlagajo podpisani, visoka zbornica skleni, da se predloži ves matnrijal brambnemu odseku, ki naj vpelje natančno preiskavo o operacijah ob Pijavi, in rezultat naj se predloži poslanski zbornici v jesenskem zasedanju.
Poslanec Maier je predlagal izvolitev posebnega odseka od 20 članov, kateri naj vodi preiskavo.
Po kratkem govoru ministra Czappa je poslanec Meier spremenil svoj predlog v toliko, da je bilo mogoče glasovati o njegovem in Stane-kovem predlogu zaedno. Pri glasovanju je bil sprejet predlog, da se izroči vsa zsdeva brambnemu odseku kot prva točka prihodnjemu drž. zboru je na dnevnem redu drugo branje proračunskega provizorija; nadalje odredbe glede oskrbe državnih uslužbencev.
Dunaj. Po seji zbornice se je sestal proračunski odsek. Poslanec Schraffl predlaga, da bi ne glasovali o proračunskem provizoriju, ker ne uraduje odgovorna vlada in ker je samo iz časnikov znano, da je^Hussarek ministrski predsednik. Temu se je pritrdilo in seja je bila zaključena.
Dunaj, 25. julija. (Koresp. ur.) Minister za socialno oskrbo je predložil poslanski zbornici^ predlogo, po kateri naj bi se času primerno priredil oskrbovalni zakon za stanovanjski sklad iz leta 1910.
Klub, ki upije, potem pa beži.
Kakor znano je imel pri obtožbi ministrstva „Jugoslovanski klub“ veliko besedo. Pri glasovanju o obtožbi so pa manjkali naslednji poslanci „Jugoslovanskega kluba“ dr. Rybaf, Baljak, Čingrija, dr. Laginja, dr. Tresič-Pavičič. — Tako „Jugoslovanski klub“ vedno v zrak strelja.
Francija in Vatikan.
„Pester Lloyd“ poroča iz Ženeve: „Clemenceau namerava poslati Denis Cochina v posebni misiji k Vatikanu. Francoski levičarji se sicer temu načrtu upirajo, a njihov odpor bo ostal po mnenju „Journal-a des Debats“ brezuspešen. V Parizu bi zastopal Vatikan msgr. Te-deschini. Interesi katolikov v orijentu so baje povod obnovitve diplomatskih odnošajev med Francijo in Valikanom. Vilson se zelo trudi, da pridobi Poinkareja in Clemenceaua za ta načrt in ga utemeljuje s tem, da mora biti ententa na tako važnem mestu^ kakor je Vatikan, zastopana z diplomatskimi zaupniki prve vrste.“
Denis Cochin je eden izmed najbistrejših francoskih državnikov in je že večkrat zastopal francosko vlado v posebnih misijah.
Mir v Brestu Litovskem.
Berolin, 25. julija. Že nekaj tednov se uvidi v Berolinu odposlanstvo sovjetove vlade, ki se posvetuje z nemško vlado s tolmačenjem mirovnih skepov v Brestu Litovskem. Želja h konferencam poteka od vlade sovjetov v Moskvi in Kühlmann jo je svoj čas simpatično sprejel. Pogajanja, ki jih je bil započel Kühlmann, so malone končana. V vseh točkah je dosežen sporazum.
Ogrski parlament.
Budimpešta, 23. julija. (K. u.) Ogrska drž. zbornica je danes sprejela ^predloge finančnega ministra o davku na premog in o vojnem dobičku avstro-ogrske banke. Honvedni minister je predložil predlogo o vojaških preskrbninah. Nato je bila volilna reforma sprejeta v tretjem branju.
Kriza na Hrvaškem.
Budimpešta, 25. julija. V političnih krogih govore, da poda hrvatski podban Kriškovič v kratkem demisijo. Pravijo, da sta si ban Miha-lovič in podban glede jugoslovanskega vprašanja v močnem nasprotju.
Nemirna Rumunija.
Basel, 25. julija. „Neue Korrespondenz“ javlja iz Jaša, da je kljub sklepu miru z Avstrijo po celi Rumuniji razglašeno obsedno stanje.
Rušila.
Tudi carica umorjena?
Lipsko, 23. julija. „L T.“ poroča iz Ženeve: „Petit Journal“ piše o smrti carja: Iz zanesljivega vira je znano, da preti carici in njeni drugi hčeri enaka usoda, če je že ni zadela.
Vojna napoved antante.
Berolln. 23. julija. „Lokalanzeiger“ poroča iz Stockholma: Ruska državna vlada priobča zopet brzojavko, v kateri Stoji, da podjetja četverp-zveze na murmanski obali stremijo za tem, da vržejo vlado sovjetov in povzroče novo vojno Rusije proti Nemčiji. Vlada smatra to za vojno napoved antante ter poživlja vse delavce in kmete, naj ščitijo pridobitve revolucije.
Izjava sovjetske vlade.
Iz Moskve se poroča: Sovjetska vlada je dala razglasiti: Nasproti vsem drugim poročilom bodi pribito, da šteje regularna armada sovjetske vlade 400.000 mož. Vest, da so letski strelci edina podpora sovjeta, ne odgovarja resnici, ker tvori letski oddelek le dvajsetino sovjetove armade. Poročila, da so Čehoslovaki zavzeli mesti Irkutsk in čito niso resnična.
Boljševik! zapuste Moskvo?
Iz Stockholma se poroča: Socijalno-revolu-cijonarni voditelj Havronsk, ki se tu mudi že nekaj dni, je izjavil, da boj za vlado v Rusiji traja dalje. Boljševiki se pripravljajo, da zapuste Moskvo in se preselijo v Murom, malo mestece v vladimirski guberniji, ki je 250 milj vzhodno od Moskve.
Nastop Japonske v Sibiriji.
Tokio, 23. julija. V posebni seji je sprejel državni svet pod predsedstvom cesarja ukrepe vlade glede Sibirije. Sedanja vlada v Vladivostoku je izročila alijirancem noto, v kateri prosi za skupen vojaški nastop. Zadržanje alijirancev bo odvisno od položaja v vzhodni Sibiriji.
Bivši veliki knezi v rokah boljše-vikov.
Moskva, 22. julija. (K. u.) „Naš Vjek“ poroča: Predsednika sovjeta v Jekaterinoslavu je brzojavil, da je napadla neznana tolpa 18. julija stanovanje bivših velikih knezov Igorja Konštati-novičaj Ivana Konštatinoviča in Sergeja Mihajlo-viča, katere je kljub odporu straže odvedla. Uvedli so poizvedbe.
Kitajci pojdejo tudi v Sibirijo.
Monakovo, 25. julija. „Münchener Zeitung“ piše, da javljajo „Daily Mail“ iz Tientšina, da je Kitajska sklenila, da se udeleži intervencije v Sibiriji.
Rusija brez kruha.
_ Basel, 25. julija. „Neue Korrespondenz“ javlja, da so zadnjih 12 dni v Petrogradu in Odesi ustavili, izdajanje kruha.
Japonsko-kitajsko bratstvo.
London, 24. julija. „Morningpost“ javlja iz Šanghaja z dne 18. julija, da je prišlo med kitajsko policijo ter japonskimi pomorščaki in civilisti do sporov. Eden civilist je ubit, pet Japoncev in nekaj Kitajcev pa je ranjenih.
Stara slovenska, zvestoba.
Doživljaji slovenskega ujetnika na Ruskem med srbskimi „brati“. Franc Berus, posestnik v Ždinjivasi št. 51, občina Št. Peter pri Novem mestu, se je te dni po 35mesečnem ujetništvu na Ruskem povrnil domov. Ta pripoveduje med drugim tudi to-le: 15 mesecev sem delal v Jekaterinoslavski guberniji v ujezdu Aleksandrovem pri nekem veleposestniku. Ni mi bilo napačno. Dne 1 oktobra 1916 pride nenadoma razglas, da se moramo vsi ujetniki javiti pred gotovo komisijo. Tu so nas Slovence in Hrvate odbrali ter nam obljubljali, da gremo v zavode (fabrike), kjer bomo delali nekaj ur dnevno. Odrinemo in pridemo v Odeso. Tü je bilo za nas strah in groza. Prava mučeniška preizkušnja. Odpeljali so nas v ruske vojašnice. Tu nas sprejmejo srbski častniki poživljajoč nas, naj se vpišemo med njihove dobrovoljce. Vedeli smo, kaj pomeni to. Naj se bojujemo kot krivoprisežniki proti lastni domovini? Na tisoče nas je bilo. Nekateri so se radi podali. A malo je bilo takih. Večina je zatrjevala, da tega ne stori za nobeno ceno. In zdaj so se začele ure nepopisnega mu-čeništva. Zvestim Avstrijcem, ki se niso hoteli podati, so rezali nosove, ušesa; sekali jim roke in nato v ječo z njimi. Pred menoj sta vrgla na hrbet mojega tovariša dva srbska vojaka, položila mu čez prsi puško, na vsaki konec puške je pokleknil en srbski vojak in ga trla toliko časa, da sta mu zdrobila prsi. Oči so jim iztikali. Klali
jih, zaklane polagali na vozove, nanje nametali gnoja in hajd v Crno morje z njimi. Tam je grob stoterih in tisočerih domovini zvestih Slovencev in Hrvatov. Vse to sem zrl pred seboj. Kaj čuda, če je tudi mene premagal strah pred usmrčeniem in dal sem se vpisati med dobrovoljce! Preoblekli so nas v svojo vojaško obleko ter nas odpeljali na vežbanje. Ena divizija nas je bilo. Dnevi, tedni in meseci našega vežbanja pod srbsko komando so bili grozni. Za Vsak pogrešek: pretep, obešanje za drevje itd. Eden mojih tovarišev večkrat že kaznovan se je iz strahu in zmedenosti sam usmrtil. Kaj store Srbi? Mrtvemu zadrgnejo za vrat vrv, vprežejo konja in ga vlečejo stran vpijoč: „To Vam je Švaba!“ —- Pa prišla je rešitev s preobratom v Rusiji. Boljševiki so se postavili za nas, češ, tisti ki hočejo prostovoljno služiti dalje kot dobrovoljci, naj služijo, drugi naj se izpuste. Prišla je spet komisija, pa nas izpraševala: „Hočeš biti še nadalje dobrovoljce?“ Velika večina nas je rekla: „Ne!“ — Šli smo na delo ujetniki, pa smo mislili, da smo prosti tički.
Ujetniki iz Rusije prihajajo.
Moskva, 25. julija. Zamena avstro-ogrskih jetnikov je zapričeta. V nemškem jeziku izhajajoče „Moskauer Nachrichten“ javljajo, da ste avstro-ogrska vlada in vlada sovjetov popolnoma sporazumne. Prihodnje dni že zapusti prvi transport avstro-ogrskih vojnih ujetnikov, vsega 3000 mož, Rusijo. Istotako število ruskih ujetnikov pa odide preko Ukrajine v Rusijo.
Ukrajinci.
Dunaj, 25. julija. V današnjo konferenco načelnikov je prinesel poslanec baron Vasilko predlog, s katerim trdi, da je bila včeraj na Dunaju izmišljena ratifikacijska lista o miru med Nemčijo in Ukrajino. On pravi, da se pri nas nekdo trudi, da bi sklep miru z Ukrajino ne bil ratificiran. Grof Burian je namreč Poljskemu klubu v tem oziru vezal.
Ruska-ukrajinska pogajanja.
Kijev, 25. julija. (Wolffov urad.) Skupna seja političnih komisarjev ukrajinsko ruske mirovne konference je bila zaključena po daljši debati, ker niso mogli doseči sporazuma. Na predlog Ukrajincev ustanove nevtralen odsek, ki dožene etnografske meje.
Nezadovoljni državni uradniki.
Dunaj, 25- julija. Dopoldne se je pojavilo v poslanski zbornici odposlanstvo društva drž. uradnikov, ki je začelo poslancu Heineju silno očitati njegov-predlog glede zboljšanja položaja drž. uradnikov, češ, on je ravnal, ne da bi bil poiskal stikov z drž. uradniki. Poslanec Heine se je branil, češ, njega niso informirali. Nastop se je končal s tem, da skušajo nasprotja ublažiti,
Po domovini.
V soboto ustavimo „Novice“ vsakemu, ki do tedaj ni plačal naročnine. Prosimo torej nujno vse, ki prejemajo „Novice“, da naročnino takoj odpošljejo. — Vsak, ki prejema „Novice“, naj v teh dneh pridobi nekaj naročnikov!
Iz Moravč. Soglasno se občinski odbor v Moravčah pridružuje resoluciji deželnega odbora in ogorčeno obsoja vsak poskus zapeljevanja Ante Trumbiča in njegovih sodrugov k veleizdaji. — Vzdržuje pa sklep občinskega odbora z dne 24. marca 1918 za majniško deklaracijo z dne 30- maja 1917 za samostojno državo pod habsburško dinastijo.
Odborniki občine sv. Mihael (okraj Postojna) navzoči v seji dne 14. julija 1918 soglasno in navdušeno ter z iskreno hvaležnostjo pozdravljamo resolucijo deželnega odbora kranjskega, navedeno v okrožnici z dne 21. junija 1918, št. 7078, s katero zavrača z največjo ogorčenostjo poizkus veleizdajalca Ante Trumbiča in njegovih sodrugov zavesti prebivalstvo naše dežele v veleizdajstvo. Obenem pa srčno žele in Bog tudi daj — da se povrne zaželjeni mir, prosimo, naj Vsegamogočni blagoslovi delo vseh pravmislečih, ki zvesto in čuječe stoje za cesarja in domovino pod žezlom habsburško-lorenske dinastije.
Uporne občine in mladini. Kakor vemo, so tudi sedaj naši mladinski junaki hujskali po časopisju kranjske občine proti deželnemu odboru, češ naj se upro zoper predlagano proti-Trumbi-čevo resolucijo. Tamkaj, kjer imajo pri občinah svojo veliko besedo mladinski agitatorji, tam so skrbeli, da so občine izrazile se v smislu deželnega odbora, istočasno so pa še vedno hujskali po časopisju na odpor — seveda vse lepo iz varnega ozadja. Ko se jim je zazdelo, da vteg-nejo za uporne občine nastati iz njihovega hujskanja neljube posledice, so začeli stikati glave in se vpraševati, kako bi se pomagalo in tako poročajo časniki, da je poslanec Jarc vlado svaril, naj nikar ne manevrirajo s kranjskimi občinami. Mislimo, da bi bilo veliko bolje, če bi profesor Jarc uredništvu „Slovenca“ poslal poziv: „Gospodje, nikar ne manevrirajte z kranjskimi občinami in ne spravljajte v nevarnost občinske ter deželne avtonomije.
Biserno mašo bo obhajal v nedeljo ob 9. v mestni župni cerkvi sv. Jakoba č. g. Janez Žan. Devetdesetletni jubilant je še vedno čil in zdrav. Čestitamo!
Popotniki se v lastnem Interesu opozarjajo, da ne bodo imeli pri potovanju neprilik, da se s primernimi dokazili (dokumenti) lahko izkažejo kontrolnim organom. Najbolje so taka dokazila, ki so opremljena s sliko kakor tudi taka, ki dajajo popolno pojasnilo o vojaškem razmerju popotnikov.
Odlikovanci. Šestič je bil odlikovan četo-vodja gor. strel. p. št. 2 Jakob Kofol, doma od Sv. Lucije iz Drobočnika na Primorskem, petič častn. namestnik Miro Skrem, tretjič.pa strelec
gor. str. p. š). 2 Joahim Lovrenc iz Vrhnike. Praporščak dr. Josip Gebi iz Ljubljane je dobil zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje; 4sto odlikovanje je prejel stražmojster 1. razreda Franc Ljubeč.
Ljubljanski grad. Vojna je spremenila vse, tudi izprehajališča na ljubljanskem Gradu in starograjsko poslopje, ki se je v tem popolnoma pomladilo. Ljubljanski trotoarji — razdrapani, po Ljubljani vse zanemarjeno, kakor pa stopiš na pobočje ljubljanskega gradu, vidiš, da vlada ondi točna, ^skrbna roka, ki vsak dan misli, da je za človeka vsak dan delavni dan. Pota po ljubljanskem Gradu — pomedena, kakor bi stopil po ulicah najsnažnejšega nemškega mesta Draždan. Kak lep park je ustvaril poveljnik ljubljanskega gradu Ljubljančanom pod starimi razvalinami! Zgodovina Ljubljane mu bo bolj hvaležna, kot onim, ki svoje dnevne uspehe iščejo v političnih zabavljanjih. Včeraj je park pod starimi razvalinami dobil nov, lep spomenik: znamenje sv. Antona. To znamenje bo sprejelo molitve mnogih Ljubljančanov za onega, ki tako lepo skrbi za ljubljanski Grad, in marsikatera molitev bo ondi izpuhtela za srečen, dober mir.
Strah pred Slovani. Graško županstvo je izdalo na hišne posestnike v Gradcu ginljiv oklic, v katerem jih opozarja na skrbi vzbujajoče dejstvo, da Nenemci pokupujejo čim dalje več hiš v nemškem Gradcu. Posebno veliko da je med kupci Slovanov. Nekateri teh vsiljivcev da so kupili kar do osem hiš. Tu gre očividno za skrbno zasnovan načrt, ki zelo ogrožuje namški značaj mesta. Hišni posestniki se nujno pozivajo, da naj hranijo svoje nepremičnine nemškim rojakom, nasprotno bi bilo izdajstvo lastnega naroda. Poziv zaključuje: Nenemške roke proč od naših
prirojenih svetih nemških tal!------ki še danes
nimajo nemškega temveč slovensko ime!
Celovški državni poslanec Dobernig je umrl. Bil je sin slovenske matere, ki je bila soproga šolskega sluge. Rodom je bil iz celovške okolice. Pokojnik je bil eden najdelavnejših nasprotnikov slovenskega naroda.
Odvetniški izpit sta napravila pred tržaškim višjim deželnim sodiščem dr. Leopold Boštjančič in dr. Janko Olip.
Najstarejši zagrebški meščan 97 let stari posestnik Fran pl. Koščec je umrl.
Deček se ubil. Dne 21. julija se je ubil 71etni Jožef Škriba iz Krope na Planini (Vodice), ko je padel raz lipo. Kamor je plezal, da bi obiral cvetje.
Poljsko umetniško razstavo bomo imeli letos v Ljubljani.
Truplo trgovca Ivana Stoparja so potegnili iz Save v sredo v Mednu pri Medvodah. N. p. v m.!
Samomor nadporočnika. V pondeljek se je ustrelil v Zagrebu nadporočnik 97. pp. Ferdinand Terkuč. Našli so pri njem večjo vsoto denarja, tudi zlatega.
Smrtna kosa. V Sp. Logatcu je umrl Anton Mulley, posestnik, nadpoštar v p. in imetnik zlatega zaslužnega križca, star 72 let: — V Oseku na Vipavskem je umrl Fr. Rožič, bivši župan in večletni cerkveni ključar v starosti 60 let.
Prodaja ukrajinskih konj. To soboto dne 27. julija se bo vršila prodaja konj, ki jih je dobilo Deželno mesto za vnovčenje živine iz Ukrajine. Dražbe se smejo udeležiti le posestniki iz Ljubljanske okolice, Notfajskega in Gorenjskega. Interesenti se bodo morali izkazati s potrdilom županstva, da so potrebni vprežne živine in da niso prekupci. Slednji sploh ne smejo vstopiti na prostor dražbe, ki se bo vršila pred jahalnico poleg Nušakove vojašnice v Trnovskem predmestju. Seboj je prinesti povodec (alftro). Za Dolenjce bo prodaja konj pozneje.
Značilno. Ljubljansko ženstvo prosi, naj bi mu vsaj parkrat na teden po par ur rezerviralo kopališče v Koleziji.
Na novomeški gimnaziji je imenovan za slugo Miroslav Ludwiger.
Junaške smrti je padel na bojišču poročnik 87. pp., Alojzij Germek, doma iz Maribora.
Schichtovega mila ni dobiti nikjer v Ljubljani. Tatovi so ga pa le dobili in odnesli kar 2 zaboja v vrednosti 2000 K iz skladišča neke tuk. špedicijske tvrdke.
Vlak je povozil 81 letno nagluho vdovo Marijo Jevšek iz Podeč pri Gorici, stanujočo v Selu, na progi Ljubljane-Zalog. Podlegla je poškodbam.
Umrl je znani dunajski odvetnik in kršč. soc. dunajski občinski svetovalec dr. Aleksander Pu povac.
Pravda Jurij Auer proti dr. Oražnu. V pravdi prejšnjega lastnika pivovarne v Ljubljani, Jurija Auerja proti svoji ženi Eli Auer, proti svoji sestri Evgeniji Oražen in njenemu soprogu dr. Oražnu, kakor tudi proti pravnemu zastopniku dr. Trillerju v Ljubljani, radi neveljavnosti mnogih v letih 1903 do 1906 z zgoraj omenjenimi osebami sklenjenimi pogodbami je izreklo najvišje kot vz-klicno sodišče v Gradcu, da se ne ugodi prizivu tožnika. Vzklicno sodišče se je postavilo na stališče prvega sodišča.
Strašna lakota v Dalmaciji. V Zadru in po celi Dalmaciji prebivalstvo že davno ne dobiva kruha. Namesto tega so dajali le nekoliko dek koruze na dan. Ker je zmanjkalo še koruze, dajejo sedaj nbogim Dalmatincem na dan le še po 10 dek ovsa. To je še hujše kot na Dunaju!
„Jusütia“ potopljena — ne „Vaterland“.
Berolin, 25- julija. Veliki potopljeni parnik baje ni bil nekdanji nemški „Vaterland“, ampak v avgustu 1. 1917 zgrajeni angleški 32000 tonski parnik „Justitia“, last Whit Star Line. Temu poročilu se dostavlja, da je treba počakati natančnejših poročil, od poveljnika podvodnega čolna. Dosedanja poročila so došla brezžičnim potom,
Izgube angleške tonaže.
London, 25. julija. Reuter javlja, da so iz' gube Britov, aliirancev in nevtralcev, kar se tiče trgovinskih ladij, vsled sovražne sile ali nezgod v juniju leta 1918 naslednje: Britanci so izgubili 161.062, aliiranci in nevtralci 114.567, vsega 275.629 brutto-reg. ton. V maju 1918 Britanci 225.689, aliiranci in nevtralci 131.845, vsega 327.534 brutto reg. ton. Izgube Britancev, aliiram cev in nevtralcev znašajo z vključenimi izgubami v juniju 1918 manj nego vsak drug mesec od septembra leta 1016. Izgube v treh tridesetega junija zaključenih mesecih leta 1918 so nižje kakor v vsakem drugem četrtletju od 31. apr. 1916. Tonaža parnikov po 500 brutto-reg. ton in čez, ki tvorijo polovico vseh parnikov združenega kraljestva in ki so pripluli in odpluli v juniju 1918, znaša 7,430 386 ton.
Imenovanje grofa Bercht-holda.
Dunaj, 25. julija. (K. u.) Cesar je imenoval grofa Berchtholda predsednikom kuratorija avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo in ugodil prošnji princa Lichtensteina za iztop iz te službe.
Širom sveta.
Cesar in cesarica na Ogrskem. V oktobru namerava vladarska dvojica posetiti več mest ob Tisi, tri dni se namerava muditi v Segedinu, dalje obiskati Debrečin, Počuh in druge kraje. O tem je obvestila vlada župana v Segedinu.
Svoboda na Ruskem. V Moskvi so boljševiki ustavili izdajanje vseh listov, ki ne pišejo v njihovem smislu. „Nove Žizen“ ne sme več izhajati.
Zahteve uslužbencev graške cestne železnice. Osobje cestne železnice je začetkom t. m. zahtevalo v vlogi na ravnateljstvo zvišanje plača in draginjske doklade za 50 odstotkov in zmanjšanje delovnega časa od 60 na 54 ur na teden. — Ravnateljstvo je razglasilo, da dobe sprevodniki in sprevodnice po 70 vin. na dan draginjske doklade, vozniki pa po 1 K. Skrajšanje delovega časa je bilo odklonjeno, dovolilo se je pa povišanje plače za nadure. Uslužbenci bodo pri zborovanju v petek savzeli stališče na* pram družbi.
Pri nas silna vročina — kje pa je mraz? Poročilo „Timesa“ iz Wellingtona govori o jako ostri zimi na Novi Zelandiji, kakoršne že ni bilo več let. Preteklo nedeljo je divjal v Novi Zelandiji snežni vihar, kakršnega ne pomnijo že 14 let.
Žetev, cene in železničarski štrajk v Ukrajini. Ukrajinska socialistična federativna Nova rada je zasegla žetev, Rada ne zahteva le žita, ki kmetu preostane čez njegovo potrebo, ampak kmet bo moral izročiti vse žito poljedelskemu ministrstvu in slednje mu boHajaio žito za prehrano ter seme. — Nova rada poroča dalje, da je povzročila splošna stavka železničarjev v Uhrajini veliko špekulacijo v živilih in raditega rapidno dviganje cen, ker je prekinjen vsak dovoz.
Kg krompirja v Šibeniku velja 4 K.
Štirje cirkuški levi od strahu poginili. Cirkus Hagenbeck, ki je imel predstave v Bero-linu, je doletela velika škoda. Cirkus je bil nä potovanju od Novega Kolina v Steglitz. Na blagovnem kolodvoru Steglitz je skočil vlak v katerem so bile živali, s tira. Ki so jih spravljali iz voza, je bilo nemalo začudenja, ker so bili vsi levi mrtvi. Poginili so najbrže od strahu.
Potres v Južni Afriki. „Daily Telegraph* poroča, da je bil izredno močan potres v Jo-hannisburgu. Žrtev je več sto oseb.
Povodenj uničila veliko žetve na Francoskem. Iz Ženeve se poroča, da je velika povodenj v srednji Franciji uničila veliko že itak pičle žetve.
Otroško perilo iz zastav, Praški mestni svet je sklenil naprositi hišne posestnike v Pragi in sosednjih občinah, darovati vse stare zastave, ki trohnijo na podstrešjih, za perilo revnim otrokom.
Cel regiment dezerterjev so peljali minuli teden skozi Reko. Viovili so jih na Hrvatskem, kjer so prebivali po gozdovih in rekvirirali živež po vaseh.
Razbremenitev zadolženih ogrskih uradnikov. Ogrski poslanski zbornici je bil predložen osnutek zakonskega načrta glede ureditve dolga, ki obtežuje plačo javnih uslužbencev in penzijonistov, kakor tudi glede kreditnih zahtev.
Finsko-rusKo pogajanja.
Berlin, 25. julija. Pogajanja med Finci in se bodo vršila na željo obeh vlad v Berlinu.
Finančna pogajanja med Italijo in antanto.
Chiaso, 25. julija. Finančni minister Nitti izjavlja, da bo kmalu podpisana pogodba med francosko, angleško in laško vlado, ki bo znatno izboljšala laški kurz.
Tunis v vojni.
Berolin, 25 julija. Tuniški list „Magrib“ toži, da so Francozje odvedli že nad 60 000 tu-jiezov na fronto, kjer stoje v prvih črtah. Izgube, katere so Tunežani utrpeli med vojno, so tako velike, da je število prebivalstva znatno padlo.
Nemški podvodnlki.
Berolin, 25. julija. V severnem morju so nemški podvodniki potopili 13 000 ton.
Drag biftek.
Lastnik hotela „Hungaria“ v Budimpešti je bil radi draženja cen kaznovan z globo 500 kron. Ovadil ga je neki polkovni zdravnik, ki je bil moral plačati za biftek 28 kron.
Kupuite „Novice“!