j. štev.59«	&t*yid ob Glini Ponedeljek lo. septembra 1945
>.» „ j - , u,__ , , , , , ^ - , j-, j - f ■ |-|i | i r., i i«. in-tre | , . ... i 'mn	^ ^	m«	»».	m.	«.	-	-	n	.	,, x	_ _r
'	V_0	L Z T V E V J U G 0 S L A V.. W..I_________
Kal; or smo že ob javili, bo do volitve v jugo slovan0ust,v 'cjvorno skupek': ll„nov.t.l.,in sicor po zakonu,kakor ga jo sprejel AVNOJ na svojem 2a.nodanju v Belgradu 9,avr 1t.lcUstavotvor,skupščina bo isbdclala ustavo 1 Zakone,ki so z ustavo v zvezi,in izd la odlok yk vsem zagonom AVNOJ-a, bi prišla do izraza polna enakopravnost jugoslovanskih, narodov", kak or s|3o "Delavska enotnost,glasilo Enotnih strokovnih zvez delavcev in namo-j°*ic ev Sloveni je "dne 18* avg < .45* "bosta tvorile ustavotvorno skupščino lfa doma:zvezna skupščina in skupščina narodov".Po pisanj«, istega lista >sta oba doma enakopravna j zasedala bosta istočasno.Zvezno skupščino voli-Jvsi jugoslovanski državijani;en poslanec prido na vsakih 4o.ooo. Skupno narodov pa volijo državljani vsake federalne odinice po 25 poslanccv. '°2na skupščina bo štela 548 poslancev,in sicer iz Srbije 7G,Hrvatskc 86, •donijo 29jBosne in Hercegovine 585Makedani je 24j^rne gore 97Kosovsko Itohijc 14 itd. ■
Na isti soji kakor zakon o ustavotvor.skupščini jo AVNOJ sprejel zakon/vclilnih spiskih.Počim je bil zakon o ustavotvorvor.skupščini l^ojct soglasno,je za zakon o vol.spiskih sprejet s 347 glasovi,2 sta
I "bila proti /ode n od teh je bil dr.Milan Grol/,
i Na 3*zascdanju AVNOJ-a 9•avg, t. 1. je bil med dr.sprejet predlog ^TfCJ -Protifašistični svet narodno osvobodijo Jugoslavije se odsloj Kje imenujo Začasna narodna skupščina demokratične federativne Jugo-‘■aviio11
Iz Slovenije
Včeraj jo bila v Li.zaključena razstava hrv,likov.umetnikov-parti-
II ■tov j imeli so jo v Jakopičevem paviljonu,.
Ha praznik v soboto jo bila v Lj.velika manifestacija v spomin -Zovi-jicih žrtev /l'5 lctnioa/.Na koncu je Pr»Albreht,književnik,ki je f°dsornik Mostne narodne skupščino okrožnega mesta Ljubljano,prcbral ^solucijo,v kateri zahtevajo manifestanti Trst in dr.kraje v Primorju 5 Jugoslavij o,in pr pobrzojavni pozdrav tov,Titu maršalu Jugoslavije.
I v Včeraj je bil v Bohinju"velik kmečki praznik povratka živino in ^šarjov s planine",ki so- sc ga udeležili"tudi z onstran meje".
V lij .pa so včeraj na stopili-.kakor je poročal 1 j »radio, "najboljši v3ctski športnik'"in to na Stadionu odn,.v kopališču Ilirijo.
Za včeraj jc sklical Glavni javni tožilcc na sest nek v dvorano °lQv.doma ob pol 9.uri dop^vse ljudske tožilce,.
Iz St.Vida ob Glini
Včoraj je bi]/3 tulca j 1.zborovanje socialistično stranko. Govornik ^-onik jo glede, koroškega vprašanja v svojem govoru izjavil naslednjo:
Socialisti smo so glede koroških Slovencev znašli v težkem položaji! naj bo Koroška svobodna dežela v zvezni državi .vstriji ali pa naj P ttjens slovenski dol odstopi Jugoslaviji c Slovenci so namreč največ °l°i*incsli k osvobodilnemu boju in jaz sam sem spoznal mnogo osvobodil. P^Gcv in imam do njih mnogo simpatij.Za nas socialiste narodni problem “• ttoben problem.Koroška j c pa. vendar posebnost:Koroško je gospodarska ^?ta in Karavanke naravna meja.Za koroške Slovencc bi bila nesreča,če bi ^•Podli Jugoslaviji,ker sta Celovcc in Beljak trg za pridelke slovenske 5*°Ško.Tu mora govoriti pamet.Tako jo govoril koroški Slovencc žo 1.
pri glasovanju,ko jc bilo koroškim Slovencem na prosto dano,da f°sujcjo ali za Jugoslavijo ali za Avstrijo *
Res so nacisti,jo nado.lj.cval V cd onik| sv o j im i s trebi j pvan j on slovo«1 življa postavili mod nami in koroškimi Slovenci zid,toda nas socialiste nc zadeva krivdo *-Mi njihovih žrtev nc bomo pozabili,Sklicujemo sc na gl: sovanjc iz 1.192o.;biti hočemo svobodna dežela, V tem smislu bomo skužM vplivati tudi na zaveznike,toda pri njih nimnmo veliko govoriti,Iccr joj Avstrija k narodnemu socializmu pač preveč doprinesla.Nimamo po v naro^ nostnem pogledu nobonih občutkov sovražnosti.
Glede 165 slovenskih kmočkih družinski so jih nacisti v eni uri ±1' selili,pa je Vedenik izjavil,da jim bodo posestva vrnili in jim nadomestili tudi živino,ki jo bodo vzeli nacističnim kmetom.
Iz svetovno golitike Svet zunanjih minlo^rovJK’“BI so’'»oral sestati jutri lo.t.m.v Londo| so bo zbral selo v torek 11.t.m«ob 2;> ,kcr sc je za toliko zakasnil pil hod zun.ministra USA Jamesa Byrnosa,Posvetovanja zun.ministrov bodo tal na;3cjam bodo prisostvovali seno merodajni činitclji.Glede časnikarsko! obveže oval. službo že ni končno razglašeno, kale žen bo tozadeven postopc' Sedanje zasedanje zun.ministrov 5 velesil,ki je prvo po sklepu pot6' damske konference volile trojice,je izredno važnosti.Ni to že nobena A rovna konferencajmorajo^pa zunanji ministri zanjo pripraviti načrte, osnutke in predloge.V London so bili povabljeni tudi številni drugi di’ pl mati,da bodo pri roki,da jih bodo zun.ministri lahko pritegnili k posvetovanjera,ki sc bodo tikala njihovih dežel.
Mod gl,nalogo sedanjega zasedanja zun ..ministrov spada izdelava miro' pogodb z Italijo,Bolgarijo,Romunijo,Madžarsko in Finsko.Nojvažnejši jci seveda načrt mirov,pogodbe z Italijo.Tu bc treba določiti italijanske jc v Evropi, rešiti pa bo treba tudi vprašanje it.kolonij.Znano jc,do hoče Egipt razširiti svojo zapadno mejo,Abcsinija sc zanima za it.kolfl' ,
'■
Med
nijc ob Rdečem morju,Jugoslavija"jo glasno,da rečemo na silovit nrčin povzdignila svoj glas In pravico do Trsta”'/Zador v Dalmaciji pa spado naravno k Fugo slaviji";Albanija hoče trdnjavski otok Sazcno v valon. ] zalivu;Turčija računa z Rodosom odn.Podcknnoškimi otoki,katerih prcbl" valstvo jc sicer grško in si tudi želi k Grčiji. Svetu zun.ministrov bodo gotovo predložene še dr,ozemeljske zahtevo,kakor n.pr.Francijo i^ \ Gotovo je,da bodo vprašanja mirov*pogodb z Bolgarijo,Romunijc c in Madžarsko izzvala obširne modzavezniško diskusijc"okrog reprezentant vnosti vlad v teh državah}" v Finski pa jcndemokracija živa stvarnost' dr .vprašanji, ki jih bodo zun, mini stri reševali v Inndofl^-
f ......7~"	'	je tudi vprašanje Porurja in Porenja,množi*-1
noga Izgona Nemcev Iz ^cško in Poljsko itd'1*;
Molotov,sovjet.kom sar za zun.zadcvcj* v soboto zapustil Moskvo in odletel v sprejf stvu svojega namestnika Višinskega v Londo* v Višinski velja za dobrega poznavalca romuflj razmer,saj je b^l ob sestavi sedanje romunr vlade dr.Potra ^ozo v Romuniji,kot predsob ku Sredozemske komisijo pa jc dobro poznanj tudi sredozemsko vprašanje, Višinski jo iti?
M
V
P KI V Ir C.
 prod svoj *.odhodom iz M0skvc dolg razgovor
;
s:
10]
dr.Grozo,ki se z zun. ministrom Tatarcscotf sedaj ravno mudi/v Moskvi.	.
Na poti v Moskvo je tudi močna jugoslP: delegacija,v kateri bo tudi nekaj ministri 1 London bo verjetno prišla tudi it.dclcgtf
n
J London.zasedanje zun.ministrov bo vo
angl.zun.minister Ernest Bovin.
Iz taborišča,Pojutrišnjem v sredo bo
m
£
cepljenje zoper pegavi tifus?in sicer dop; in pop, po ra zp or o du. kakor ga bodo razglas*, 11 sobni starešine cVolj a brezpogojno za vj Na praznik j c bil izgubljen robco gjt _javim robom«,	2