fslaja vsak četrtek in weija ■ poštnino vred all 9 Mariboru s pošiljanjem na dom za celo lete 82 D, pol leta 16 D, Žetrt leta 8 D. Izven Ju-g»«lavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-alfctvo »Slov. Gospodar-v Mariboru, Koroš-cesta 5 List se do-pešilja do odpovedi. Harečn;na se plačuje v atgrej.—Telefon inter-urban št. 113.
^awMffltett Mfmms» 1MM> dtim*
#<»$t«Kltn«& pfatC^xftum v goto vini.
ust ljudstvu v pouk in zabavo
Uredništvo je v Marlb»» ru, Koroška cesta št l< Rokopisi se ne vračaj»
Upravništvo spreje««: naročnino, inserate I« reklamacije.
Cene inseratom po d#i govoru. Za večkrat«« oglase primeren popusti Nezaprte reklamacije H poštnine proste.
Čekovni račun poštnega! urada Ljubljana 10.601., Telefon interurb. št. llf«
49. številka.
^Mutaimai»
n©wemtii®a 892Be
59« letnik.
Zh tebe
V teh dneh, 20., 21. in 22. novembra se vrši v Mariboru tehnično-prosvetni tečaj, v pondeljek, dne 23. nov. dopoldne pa oboni zbor Prosvetne zveze v Mariboru v dvo rani Zadružne gospodarske banke. Zdi se nam umestno, da spregovorimo ob tej priliki nekaj besedi o našem prosvetnem delu s posebnim ozirom na stremljenje in veliko kulturno važnost Prosvetne zveze za naše slovensko ljudstvo.
Če pregledamo delovanje v Prosvetni zvezi včlanjenih društev, vidimo, da delujejo člani nekaterih društev z veliko navdušenostjo in z občudovanja vredno požrtvovalnostjo za procvit ljudske izobrazbe in vzgoje, da zidajo celo v teh težkih časih s svojo jekleno voljo in neumornim trudom nove društvene domove. Na drugi strani pa vidimo, da je v nekaterih krajih še mnogo brezbrižnosti, malodušja ki nezanimanja za tako važno zadevo, kot je ljudska izobrazba, in tem slednjim naj, pred vsem veljajo naše besede.
Mnogokrat slišimo od ljudi samih ugovore: Kaj je treba društva, kaj bom od tega imel, mar grem raje v gostilno in se bom tam ob kupici vina in v veseli družbi zabaval; kaj 'bom imel od predavanja, za svoje potrebe znam dovolj itd. Pri drugih zopet vidimo, da jim je vseeno, koga in kaj poslušajo, da pritrjujejo celo govorniku, oziroma predavatelju, ki govori proti Bogu in verskim resnicam, da veru-j3jo raje brezverskim naukom, ki slonijo na različnih teorijah in hipotezah, ki so od danes do jutri, kot pa večno-veljavnim, neizpodbitnim resnicam, ki jih uči Kristusova oerkev. In tako se dogaja, da že mnogi odpadajo od Boga, od svojega Stvarnika in se udajajo brezbrižnosti in brez-verstvu; ta pogubonosen duh se razširja med naše delavstvo, pa tudi že med naše kmetsko ljudstvo; saj vemo, da skušajo nekatera društva, ki so vse prej, kot pa katoliška; eanesti tega duha med široke sloje s predavanji, z neprimer nimi igrami in veselicami, predvsem pa s protiverskimi knjigami.	\
Gre za tebe, gre za tvojo srečo! Največja tvoja sreča pa je tvoja vera v posmrtnost, v Boga, ker »na tej zemlji smo le popotniki, ki iščemo večno domovino« (sv. apostel Pavel). Kdor ti skuša iztrgati iiz tvojega srca najdražji zaklad, to je sv. vero, ta je tvoj največji sovražnik. Da se to ne zgodi, je treba obrambe in boja. Prva in najbolj poklicana za to vzvišeno nalogo je katoliška cerkev, o kateri pravi protestantovski učenjak, porfesor Harnack: »Samo «na ustanova je, ki je zmožna, človeštvo pripeljati zopet k boljši bodočnosti: Katoliška cerkev.« V drugi vrsti pa vršijo to lepo nalogo katoliška prosvetna in izobraževalna društva, oziroma njih matica, Prosvetna zveza. Naloga Prosvetne zveze ni samo zbirati pragledniške pole, ampak pred ▼sem v soglasju s cerkveno oblastjo razširjevati in utrje-
vati med našim slovenskim ljudstvom začrtani kulturni pro gram, katerega podlaga je katoliško svetovno prepričanje. Njeno stremljenje gre za tem, da se rane, zadane dušam na šega ljudstva vsled svetovne vojne, kmalu zacelijo, da se ljudstvo prerodi v duhu Slomškovem in Krekovem, teh dveh naših največjih učiteljev in vzgojiteljev. V dosego tega vzvišenega namena priredi Prosvetna zveza letošnji tehnično-prosvetni tečaj in njiju spominu bo posvečena tu di akademija v nedeljo, dne 22. t. m., popoldne. Prirejajo pa naj tudi vsa katoliška prosvetna in izobraževalna društva slične prireditve, ali vsaj predavanja v tekočem letu o Slomšku in Kreku, da bo šla, kot mogočen val, misel verske obnove, narodnega preroda k poštenosti in izgubljenega občestva, medsebojne ljubezni in spoštovanja med najširše sloje, posebno pa med našo mladino.
Poleg tega vzvišenega namena pa bo Prosvetna .zveza še nadalje posvečala svojo skrb izvedbi podrobne organizacije, skrbela bo za dobro in podučno ljudsko čtivo in igre, kakor tudi za podučna, socialna in gospodarska predavanja, zavedajoč se, da služijo tudi tuzemeljske dobrine v došego večnga namena.
Ako pa hočemo to doseči, tedaj mora izginiti iz naših vrst brezbrižnost in malodušje, vsak, star ali mlad, delavec, gospod ali kmetovalec, naj bo član katoliškega prosvetnega, izobraževalnega ali bralnega društva v svoji župniji, vsak naj po svojih močeh dela in s tem svojim delom pripomore do zgradbe močne katoliške prosvetne organizacije. —n.
Občinskim odborom in o-krafnim zasfopom v preudarek-
(Piše poslanec J. Vesenjak.)
Čas je tu, ko občine in okraji, sploli samoupravne korporacije, v kolikor jih še imamo, delajo ,in predlagajo svoje proračune. Kmetijsko leto končuje, kar se kaže posebej v tem, da gospodarji in uslužbenci, dekle, hlapci, viničarji, sklepajo svoja dosedanja razmerje ter jih urejujejo z novimi pogodbami. Ob tem času, ko gospodar s svojo družino najbolj pregleda sadove svojega truda in dela, ter mu srce igra v lihem zanosu in veselju ob uspehu, ali pa v trpki žalosti ob neuspehu, je tudi primerno in potrebno, da se razgovorimo malo o odškodnini in o pomoči v sili v slučaju elementarnih nezgod.
Letošnja škoda in odškodnina.
Iz vlade in narodne skupščine preko časopisja se je oznanjalo, da se ceni škoda, ki so jo letos povzročile povodnji, pozebe, toča itd. v naši državi na okroglo tisoč milijonov dinarjev. Za direktno pomoč prizadetim je finančni minister dovolil tri milijone dinarjev. Računajmo k temu še odpis in olajšave državnih davkov z okroglo 30 milijoni dinarjev, pa imamo vse, kar držav-* na uprava po izjavi finančnega ministra hoče in za-more dati prizadetim državljanom. Celo ostalo ogromno izgubo pa si morajo prizadeti državljani ali pri-stradati ali kriti iz dohodkov, ki so jih imeli prejšnja leta, ali pa delajo dolg v upu na boljšo prihodnjost.
Prazni upi.
Leto za letom se prizadeti obračajo na vlado s* prošnjami, zahtevajo posredovanja od poslancev in sii delajo navadno prazne upe. Finančni minister kot nekak najvišji državni gospodar pravi: odpišem primeren: procent državnega zemljiškega davka, upoštevati ho-čem zmanjšane dohodke pri osebni dohodnini, toda odškodnine ne dam v polni meri, ker nisem za državo vsega čistega dohodka pobral ob ugodnih letinah. Pod-» j pore ne dam redno, temveč v skrajni sili. Ljudje se lahko zavarujejo. Takšne odgovore sem često dobil jaz in tudi poslanci vseh strank brez izjeme. Zato so upi i tistih prazni, ki računajo le na državno podporo.
Kako zmanjšati težave?
Sredstva, zmanjšati ob elementarni nesreči težave, so zelo raznovrstna in več ali manj prikladna. Za danes, pa hočem opozoriti na eno izmed glavnih, ki se pri nas še ni uporabljalo. Že naslov pove, kam merim. Pri našem občinskem in okrajnem gospodarstvu bomo tudi morali začeti računati na to, da gospodarji v slabih letinah in posebej ob težkih nezgodah ne morejo plačevati ne samo državnega davka, temveč tudi ne občinskih in okrajnih doklad. če upravičeno zahtevajo odpis državnega davka, zahtevajo pač lahko, da tudi občina-in okraj dasta olajšave.
Praktičen vzgled.
Gospodar v občini A. plača 100 D državnega zemljiškega davka. Občina pobira 200 odstotkov doklad, okraj pa 300 odstotkov. Ako ni elementarne nezgode, mora torej gospodar plačati 100 in 200 in 300, skupaj 600 dinarjev letnega davka z dokladami. Pobije mu toča in škoda se ceni na tri četrtine pridelka. Komisija škodo ugotovi, poslanec pritiska in fin. minister po svojih davčnih organih odpiše res tri četrtine davka. Občinske in okrajne doklade pa ostanejo. Kaj je uspeh?

Džungla.
ftonsan ii afriških pragozdov.
^KfltHHd »pisal E. R, Burroughs. — Prevedel F»*ia«.
S
Kar nemogoče se mu je zdelo, da bi bil njegov prijatelj tako naglo opravil z levom, — pa še s takim bornim, ubogim orožjem. In ogromno levovo truplo je nosil aa ramenih kakor kdo drug pet tednov staro jagnje!
Vsi so obkolili Trzana in ga obsipavali z radovednimi vprašanji.
Trzan pa se je prezirljivo smehljal.
Njihovo čudenje se mu je prav tako smešno zdelo kakor če bi kdo mesarja hvalil, ker je kravo ubil. Pač ni bilo vredno izgubljati besede —. Kolikokrat je že ubil Numo ali pa Saboro ali pa Šito, — pa še se zmenil ni za to!
Toda v očeh lovcev je bil Trzan velik junak — in bili so lov(*i vmes, ki so se že poskusili z levom!
Povrh pa je Trzan dobil stavo in deset tisoč frankov.
Ni jih sicer hotel, pa Arnot je silil, naj jih vzame. In Trzan jih je res shranil. •
Tistih deset tisoč frankov, to je bil Trzanov prvi zaslužek.
Toliko je že bil med svetom, da je spoznal vrednost denarja in moč neznatnih papirčkov in okroglih kosov bele in rumene kovine, ki so neprestano krožili med ljudmi in potovali iz roke v roko. Vedel je, da človek brez denarja v svetu ne more živeti, pa tudi to je »edel, da si mora človek denar zaslužiti in da ljudje za-
ničujejo takega, ki sprejema denar od drugih, sam pa nič ne dela.
Obenem s tem spoznanjem pa se mu je rodila tudi velika skrb, kako si bo denar služil. Saj ni znal za nobeno delo prijeti.
Arnot ga je sicer tolažil in mu dopovedoval, da ima več ko dovolj za oba, pa Trzan je bil rahločuten človek in ni hotel denarja zastonj. Dejal je, da se bo učil delati in da si bo sam zaslužil kar potrebuje za življenje.
Zato je končno vesel vtaknil v žep tistih v stavi pridobljenih deset tisoč frankov, ki bodo, tako je pravil Arnot, za nekaj časa zadostovali.
V tem je prišel denar za Arnota iz Pariza, ki sta nanj celi mes°c čakala.
Arnot je najel lično jadrnico, jo založil z živežem, streljivom in drugimi potrebnimi rečmi za dober mesec vožnje do Trzanove koče in nazaj v naselbino. Tudi lopato in sekiro sta vzela seboj.
Stroške je prevzel Arnot sam, češ on kot zastopnik francoske vojne mornarice ima edini pravico in dolžnost skrbeti, da pridejo spet nazaj v prave roke reči, ki so bile ukradene v območju francoskih kolonij.
In lepega mirnega jutra sta polna veselih nad odjadrala iz pristanišča ter se obrnila na jug — iskat Porterjev zaklad.
Potovala sta vseskozi blizu obrežja. Morje bilo mirno, nič posebnega nisla doživela medpotom, razen da sta vsa srečna in zadovoljna uživala sveži morski zrak in lepoto jasnih južnih noči. Trzanu so bile dosedaj lepote in krasote narave sama po sebi umljiva stvar, ni se brigal zanje, šele Arnot ga je naučil opazovati naravo in ceniti njeno lepoto.
Bistrooki Trzan je bil prvi, ki je po štirinajstdnevni vožnji proti večeru zagledal obrise znanega obrežja in
svojo kočo. Solnce je tonilo, ko sta spravljala jadrnice v naravni zaliv in stopila na suho.
Prenočila sta v koči. Vse reči sta našla prav tako, kakor sta je pred par meseci zapustila. Nihče ni medtem prišel v kočo.
Drugo jutro je Trzan odložil vso nepotrebno obleko, ki bi ga utegnila ovirati na potovanju, vzel lopato in se po dolgem času spet svoboden zavihtel v veje svojih domačih gozdnih velikanov.
Globoko v džunglo je bil namenjen, na mično travnato livado, ki jo je namakal droben potočič in ki so jo obdajali orjaki džungle, prepleteni z neprodirno mrežo srbota, slaka, divje trte in bršljana. Nikdar še ni stopila človeška noga na to planico razen Trzanova, le člani Kršakovega rodu so po njej lenarili, se igrali, pretepali in pasli.
Spet je zagrabilo Trzana hrepenenje po svobodi, ko je hitel po znanih potih visoko gori v zapletenem vejevju pragozda, spomini so se mu vzbujali na mladostna leta, nazaj si je želel neomejene prostosti in divje samote.
Pa topot je kmalu premagal skušnjavo. Saj je šel po zaklad tistega starega moža, ki je bil oče Inin. Ko pride v Ameriko, ne bo prišel praznih rok —.
Ta misel ga je podžgala, da je še hitreje potoval. Prej ko dobi zaklad, prej bo odpotoval črez veliko morje, prej bo videl belo dekle, na katero je neprestano mislil.
Ure in ure je potoval, ni se zmenil za Saboro, ki se je plazila za svojim plenom globoko spodaj po goščavi, ni se brigal za hreščeče glasove, ki so mu oddaleč prihajali na uho. Njegovi nekdanji tovariši so se tam nekje preganjali in kregali —. Ni mu bilo več zanje, saj nI spadal več med nje —.
Ustavil se je na solnčni livadi.	J
Gospodar plača le 75 dinarjev manj. Če bi odpisala tudi •bčina tri četrtine, pa bi plačal le 150 dinarjev in ne 600. To pa se že pozna. Toda tu je nemogoče gospodariti posebej občini, ker ta mora imeti potreben znesek, predviden v proračunu.
Kako odpomoči?
Prav nikakor drugače ne gre, kakor da občina, od-nosno okrajni zastop postavi v svoj letni proračun za takšen slučaj poseben znesek, iz katerega si ustvarja sklad za slučaj elementarnih nezgod. To pa je po krajevnih potrebah zelo različno, gotovo pa povsod iz-peljivo. Iz dolgoletnih izkušenj recimo znamo, da je pozeba in toča: čisto gotovo povprečno vsako peto leto vsaj do polovice poškoduje občine zgornjega Ptujskega polja, osobito še okolico Cirkovce, Fram in sosedne. Razmeroma enako nekatere občine v Halozah in v Dravski dolini nad Mariborom. Nekoliko manj že spod. Ptujsko polje in Slovenske gorice, a najmanj okolico Št. Jurja ob južni železnici in nekatere druge kraje. Te občine bi torej morale redno vsako leto postaviti za sklad proti elementarnim nezgodam okroglo eno petino, odnosno eno sedmino, odnosno eno desetino itd. svojih dohodkov. Iz zbranega sklada bi potem krile svoje potrebščine v slučaju nezgode, doklade pa bi občanom lahko odpisale v isti meri kakor država.
Ker okraj nikakor ni v celoti prizadet, mu ne bi bilo potrebno odstotno staviti v proračun toliko, kakor občinam, temveč k večjemu nekako 10—20 odstotkov pa bi tudi lahko odpisal doklade, kakor država. Ta način ne zahteva novega uradništva. ne novih predpisov, nobenih novih vrst poslovanja in je najpreprostejša in najzanesljivejša samopomoč, odnosno olajšava prizadetim gospodarjem. Res je težko v letih, ki prinašajo povprečen reden pridelek nekoliko več plačati, kakor «bčina brezpogojno za svojo upravo in neodložljive potrebe rabi, toda še hujše je plačevati v slučaju, ko je pridelek malenkosten, ali se pa mora celo kupovati živež za ljudi in za živino. Tedaj plačevati še davek in doklade pa je še hujše! Večletne izkušnje bi okrajnim zastopom in občinskim odborom omogočile že prccej zanesljive kombinacije, jaz sem vzel najpreprostejši način na podlagi zemljiškega davka.
Druga sredstva.
Imamo seveda tudi druga sredstva za odpomoč. Tu je recimo letno zavarovanje, toda to izvršujejo sedaj ob velikih stroških le zasebne zavarovalne družbe. Ta način je razmeroma slab, ker so premije zelo visoke, saj aočejo riskirati preveč družbe, zavarovalni agenti pa seveda hočejo imeti velik delež.
V Srbiji so imeli pred vojno takoimenovane občinske koše, kamor je vsak občan-posestnik od svojega zrnja moral dati gotov znesek v skupno skladnico za slučaj slabe letine. Sedaj mislijo na to, da bi označena napravo obnovili.
Sedaj je čas.
Že v začetku sem rekel, da je sedaj ob sklepanju in predlaganju računov čas, da se na takšne reči misli. Samopomoč je najbolj zanesljiva, najlepša in zato premislite in poskusite!
Ponosna sem
na svoje belo parilo. y
Kdor hoče Imrfl enako tnein<v belo perilo, nutra uporabljati samo najboljša pralno sredstva. TVicf» tretliTvo pa /e tamo .Gazela*-c^jU».
Dtjrajte za spomenik vojnim žrtvam, ki počivaj« ** pokopališču v PcLrežju pri Maribora!
Strahote indrije poplave
v Sloveniji.
Slovenijo je pretekli teden strašno zadela šiba božja — V spomladnem in jesenskem času so sicer poplave nekaj običajnega, toda v tako velikanskem obsegu še niso dosedaj že zdavnaj nastopile in v mnogih krajih niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi tako divjale. Poleg povod-nji so nastopile še druge naravne nesreče, zemeljski plazovi so napravili ogromno škodo.
Poplave je povzročilo dolgotrajno deževje, zlasti silovit naliv v sredo po noči. Takrat je deževalo neprestano celo noč, kot bi lilo iz »škafa in že poprej nabrekle reke niso mogle več sprejeti novih pritokov vode. Potoki in reke so izstopile iz bregov in preplavile cele okraje. Poplave so divjale po celi državi, zlasti ob Savi in Dravi. Težko prizadeta je tudi Bosna in Srbija, velika nevarnost je pa pretila tudi Vojvodini. Sedaj izgleda, da je nevarnost novih nesreč že minila, ker prihajajo iz vseh krajev poročila, da vode padajo.
t
Poplava v Prekmurju.
Strašno je povoden j opustošila mariborsko oblast, bivšo Štajersko in Prekmurje. Najhujše je prizadeto Prekmur-je, za njim ljutomerski in ptujski okraj, Sotelska dolina,
Savinjska dolina in mariborski okraj. Za Prekmurje se lah-; ko reče, da ga taka nesreča še ni nikoli zadela. Vsled strašnega naliva so izstopili vsi potoki in Mura je zalila celo pokrajino v višini več metrov. Strašen je bil pogled na ogromno blatno jezero, iz katerega so štrlela le drevesa in strehe od hiš, na katerih so se zbirale preplašene dn>-žine ter prezebajoč v najhujšem dežju čakale na pomoč brez hrane, v vedni nevarnosti, da jim voda ierpodnese še edino oporo ter jih pogoltne. Po blatni vodi je plavala o-krog njihova imovina, živina je v hlevih tulila in mukala v naraščajoči vodi, dokler ni utonila; kjer se je posrečilo, živino še pravočasno spraviti iz hlevov, je vseeno poginila, ker je voda narastla nad 2 metra ter ugonobila vse, kar se ni rešilo na drevesa ali strehe. Z mostovi in brvmi je niOf pravila kratek obračun, odnesla jih je neznano kam. Vi Murski Soboti je voda porušila sedem hiš ter stala na ulicah v višini več metrov. Poplava je odrezala Prekmurje od ostalih krajev, ker je razdrla želenziško progo in odnesla mostove. K sreči je še pravočasno privozil vlak z rešilnim osobjem — pionirji iz Ptuja, ki so pripeljali s seboj ponv-tone. Poplava je zahtevala v Prekmurju tudi tri človeške žrtve, med temi postiljona, ki je utonil s konji vred med vožnjo v Veržej.
Enako občutno je prizadet tudi ljutomerski okraj posebno del, ki leži ob Muri. Kot v Prekmurju, je tudi tu po-vodenj strašno divjala. Železniški nasip pri Veržeju so morali prekopati, da so napravili tako vodi odtok, ker bi drugače uničila vse severno od tam ležeče kraje.
mmtpnmm^M
Prazna, liha je ležala sredi pragozda. Zdelo se mu je, da je bil šele včeraj tu.
Tamle pod košatim velikanom je zakopal zaboj, dolgo dolgo je bilo temu —.
Spustil se je na tla in pregledal prostor.
Trava ga je prerastla, sledu ni bilo videti, da je kdo pred mnogimi meseci tod kopal.
Zaklad je čakal nedotaknjen —
Trzan je zastavil lopato, naglo je delal, znoj ga je •blival, pa črez uro je bil zaboj odkopan.
Obrisal si. je znojno čelo in ga zamišljen gledal.
Pred mnogimi meseci ga je prinesel sem, ni vedel tistikrat, kaj se skriva v njem.
Danes seveda je znal cenili vrednost, ki je ležala v eaboju. Videl je v naselbini pri belih ljudeh, kaj velja eden sam tak okrogel košček rumene kovine. In koliko takih zlatov je bilo v zaboju —!
Celo neizmerno bogastvo, je zasodil ter premišljeval, kako srečen bo pač čudni stari mož, ko dobi toliko zlata. In belo dekle, ki je njegova hčerka — tudi ona bo srečna. Ali ga bodo veseli, ko pride s tolikim bogastvom v Ameriko —?
Pograbil je zaboj in si ga zadel na ramo. Štirje mornarji so se mučili z njim, ko so ga spravljali v jamo, zunaj na obali. Trzan ga je nesel, kakor kdo drug nese košaro kruha na rami. Stisnil je lopato pod pazduho in se napotil nazaj k morju.
Zvečer je bil že pri koči.
Arnot je gledal zaboj, ga zaman poskušal dvigniti, gledal prijatelja, zmajeval z glavo ter končno dejal:
»Strašen človek!«
Trzan se je nasmehnil, pograbil zaboj in ga nesel v kočo.
Drugo jutro sta ga naložila na jadrnico in odplula nazaj proti severu.
Tri tedne pozneje sta se ukrcala na francoski par-nik in odpotovala v Marsaille. Odtam pa z železnico v Pariz.
IV.
Trzan v Parizu.
Trzan je sedel na verandi boulevardske kavarne, kadil cigareto in pil whisky. Dolgočasil se je in utrujen | je bil, on, mož železnih živcev in silnih mišic, ki nikdar
poprej ni poznal utrujenosti. I Sameval je.
Arnot je za nekaj dni odpotoval po opravkih. Že-i nil se je namreč, poroka bi naj kmalu bila, pa je šel da obišče svojo nevesto. Tisti večer se je mislil vrniti, tako je pisal.
Znancev Trzan v Parizu še ni imel, še manj pa prijateljev. Zato je tiste dni sam posedal in postopal po mestu ter se dolgočasil. Misli pa so mu tembolj nemoteno uhajale nazaj k dogodkom zadnjih tednov.
Dobri Bog, koliko in kaj vse je doživel! Vožnja po morju na velikanskem parniku, ki je nosil par tisoč j ljudi, velikanska mesta, ki jih je srečal na potu, vožnja z železnico od Marseilla do Pariza in vrhu vsega Pariz, — to je bilo preveč za naenkrat. Izprememba je bila : prenagla.
Ni bilo dolgo temu, da je še pohajal sam po samot-' ni tihi džungli, živel v svežem, svobodnem zraku pre-■ prosto življenje človeka »na najnižji .stopinji kulture«, kakor je pravil Arnot, storil je kar je hotel, šel je kamor je hotel, — sedaj po kratkih treh mesecih, brez vsakršnega prehoda, pa živi tu v velemestu, sredi vrvenja in hrupa tisočev in stotisočev, v nezdravem zraku, pri nevajeni hrani, v hladnem podnebju, da ra /. he vkljub nerodni obleki, ne sme -e »niti, ne more .„mahniti svojih življenja in kioi&. Ju vajen "a mišic —.
Ni čuda, da je čutil utrujenost iu da mu ni biLo za ničesar več. ,
Res je sicer bilo, njegove želje so se mu izpolnile.
Tam doli v džungli, že pred mnogimi leti, se mu je rodila želja, da bi prišel v svet, da bi videl vse tiste čud* ne in nepoznane reči, ki je o njih bral v knjigah. Hre--penel je po knjigah.
In hrepenenje se mu je izpolnilo.
Par tednov komaj je bil v Parizu, pa je videl in si pogledal vse, kar se je v tem času dalo videti. Prijatelj Arnot se je v resnici pošteno trudil z njim. Vsak dan ga je vzel seboj, danes v bogato knjižnico, jutri v muzej, pa spet v galerijo slik, v tovarne, k predavanju, v.-? mu je pokazal, vsak nov pojav mu je razložil.
Pa storil je zanj še več. Poslal ga je v šolo. In s tem je imel še prav posebne namene.
Trzan izpočetka o šoli in o sličnih rečeh ni hotel nič slišati. Že koj prvi dan po prihodu v Pariz je vprašal prijatelja, kod se pride v Ameriko in da hoče nemudoma odpotovati. Povedati pa ni mogel ali ni hotel, zakaj se mu tako mudi.
Pa prijatelj Arnot ni bil slep in tudi ne novinec v, zadevah srca.
Že dolgo sem je bistro opazoval Trzana. Dobro se je še spominjal njegovih otožnih, žalostnih oči, poniH razočaranja, ko sta našla kočo prazno. Hudo ga je nekaj ranilo tistikrat. Zato mu je ušel v džunglo, najbrž prvem navalu razočaranja.
In kako redkobeseden je bil ko mu je prebral Inino pismo! Pa njegov nenadni sklep: »V Ameriko poj-dem!« —. Čisto razumljivo! Saj Ine ni pozabila navesti svojega naslova v pismu, pa še čisto točno in s posebno pripombo: »Povejte mu« — Trzanu — »da je Amerika moja domovina in v mestu Baltimore da stanujem -.<•■
(Dalje prihod "c.y
Tri želje
gotovo vsakega čir.veka se glase: zdravje, dolgo življenje in bogastvo, ali oboje poslednje motimo doseči le tedaj, ako dujasno prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj v
Škoda po povodnji v ptujskem okraju je ogromna. V Halozah so napravili plazovi veliko škodo, voda je odnesla veliko število občinskih mostov, brvi in drugih objektov. Pesnica in Dravinja, Rogoznica in Grajena so poplavile velikansko ozemlje, voda je vdrla v hiše in gospodarska poslopja, uničila v kleteh pridelke in ravnotako v zemlji zakopan krompir in repo. .^ariila je ozimino ali odnesla rodvitno zemljo. Tudi Drava je nadaljevala posebej pri Sv. Marku, Sv. ...arjeti in proti Obre-žu in Središču svoje strašno uničevalno delo. V Ptuu samem je voda vdrla v mesto ter napravila občutno škodo po hio^., ki leže nizko ob Dravi. Stavbeniku Denku je uničila poldrugi vagon cementa. Dravslka dolina je izglcla kot velikansko jezero — ^O km dolgo in 3 km široko. Ko se je voda odtekla, je bil pogled na upostošeno pokrajino naravnost strašen. Velika je zlasti škoda, povzročena na cesti-.. Nova okrajna cesta preko ptu.sko-gorskega klanca, katero so zgradili - d pred d vem- letoma, v serpentinah, je skoraj uničena, ker je plaz odnesel polovico serpentin. Železniška proga Ormož—Ptuj je bila na več mestih razdrta, vendar se je posrečilo promet kmalu upostaviti. Posebno škodo so napravili plazovi Omenili smo že uničenje ptujsko-gorske ceste; plazovi so zasuli tudi druge ceste, kot ono na Okič, kjer je voda zanesla na cesto oel vinograd. S plazovi so se selili celi gozdovi, sadonos-niki in vinogradi v dolino, pri Majšpergu pa je odnesli hišo.	I	.. ;
Preteki q nedeljo so se sestali v Ptuju okrajni glavar dr. Vončina, poslanec Vesenjak, okrajni komisar Brencič in ugotovili na podlagi došlih poročil povprečno škodo,, ki se bo še komisijonelno prihodnji teden v sredo, četrtek in petek podrobno ugotovila.
Opustošenje v Slovenskih goricafi.
V	severnih Slovenskih goricah je povodenj napravila istotako ogromno škodo. Čeprav ni v teh krajih večje vode, so vendar tamošnji potoki tako narastli, da so zalili cele doline ter ponekod, n. pr. v Cerknici pri Št Ilju, o-grožali hiše in človeško življenje, tako da je moralo dospeti na pomoč vojaštvo iz Maribora.
Nova državna cesta Št. Ilj—Velka je silno razrušena.
Dolgotrajni nalivi so na novi cesti, ki bi naj .spojila gornji del Slovenskih goric z Mariborom, napravili strašno škodo. Povsod, kjer je zemlja nasuta, je cesta zrušena. Ogromni plazovi so cesto mnogokje odnesli, na številnih krajih pa zopet tako zasuli, da niti peš ni mogoče iti po njej. Na črti od Št. Ilja do Marije Snežne, kjer je cesta spojena s staro cesto Gornji Cmurek—Apače—Radgona, je cesta uničena najmanj na 30 mestih. Od 14 km dolge proge je naliv odnesel ali zasul gotovo 2 do 3 km dolžine. Največ krivde leži v tem, ker inženerji pri nasipih niso dali zabiti prav nobenih pilotov ali drugih ovir. Škoda znaša samo na tej cesti par milijonov dinarjev. Spomladi leta 1926 bi se imela nova državna cesta izročiti prometu, a je sedaj vprašanje, kedaj se to izvrši. Tako so kraji ob Muri zopet odrezani od sveta.
V Mariboru in v mariborskem okraju poplava ni bila tako silovita^ kot drugod, dasiravno je napravila veliko škodo. Maribor je vsled visoke lege dobro eaščiten pred poplavi Drave, pač pa je naliv zadelal kanale in voda se je razlila po ulicah ter napolnila kleti, kjer fe napravila občutno škodo. Hujše posledice je imelo deževje za železnico. Na štirih mestih so plazovi pretrgali progo ter Maribor za nekaj časa popolnoma odrezali od prometa z drugimi kraji. Na progi Celje—Maribor je plaz aasul progo pri Ponikvi in Poljčanah, kjer se je vsul ravno na tovorni vlak, ki je privozil mimo usodnega mesta. Uni-oeirh je bilo več vagonov, človeških žrtev pa k sreči ni foiio. Progo Maribor—Dravograd je plaz razdrl pri Št. Lovrencu in osebni vlak je radi tega skočil s tira.
Povodenj v Savinjski in Sotelsld dolini.
Celje in Savinjska dolina še ne pomni take poplave, iaot je bila pretekli četrtek. K sreči je Savinja narastla samo v spodnjem teku, d očim v gornjem delu ni prekoračila bregov. V Celju je voda udrla celo v Westenovo tovarno, kamor dosedaj še nikoli ni dospela. Hudo je razsajala tudi Voglajna, ki je preplavila celo Teharsko polje ter uničila polja in jih zasula s peskom.
V	Sotelski dolini je povzročila povodenj pravo katastrofo. Posledice strašnega naliva so napravile ogromno škodo. Sotla je poplavila polja, udrla v hiše, iz katerih so morali ljudje bežati, prekoračila je bregove v taki meri, da ljudje niti ne pomnijo enake povodnji Potok Bistrica je stopil čez bregove, odnašal posestnikom razne barake in je v Podsredi preplavil celo most, tako da je bil promet na pol dneva nemogoč. Na okrajni cesti med Sv. Vidom in Planino je plaz zasul in odnesel tudi del okrajne ceste.
Iz ostalih krajev naše države prihajajo enako obupna poročila o strahovitosti poplave. [Velik del Zagreba je bil pod vodo. Sava je za Zagrebom porušila obrambne nasipe ter se razlila v širini več kilometrov. Okrog nasipov stoječe vasi je voda naravnost odplavila. V Dugem Selu je utonilo devet oseb, katere je voda presenetila v hišah ter jim onemogočila rešitev.
Jugoslovanski klub za poplavljence.
Površna ocenitev škode, povzročene na Štajerskem in v Prefcmurju, presega svoto 100 milijonov dinarjev. Jugoslovanski kliA» se je takoj zavzel za poplavljene kraje, ko je
pravi čas upozorenje, da se tudi neznatne znake vratoboia pokašljevanja, hripavosti, krčev ali nahoda in bolečin v udih ne sme zanemariti. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosme-tikunm že skozi 27 let priljubljeni Fellerjev blagodišeči »Elsaflujd«, tudi pri revmatičnih bolečinah. Močnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih
dobil prva poročila o nesreči. Na seji je bila takoj določena depirtacija poslancev Hohnjeca, Vesenjaka in Klekla, da so šli k notranjemu ministru Maksimoviču, k poljedelskemu ministru Miletiču ter k finančnemu in vojnemu ministru. Deputacija je svojo nalogo takoj izvršila. Ministre je zaprosila za takojšnjo denarno pomoč, za pomoč vojaštva pri popravi poškodovanih cest, potov in mostov. Prosila je za večje izredne kredite krajem, občinam in posameznikom, ki so trpeli na svojem imetju vsled poplav. Poleg o-sehnega posredovanja so vlažili nujne predloge na ministrski svet za nujno pomoč. Na podlagi izkušenj vsled povodnji pred leti so predlagali regulacijo Mure, Save, Drave in Sotle. Čim bodo poslanci Jugoslovanskega kluba dobili podatke o povodnji na Kranjskem, bodo storili enake korake za pomoč poškodovanim. Več poslancev je takoj odpotovalo v Slovenijo, da na licu mesta zberejo podatke o nastali škodi. Z ozirom na intervencijo Klekla, Hohnjeca in Vesenjaka za podporo poškodovanim krajem na Štajerskem in v Prekmurju, je notranji minister takoj nakazal velikemu županu za prvo nujno pomoč 200.000 din.
Strašno škodo bo nemogoče popraviti z denarno pomočjo. Predno si poškodovani kraji opomorejo, bodo pretekla leta. Vendar pa je dolžnost države, storiti vse, da se take katastrofe v bodoče preprečijo, ali pa vsaj omejijo. To se bo doseglo edino z vstrajno in sistematično regulacijo rek, zlasti v Sloveniji, ki vedno toliko trpi radi poplav in povodnji.
Poslanec Vesenjak
je imel preteklo nedeljo v zadevi škode po povodnji razgovor z nekaterimi zaupniki v ptujskem okraju. Prosi vse župane in občinske komisije, da mu naznanijo uradno cenitev škode po posameznih krajih na naslov: Vesenjak Iv., Beograd, narodna skupščina.
Uradne ugotovitve škode
v posameznih okrajih naj naši občinsiki odborniki, župani in zaupniki v vsakem okraju pošljejo tudi našim poslancem dotičnih okrajev. Za posredovanja in nadallfne korake pri razpravah o proračunu, davkih, pomoči itd. je to gradivo brezpogojno potrebno. Zato prosimo posebej naše organizacije da storijo hitro in temeljito svojo nalogo.
olitičnl ogled.
DRŽAVA SHS.
Odstop prosvetnega ministra.
Politični položaj v Beogradu značilno osvetljuje kriza v vladi odnosno v radikalni stranki. Prosvetni minister Vukičevič je podal demisijo, katero je Pašič sprejel, za zastopnika pa je imenovan sedanji minister za vere Miša Trifunovič. Ostavka prosvetnega ministra je prišla nepričakovano ter je znak ostrih bojev, ki vladajo med posameznimi strujami v radikalni stranki. Vukičevič je znan pristaš Ljube Jovanoviča in njegovo demisijo so smatrali nekateri kot novo zmago Pašiča. Imenovanje Trifunoviča za namestnika pa je to zanikalo, ker je Trifunovič pristaš iste struje, kot Vukičevič. Radičevci so si demisijo razlagali po svoje, namreč, da je Pašič izpraznil prosvetno ministrstvo za Radiča. Pašič je bil še do dne 17. t. m. odločno proti vstopu Radiča v vlado, nenadoma pa je svoje mišljenje spremenil.
Stjepan Radič — minister.
Odklonilno stališče Pašiča proti vstopu Radiča v vlado je vzbudilo med radičevci nenavadno ogorčenje. Takoj so telefonirali v Zagreb in naslednje dni še je pojavil.sam Radič v Beogradu. Šel je osebno k Pašiču in ga prosil, da Jconča žaljivo igro ter ga milostno sprejme v vlado. Izjavil je, da je pripravljen pristati na vse pogoje in sprejeti katerokoli ministrstvo, samo da bi se ta neljuba zadeva končala. Z ozirom na to izjavo je Pašič sklical prvake radikalne stranke ter po posvetovanju izjavil, da nima ničesar proti Radičevemu vstopu v vlado, če se bo Radič držal od radikalov začrtanih navodil. Radič je bil s tem sklepom zadovoljen in sedaj, ko to pišemo, je imenovan najbrž že za prosvetnega ministra. Njegov vstop v vlado je znamenje, da ga hočejo radikali popolnoma izigrati in onemo-. gočiti. Kot minister b izgubil zaupanje ljudstva; dosedaj je namreč zagovarjal vse neuspehe svoje stranke s tem, da ni sam v vladi. Sedaj mu bo tak izgovor nemogoč, sam bo pa ravno toliko dosegel> kakor njegovi dosedanji ministri.
Nova kriza na vidiku.
Radikali so tako hiteli z rešitvijo krize, ker se jim zelo mudi z dvanajstinami), ki morajo priti še do konca tega meseca ped streho. Iz vladnih krogov se sliši, da bo skupščina po sprejetju dvanajstin odgod na.
Sigurno je, da je sedanja rešitev iz krize le začasnega značaja. Radikali so mnenja, da se bo kriza v najkrajšem času zopet otvorila in takrat se bo temeljito reševalo vpra sanje naše notranje politike. V radikalnem klubu samem vlada veliko nezadovoljstvo s sedanjo vlado. Enajst radikalnih poslancev je poslalo predsedništvu kluba zanimivo pismo, v katerem ostro kritizirajo razmere v vladi. Ugotavljajo, da ministri delajo vse na svojo pest ne da bi se ozirali na voljo kluba, dalje, da se v ministrstvih popolnoma nič ne dela, pač pa se uradniki zabavajo z ženskami, ki so v uradih nastavljene. Poslanci zahtevajo, da se raj-
ali 2 veliki specijalni steklenici 63 din., 12 dvojnatih ak 4 specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 6ps-cijalnih steklenic za 250 din., že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti plačilu vnaprej lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 343, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsafluida po 10 da», v lekarnah in sorodnih trgovinah.
hove pritožbe pretresejo na seji kluba in se jih resno upošteva, ker je med voliloi nastalo opasno gibanje proti dosedanjemu gospodarstvu v stranki.
VOLITVE NA ČEŠKEM.
Dne 15. t. m. so se vršile na Čehoslovaškem volitve v državni ¿bor in v senat Volilni 'boj je bil silno srdit — kandidatne liste je postavilo 31 strank. Volitve so pokazale razveseljiv napredek katoliških strank pri vseh narodih čehoslovaške države. Na Češkem je bilo svobodomiselno silno razširjeno in Ljudska stranka, ki je sorodna naši SLS, je imela po svoji ustanovitvi silno težko stališče. Neprestano so se svobodomiselne stranke zaganjale v njo. Pri zadnjih volitvah so napravile vse stranke splošen naskok na Ljudsko stranko, toda napad se je ponesrečil. Stranka je napredovala za 10 mandatov — od 20 se je dvignila na 30 poslanskih mest — postala je tako tretja najmočnejša stranka v parlamentu ter bo imela tudi v vladi odločilen vpliv. Tako je kulturni boj, katerega so po novih volitvah nameravale začeti svodomiselne stranke, na Češkem za enkrat s sijajno zmago katoliške misli onemogočen. Na Slovaškem se je zelo ojačila slovaška ljudska stranka, ki stremi za avtonomijo Slovaške ter stoji na strogo katoliški podlagi. Preje je imela 11 mandatov, sedaj pa jih bo štela 25. Pri madžarski manjšini je zmagala madžarska krščansko-socijalna stranka, pri Nemcih pa je nemška krščansko-socijalna stranka takoj za socijalisti. Zmagale so samo velike stranke, majhne strančice, katerih je bilo vse polno, pa so propadle brez mandatov. Nov parlament bo nudil sledečo sliko: Agrarna stranka 42 mandatov, komunisti 42, Čehoslovaška ljudska stranka 30, narodni socijalisti 27, socijalni demokraitje 30 (dosedaj 52), narodni demokratje 12, obrtniki 12, slovajška ljudska stran s ka 25, nemška agrarna stranka 19, nemški socijalni de-' mokratje 19, nemški narodnjaki 10, nemški krščanski so-| cijalci 7, razne ogrske stranke 10 mandatov. Vlada bode ostala najbrž v rokah dosedanje vladne večine, takozvan« s »Petke«, ker jo je tvorilo pet najmočnejših strank.
VLADNA KRIZA NA POLJSKEM.
Poljska država se od ustanovitve sem nahaja v težavnem položaju. Gospodarske skrbi so najtrši oreh, na katerem si je še vsaka dosedanja vlada polomila zobe. Poljska industrija se nahaja v težkem položaju, ker jo tlači občutna nemška konkurenca, radi napetega razmerja do Rusija pa ne more pošiljati svojih izdelkov na vzhod, kjer bi imela drugače naravno tržišče. Poleg tega pa Poljsko silno obtežuje velikanska armada, za katero mora država plačevati ogromne vzdrževalne stroške. Dosedanji ministrski predsednik Grabski se je po svojem nastopu odločno lotil ozdravljenja nevzdržnih gospodarskih razmer, toda načrt se mu ni posrečil in zato je podal dne 16. t. m. s celokupno vlado demisijo. Novo Vlado bo sestavil dosedanji zunanji minister Skrzinski.
FAŠIZEM NA VRHUNCU MOČI.
V Italiji je dosegla moč fašizma vrhunec. Celokupna uradništvo je fašistovsko, vojska se nahaja pod kontrolo fašizma, z zakonom so prepovedana skoro vsa nefašistov-ska društva, zlasti delavska in končno si je sedaj vodja fašistov, Mussolini, še privoščil tako oblast, kot jo je imei dosedaj samo kralj. Po novem zakonskem načrtu o pravicah ministrskega predsednika bo imel ministrski predsednik sledeče pravice: Dnevni red v parlamentu mora' odobriti ministrski predsednik. Kdor bi stregel ministrskemu predsedniku po življenju, tega čaka dosmrtna ječa. Kdor ga razžali z besedo, bo obsojen do 30 mesecev tapora. Ministri so odgovorni za svoja dejanja kralju in mir nisirskemu predsedniku. Kralj izvršuje svojo oblast po ministrskem predsedniku. — S tem je izročena vsa Italija oblasti in samovolji enega človeka — Mussolinija.
»	- .»>••.•	» mriMiti—¡ rimn t
i *.
SIomšek-Krekova proslava v Mariboru se vrši v nedeljo, 22. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v Narodnem gledališču z zelo izbranim sporedom. Opozarjamo na to izredno prireditev vse prebivalce Maribora ia okolice, da se je udeleže, čas je namenoma nastavlje» na popoldne, da morajo priti k proslavi tudi okoličani. Cene v gledališču bodo kar najbolj zmerne. Vstopnice p(a se morejo že sedaj naročiti pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1. in se bodo vsem naročnikom rezervirale. Okoliška društva naj organizirajo skupno udeležbo in prijavijo število udeležencev, ker bi se na morebitne prepozno došle prijave ne moglo ozirati. Poleg drugega zanimivega sporeda nastopi pri proslavi tudi prvikrat moški in ženski zbor Slovenskega pevskega društva Maribor z več izbranimi točkami, in bo že to lep užitek zase. Agitirajle torej za obilno udeležbo i tej proslavi ia udeležite se je v čim večjem številu!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Prvo adventno nedeljo, dne 29. t m., vprizorimo velezanimivo igro »Žrtev spovedna molčečnosti.« Igra je prirejena po istoimenskem Spillman novem romanu itn je polna ganljivih prizorov. Začetek ob treh popoldne v društvenem domu. Pridite, oglejte si jo, ne bo Vam žal!
Sv. Ana v Slov. gor. V nedeljo, dne 22. t. m,7 priredi Katoliško prosvetno društvo igro »Krivoprisežnik« v prostorih novega doma. Vstopnina znižana. Domačini in sosedje uljudno vabljeni! Začetek takoj popoldne po večer-aicah. — Odbor.
Sv. Anton v Slov. gor. Katoliško bralno društvo ponovi gledališki igri »Deklica s tamburico« in »Sv. Janez in ropar« v nedeljo, dne 22. t. m. popoldne. H koncu bogat srečolov, ki se vrši pri vsakem vremenu.
Velika Nedelja. Katoliško prosvetno društvo pri Vel. Nedelji priredi v nedeljo, dne 22. t. m. v Katoliškem domu v Ormožu proslavo 1251etnice rojstva A. M. Slomška in 601etnico rojstva dr. J. Ev. Kreka z bogatim sporedom. Na programu je: govor, deklamacije, godba in petje. Začetek ob treh popoldne. Prireditev se vrši ob vsakem yreanenu. — Odbor.
Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru bo vprizo-rilo v nedeljo, dne 29. novembra, ob pol štirih popoldne, v novem Katoliškem domu petdejansko igro Antona Medveda »Črnošolec.« Oder bo opremljen z novimi kulisami in ureijen po novem sistemu, zato prijatelji lepe igre, pose-tite v obilnem številu prvo predstavo v novem Katoliškem domu. \
Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo ponovi v nedeljo, dne 22. t. m., znano igro »Mlinar in njegova hči« z istim sporedom. Vstopnina znižana. Pridite, sosedi in domačini! — Odbor.
Št. Jurij ob Ščavnici. Predho nam zima onemogoči, vabimo vse prijatelje še enkrat v letošnjem letu v Repen-šekovo uto! V nedeljo, dne 22. t. m., vpr ¡zorimo petdejansko igro »Garcia Moreno«, v spomin 501etnice njegove mučeniške smrti. Vrši se ob vsakem vremenu, le samo v slučaju jako občutnega mraza odpade. Prosimo najobilnej-še udeležbe! — Orlovski odsek.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Kako zna naša mladina, organizirana v poštenih društvih, nastopati na gledališkem odru, je pokazala zlasti dne 25. 10. in dne 8. 11., ko so predstavljali igro »Deseti brat.« Občinstvo je res z zanimanjem sledilo celi predstavi in je vstrajalo do konca. Posebno pozornost so vzbujali: Martinek Spak »Deseti brat« s svojimi prerokbami in s svojo stasito nošo. Potem Dolef, ki se je pa še posebno mojstersko odrezal s svojimi originali in s svojo latinščino. Krjavelj pa s svojo kozo, in ker jo je zavijal bolj po haloško. Sploh pa zaslužijo pohvalo •vsi igralci ter sploh vsi, ki so sodelovali pri igri. Zato pa je bila splošna želja vsega občinstva, naj še spet v kratkem kaj priredijo. Za zabavo med odmori je pa skrbela domača pirrgarska godba, ki je s svojimi krasnimi komadi vzbujala občno pozornost.
Konjice. Dve pomenljivi prireditvi. Konjiške organizacije proslavijo v nedeljo, dne 29. t. m., Slomška in Kreka S posebno prireditvijo v Katoliškem domu. — V nedeljo, dne 6. decembra, se vrši za konjiško dekanijo fantovski dan v Katoliškem društvenem domu. Fantovski dan se začne s sv. mašo ob 8. uri zjutraj. Po službi božji bodo predavanja in govori v Katoliškem domu. Natančnejše o obeh [frireditvah v prihodnjič.
Polzela. Orlovski odsek Polzela priredi v nedeljo, dne 22. t. m., v dvorani g. Cimpermana žaloigro v desetih slikah »Mlinar in njegova hči.« Začetek ob treh popoldan. Uljudno vabimo. Bog živi!
Griže pri Celju. Tukajšnja Dekliška zveza vprizori v nedeljo, dne 22. t. m. ob štirih popoldne, v dvorani gosp. ¡Novaka v Grižah igrokaz v petih dejanjih »Roka božja.« Igra ima poučljivo in zanimivo vsebino, zato prijatelji1 in prijateljice poštnega razvedrila, pridite v prav obilnem 'številu! — Odbor.
Rajhenburg. V nedeljo, dne 29. t. m., popoldne po ivečernicah, povabi Orel k dramatični predstavi v dvorano nove kaplanije. Na sporedu je krasna ljudska igra v treh dejanjih »Na dan sodbe.« Ker nudi igra lepe in ganljive [prizore, se bo iste vsak z velikim veseljem udeležil. Bog živi! — Odbor.
Tedenske novice,
Javen političen shod v Kamnici pri Mariboru. V
Kamnici pri Mariboru se bo vršil prihodnjo nedeljo ¡javen shod v gostilni Horvat po rani sv. maši. Na zborovanju bo poročal g. poslanec Žebot.
Kake se Radičevci norčujejo iz invalidov. Danes, sredo, dne II. novembra, ko to pišem, še invalidni zakon, ka-koršnega je predložila vlada, ni sprejet. Stranke, ki niso v vlač" — med njimi je tudi SLS — vsak dan po več ur po svojih poslancih dokazujejo, da je zakonski načrt nesprejemljiv in za invalide naravnost škodljiv. Včeraj je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril naš poslanec iz Celja dr. Jakob H o d ž a r. Govoril je tako prepričevalno za naj-bednejše v naši državi, za invalide, da so celo nasprotniki pritrjevali. Poslanec Hodžar govori zelo gladko, njegov glas zveni kakor zvon. Dokazi, ki jih je navajal proti skrajno slabemu zakonskemu načrtu, so bili žgoči, prepričevalni. Srce mu je govorilo za invalide. In sedaj se je zgodilo nekaj, kar ne bi nihče pričakoval. Nekaj radičevcev je začelo mrmrati proti dr. Hodžar ju, se posmehovati in se norčevati iz njegovih izvajanj, ko se je vToča potegoval za invalide in njih sirote. Ko so radičevci začeli delati celo med klice proti bes., lam našega poslanca in gorečega branlte-Ija invalidov, je nastalo v vrstah poslancev Jugoslovanskega kluba veliko razburjenje. Klicali so Hrvatom: »Lepi prijatelji invalidov ste! Vi ste njih nasprotniki.'« Naš poslanec Fran jo Žebot skoči kvišku, udari ob klop in s povzdig-njenim glasom zakliče proti radičevim poslancem: »Ne nor čujte se iz tega, to so preresne stvari. Ne posmehujte se, ko se govc i o bedi invalidovl Lepi zastopniki naroda ste, ako s norčujete iz bede ubogih invalidov. Vi imate . čov-fječar^tvo« in Ijubav do revežev samo na jeziku! Sram Vas ¡bodi! Drugi t -jši poslanci so protestirali proti radičevcem,
tako odločno, da je moral govornik za kratko časa prenehati Predsednik je poklical Žebota k redu. Ko je dr. Hodžar nadaljeval svoj govor, so radičevci molčali in s pove-i šenirui glavami poslušali iskrenega bramitelja invalidov, i Pucelj pa je s prekrižanimi rokami hodil semintje, a Kele-| mina je odšel iz dvorane. Splošno mnenje je, da je Jugo-j slovanski klub z našim Kremžarjem, dr. Hodžarjem ter z | drugimi našimi govorniki poslal v borbo za invalide in sirote svoje najboljše branitelje-govornike.
Kako Radičevi ministri občujejo s svojimi — rojaki. Prejšnji teden se je mudilo v Beogradu odposlanstvo iz Slovenije in Hrvatske, katero je pri raznih ministrih zahtevalo novo železniško zvezo Slovenije z morjem (na Sušak), ker sta nam Trst in Reka odvzeta. V odposlanstvu je bil i tudi Hrvat iz krajev, ki mejijo na Kranjsko in ki je pristaš Radičeve stranke. Odposlanstvo je šlo tudi k ministru Pav le Radiču. Naš Hrvat je mislil, da mu bo Pavle Radič šel na roko. Ali kako so bili možje presenečeni, ko je bil Pavle Radič zelo osaren in hotel obljubiti prav nobene pomoči Kratkomalo jih je odslovil. Hrvat je nato prišel v Jugoslovanski klub, kjer je izjavil, da bo šel od vasi do vasi in bo povedal hrvatskemu ljudstvu, kako »prijazno« sprejemajo Radičevi ministri svoje ljudi, dočim se objemajo s Pašičem in njegovimi velikosrbskimi sodrugi. Enako razočaran je bil pred tedni pred ministrom Pavle Radičem Hrvat iz Zagreba, ki je s Slovencem Benedičičem prosil ■ministra za neko pomoč za odpravo krivic, ki se godi nižjim uslužbenom. Star slovenski pregovor pravi: Kdor visoko leti, nizko pade! — Fr.
Dr. Pivkb in Radičevci — bratje glede invalidov. Ko se je v narodni skupščini vršila razprava o invalidskem zakonu, se niti enkrat ni oglasil k besedi ne dr. Pivko niti eden radičevec. Gotovo je dobil dr. Pivko, oziroma njegov klub od invalidskih organizacij pozive in prošnje, da se naj on in njegov klub zavzame proti nesprejemljivemu vladnemu načrtu. A niti enkrat se ni oglasil, dasiravno je razprava trajala celih 14 dni. Radičevci so pa glasovali za ! vladni predlog, čeravno so hrvatski invalidi zahtevali od njih, da morajo glasovati proti. — Fr.
Radič bi rad prišel v Slovenijo. Na Hrvatskem si Radič ne upa iti med ljudstvo in odkar je začel objemati velesrbske politike in Pašiča ter hodi na kosilo in večerje kvelikašem v Beogradu, ne prireja nikjer na Hrvatskem ne enega zborovanja. Hrvatsko ljudstvo, posebno v Dalmaciji, ne mara več Radiča in mu splošno obrača hrbet Povsod pravijo: Odkar so radičeve' v vladi, je še slabše, nego poprej. Davki so vsak dan večji, eksekucije vedno hujše, krivice so take, kakor poprej, nič se ni obrnilo na bolje. Radičevci glasujejo za vsak predlog Pašičevih ministrov. Narod trpi naprej, kakor poprej pod Pribičevičem. Ker ga torej Hrvati ne marajo, bi se Radič rad vsilil Slovencem. Baje namerava prirediti v Mariboru in v Ljub-i Ijani javne shode. V nedeljo, dne 15. novembra, so se i samostojneži in radičevci v Mariboru posvetovali o romanju-Radičevem po Sloveniji. Mi pa pravimo, da naj Radič le pride na Štajersko. Videl bo, da se naše ljudstvo ne da voditi za noši — Ft.
Krajevne organizacije SLS prosimo, naj posvetijo te dni vso pozornost Koledarju naše KZ, katerega prav sedaj razpošiljamo. Hitro obvestite gospodarje in ga jim razprodajte. Cena kakor prejšnja leta 10 dinarjev. Prav tako prosimo, da nam po priloženi položnici denar čimpreje do-pošljete. Kjer želijo še več koledarjev, naj takoj pišejo na naslov: Tajništvo SLS, Maribor, Aleksandrova cesta 6.
Gospodom poročevalcem krajevnih organizacij SLS sporočamo, da letos nismo mogli dati popusta pri razprodaji koledarčkov KZ, ker bi sicer ne krili stroškov izdaje, ki so radi finejšega papirja in plamene vezave večji. Kljub temu upamo, da boste v imenu dobre stvari koledarčke čimpreje razpečaii. — Tajništvo SLS v Mariboru.
Mila prošnja. Dijaški zavod »Martinišoe« v Murski Soboti je z zadnjo poplavo zadela silna nesreča. V zavodu je bilo doslej oskrbovano 50 dijakov soboške gimnazije, in sicer večino brezplačno, deloma pa le za malenkostno plačilo. Zadnja poplava je zavodu uničila vso zalogo živil, zadušila pet svinj in vso perutnino, pobila domala vso kuhinjsko posodo in opravo, dvignila tla v obednici, odnesla vsa drva in tako je nadaljni obstoj zavoda ogrožen zlasti, ker je letošnje nabiranje živil že končano. Ako se ne najdejo dobra srca, ki bi se spomnila zavoda s hitro in izdatno podporo je nadalnje šolanje večine gojencev onemogočeno. Zavod je še bolj podpore potreben, ker prosijo za sprejem dijaki, ki so . vsled poplave — porušilo se je več hiš — izgubili stanovanje. Iz vseh navedenih razlogov se obračamo na vsa plemenita slovenska srca, da olajšajo nesrečni položaj najbednejših slovenskih dijakov. Blagohotne darove sprejema ravnateljstvo »Martinišča« v Murski Soboti.
Razno od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Neprijetna je bila za nas novica, da je premeščen od Sv. Urbana g. orožnik Tučič. Trezni občani ljubijo tihoto in mir. Ravno g. Tučič pa je imel izredni dar, da je znal z resnim nastopom, meč-no roko in neukrotljivim pogumom ukrotit prevzetne ponočnjake in ugnati v kozji rog še tako divje pretepače in bahave obrekovalke. Njegova metoda je bila jako pripro-sta: vse nemirneže in jezične klepetulje je brez usmiljenja ovadil vr ji oblasti, in čez nekaj tednov so dobili od sod-nije ali od glavarstva po občinskem uradu poziv, da mo-ra'o plačati v občinsko blagajno 50, 75, 100 in še več dinarjev kazni, povrh še 20 dinarjev za kolek. Oh, kako je to pomagalo! Najbolj razbrzdanim ponočnjakom je bilo na zadnje vendar preveč, za vsak »Aufbiks!« šteti v roke g. župana po 50 in še več dinarjev. Župani so bili seveda prav veseli, ker 'so d bivali na lahek način lepe novce za popravlanje občinskih' cest; oda plačevale! in plačevalke so se držali kislo, ker so mor ±11 za eno besedo 2 do 3 dni 73«?on' r botatl. In tako so vtibnili aufbiksarji, nehali regij* : stru "ni jeziki, končali pretepi in praske. Kdor pa še
ni hotel nehati, je dobil brezplačno stanovanje v sodnjjs-ikih zaporih. Hvaležni smo g. Tučiču za njegov možati nastop; njegovim naslednikom pa priporočamo, da nadaljujejo njegovo mirovno delo. S tem si bodo pridobili naklonjenost in zaupanje vseh miroljubnih in trezno mislečih prebivalcev celega orožniškega okoliša. — Te dni se je končala pred mariborskim okrožnim sodišču silno žalostna zadeva v Trnovski vesi, kjer so trije fantiči v starosti 17, 18 in 19 let radi nekega dekleta smrtnonevarno nabiti tujega tekmeca; bili so obsojeni v 8—lOmesečrti ostri zapor. Tudi ta slučaj je odkril g. Tučič. — Tolike povodnji, kakor smo jo imeli zadnji četrtek zjutraj, ne pomnimo še; tudi pred osmimi leti je prihrula velika voda od Sv. Barbare skozi Črmlo k nam in je preplavila okrajno cesto, toda to vodo so čutili samo v Trnovcih. Tokrat pa je vrelo po vrhu in po dolini, po gozdu in polju in travnikih; v kleteh so plavali sodi, po travnikih je nesla voda drva in repo, od njiv je odnašala zemljo in gnoj. V posebni stiski so bile nizko stoječe hiše po vaseh. Tam je voda vdrla v hiše in hleve, mline in shrambe in p oblatila živila in pohištvo. Težko ji je kdo ušel, ker je prišla silno naglo. Toda večje nesreče hvala Bogu ni bilo, razven da je urbanske-mu peku padel poln koš žemel v vodo, a še tega je srečn® rešil.
Povodenj v Ormožu. Stalno deževje, ki traja že več kot 10 dni, je povzročilo pri nas veliko škode. Vsi potoki v okolici so jako narastli. Tako naš Lesniški potok, ki je preplavil vso dolinico, zaplavil Bernikov mlin, da so morali vse iz mlina in živino iz hleva spraviti. Zaplavil je tudi mlin g. Petovarja na Lenti, tako da so vsi stroji stali v vodi. Narastel je tudi Pušenski potok, ki nabira svoje vode pod Svetinjami in zaplavil Pušensko polje; nato se je obrnil in udaril s svojimi vodnimi masami proti Spodnjim Frankovcem, kjer je vse polje in hiše, ki so v dolini, poplavil. Precejšnjo škodo ima devet posestnikov, ki se zdajj še ne da oceniti. Lufcnarjeva hiša, ki si jo je revež komaj postavil, in hiša, v kateri stanuje Mesarec, nista več varni, da se v njih stanulje. Precejšnjo škodo so utrpeli posestniki Žibrat, Šulek, Gotvajn in posebno Škrinjar, kateremu je voda podrla gospodarska poslopja in hleve. Boga moramo hvaliti, da je prišla voda čez dan in ne po noči, ker tako ni prišlo do kakšne večje nesreče in živina se je za-mogla rešiti. Vsa hvala gre tu posebno našemu vrlemu g. županu Ivanuši v Frankovcih, ki je povsod s svojim svetom in dejansko z drugimi pomagal, kjer se je le dalo, nič se ne ozirajoč celo na svoje zdravje. Bog plačaj vsem im posebno njemu ves trud in skrb za nesrečne soobčane. Škoda je velika na zrnju, krmi in na polju Pomoč je nujno potrebna za reveže. Naloga države je, da tukaj pomaga deloma s podporo, deloma z odpisom davkov.
Prošnja do velenjske pošte, čez dolgo časa je Sv, Andraž pri Velenju zopet dobil pismonošo. Vsi smo imeli neprijetnosti radi pomanjkljive dostave. Prosimo lepo velenjsko pošto, da zopet da pribiti poštni nabiralnik na Bizjakovi hiši, ki je oddaljena od občinskega urada kakih 25 korakov, od cerkve pa 60 korakov, me<i tem ko je poštna oddaja 5 minut daleč od cerkve. Mislimo pa, da pošta v Velenju sploh ne ve, da je dal gosp. K. nabiralnik odstraniti. Ker vemo, da je velenjska pošta jeko postrežljiva, pa prijazno prosimo, da zopet postavi nabiralnik na Bizjakovo hišo.
Smrtno se je ponesrečil. Iz Luč smo prefjeti: Dne 23. t. m. je našel smrt v valovih Savinje gostilničar Jane« Robnik, p. d. Strugar. Vršila se je ta dan v Lučah prisega vojnih obveznikov, h kateri je prišel tudi on. Vračal se je domov šele zvečer, ko je bila že trda tema. Pri mostu ob cesti je zgrešil pot in padel v vodo, ki je v teh dnevih tudi tukaj precej narastla. Našli so ga takoj drugo jutro v strugi nedaleč od vasi. Pokojnik je bil znan daleč naokrog ter je bil povsod zelo priljubljen. Po njem žaluje vsa fara. Naj počiva v miru!
Nekaj novic od št. Jošta na Kozjaku. Na zahvalno nedeljo, dne 8. t. m., smo slovesno blagoslovili novo cerkveno zastavo, 'ki so jo pripravili naši vrli mladeniči S pomočjo mož so zbrali za naše trde čase in razmere precejšnjo svoto 2230 dinarjev. Zastava je iz volnenega dama-sta in stane brez podob, ki ste ostali stari, 1744 dinarjev. Delo je lepo izvršila gospodarska zadruga »Naša Sloga« v Ljubljani, ki se vsem cerkvenim predstojništvom toplo priporoča Jako lep in okusen venec na zastavo je napravi, domačim Marko Borovmik. Bog povrni malim in velikim dobrotnikom, zlasti onim fantom, ki so se za zastavo največ trudili, na priprošnjo sv. Jošta in sv. Jožefa. Zastava pa naj bo dolgotrajen spomin na sveto leto in prekrasna zahvala za vse letošnje dušne in telesne dobrote. — Imeli smo zadnji čas tudi dva pogreba. Dne 6. 9. smo pokopali 731etnega Martina Pušnika, p. d. Rebernika, dolgoletnega cerkvenega ključarja, in dne 29. 10. Marijo Kramer, 77-letno prevžitkarico in dolgoletno trpinko pri Zgornjem Pe-klenjaku. Gospod, daj jima večni mir in počitek! — Dne 9. 11. pa smo obhajali veselo poroko. Franc Borovnik, iz spoštovane Filipove družine v Bevčah, je poročil našo prvo cerkveno pevko Marijo Kristan v Kozjaku. Vsa slovesnost se je vršila v Bevčah, v prijazni cerkvici sv. Nikolaja in v gostoljubni hiši Filipovi, kjer je novoporočencema neutrudno prepeval šentjoški cerkveni pevski zbor. Kot občinskega odbornika je prišel ženina počastiti sam velenj ski g. župan Martin Lempl s soprogo. Veseli, da dobimo prevdarnega in pridnega gospodarja, mu kličemo: Dobrodošel!, z željo, da stopi tudi on v krog našega pevskega zbora. Naj novoporočeni par živi in deluje md nami rano» 1 ga in srečna desetletja!
Povodenj v Dravinjski dolini. Že dolgo ni bila tako preplavljena kot pretekli teden. Neprestano deževje zadnjih dni je prenapolnilo jarke in potoke, ki so z vso silo j pridrveli iz bližnjih gričev v Dravinjo, noseč seboj plo- ' he, drva, in vse, kar se jim ni pravočasno izognilo. Ta je kmalu prestopila svojo strugo ter preplavila vso dolino v širini in visokosti, kakor ljudje ne pomnijo. Na
mnogih krajih je uničila jesenske setve, naplavila travnike, razdrapala ceste in odnesla brvi in mostove. Silno poškodovala je na primer letos od okrajnega zastopa na stroške občin zgrajeni cesti na obeh straneh mosta Gor-ca, Zg. Pristava, katerega je razen cementnih podstav, odneslo popolnoma, Merodajne oblasti se naprošajo, da vse potrebno ukrenejo da se Dravinja že vendar enkrat regulira, posebno pa, da se odneseni mostovi na novo zgradijo, ceste popravijo in izposluje znatna podpora.
Iz laškega okraja. Letošnje leto smo imeli v laškem okraju v treh občinah občinske volitve. V Loki in Dolu, ker je potekla triletna doba, a pri Sv. Krištofu so demo-kratje odstavili župana in razpustili občinski odbor. V Loki so se vršile volitve dne 23. avgusta. Vse nasprotne stran ke so se združile, demokratje so pobrali vse cike, a vendar je dobila SLS 17 odbornikov, nasprotniki pa 8. V občini Sv. Krištof so se vršile volitve dne 13. septembra. SLS je dobila 17 odbornikov, a nasprotniki 8. V občini Dol pri Hrastniku so se vršile volitve dne 18. Oktobra. SLS je dobila 10 odbornikov, nasprotniki pa 7. Za župane so bili v vseh treh občinah izvoljeni prejšnji župani. Kakor vse kaže, še dr. Roš dolgo ne bo poslanec!
Smrt zaslužnega moža na Dolu pri Hrastniku. Tukaj je dne 10. novembra t. 1. umrl zelo ugleden mož Alojz Podmenik, bivši posestnik in uaitninski uradnik na Brnci št. 30. Umrli je bil pod bivšo avstrijsko upravo zelo delaven narodni organizator. $koro pri vseh tukajšnjih društvih je bil med ustanovitelji: tako pri požarni brambi v Hrastniku in na Dolu, pri posojilnici na Dolu, pri pevskem društvu v Hrastniku. Vseh teh društev je ostal član do svoje smrti. V priznanje njegovega narodnega delovanja ga je jugoslovanska vlada deko-rirala z zlato kolajno za civilne zasluge. Na »Slovenskega Gospodarja« je bil naročen od leta 1883 nepretrgoma. Kar pa je še več vredno, je to, da je bil vseskozi veren mož, ki je svoje krščanske dolžnosti vestno izpolnjeval. Bog mu bodi plačnik!
Koledar Jugoslovanske kmečke zveze za leto 1926 je izšel letos v izredno lepi obliki. Odlikuje ga najfinejši papir in trdna vezava v celo platno. Kljub temu je cena ista, kakor preteklo leto, namreč 10 dinarjev komad. Poleg običajnih stvari, ki so v vsakem koledarju, najdete mnogo tabel» ki jih vedno rabi kmetovalec in pa več prvovrstnih gospodarskih člankov. Zlasti še opozarjamo na članek »O vojaški službi«, ki bo tolikim kmetskim fantom pojasnil, kaj naj storijo pred naborom in po naboru. Kdor koledarja ne dobi pri naših zaupnikih, naj piše ponj na naslov: Tajništvo SLS, Maribor, Aleksandrova cesta 6.
Za srečo. »Kdorkol' pod milim nebom živi, vsakdo pač srečo najti želi«, poje narodna pesmica in prepričani smo, da si jo želite tudi vi. In našli jo bodete edino v bogati loteriji Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Ptlru pod Sv. Gorami, katera Vsebuje 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 D. Gena srečki je 5 D in lahko v srečnem slučaju z isto zodenete glavni dobitek, ki sestoji iz novega, modernega pohištva iz črešnjevega lesa, fino politiranega, in sicer: 2 postelji, dve nočni omarici, 1 umivalnik z zrcalom, 1 miza in 4 stoli, 1 omara in 1 krama slika. Pa tudi drugi dobitki vzbujajo občudovanje: Nov »Singer« šivalni stroj, kolo, zofa in stoli, 20 kg kave, vreča moke, pitan prašič, 200 litrov bi-zeljskega vina, trsna škropilnica, ure obleke, čevlji, svileni robci, servisi itd. Zato ne odlašajte, temveč pišite takoj kartico na Loterijski odbor v Št. Petru pod Sv. Gorami in naročite čim več srečk. Zraven srečk se priloži položnica, tako da vas poštnina nič ne stane. Ne odlašajte, kajti 8. decembra t. 1. bode žrebanje. Osebno lahko kupite srečke pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1. in v obeh prodajalnah Cirilove tiskarne v Marihoru. Kdor jih naroči 10, dobi eno srečko brezplačno.
»Sanatorij« v Mariboru — zavod za bolnike. Dan na dan srečaš ljudi, ki niso vajeni besede »sanatorij.« Sana-torij znači zdravilišče, zdravilni zavod, zavod, ki se v njem kakor v bolnišnici zdravijo vse bolezni in izvršujejo, alko treba, vse operacije. Razlika obstoja v tem, da se v sana-torijih po navadi ne zdravi nalezljivih bolezni in umobol-nih. So pa po drugod seveda tudi sanatoriji, ki so namenjeni tudi n. pr. umobolnim. Nadalje se razlikuje sanatorij od javnih bolnišnic v tem, da si bolnik sanatorija sam lahko poljubno izbere zdravnika, ki do njega ima največ zaupanja, i" sicer izmed vseh mariborskih in izvenmaribors-lah zdravnikov. V sanatoriju si bolnik tudi lahko izbere zdravnika iz javne bolnišnice, med tem ko si pacijent bolnišnice ne more izbrati izvenbolnišničnega zdravnika itd. V sanatoriju se čuti bolnik kakor doma, med tem ko srečaš pri mnogih ljudeh, četudi neutemeljeno bo aizen pred bolnišnico. Nedavno se je otvoril sanatorij v Mariboru, ki posluje že več let. Bil je radi menjave lastnikov nekaj časa ukinjen. Sanatorij v Mariboru je ličen biser svoje vrste. Odlikuje se razen po solnčni legi, prosti bacilov in vlage v lepm parku, po moderni, vsem novim znanstvenim zahtevam ustrezajoči medicinski opremi, vzorni snažnosti, nad v"? dobri hrani in presenel jivo nizkih cenah. Vzlic temu, da posluje sanatorij v Mariboru že več let, da se je v njem zdravilo in operiralo že nešteto nevarnih in najtežjih bolezni, se komaj spominjamo kakega smrtnega slučaja. Kot da bi neka čudežna višja moč obvarovala bolnike tega zavoda smrti in jim vračala zaželjeno zdravje. Zato se bolniki od blizu n daleč radi zatekajo v sanatorij v Mariboru, ki ga v tem oziru v tako obilni m ri spremlja redka sreča in poseben blagoslov.
Kako priti do denarja?! Odgovor je prav enostaven: treba štediti. Štedi pa vsak, kdor dobro in pa kar je glavno, da ceno kupuje. To pa vsak doseže, kdor sukno, volno ra »sfce oblake in neveste, hlačevine, barhent, platno, klobuke, perilo itd. kupuj» pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na GJfi»mem trgu 16. Z enkratnim nakupom pa se vsoi prepriča o res 'obrem blagu in nizkih cenah.
Oblačilno blago za zimo v veliki izbiri ter vse čevljarske potrebščine v najboljši kakovosti dobite po najnižjih cenah v trgovini Frano Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Prepričajte se in oglejte si zalogo! — Nakup jajc in suhih gob in vseh poljskih pridelkov vedno po najboljših dnevnih cenah.	1317 3—1 Zaupaj in vedi, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila »Gazela« dognana stvar. Stotisoeem je neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudi Ti!

Dopisi.
Št. Janž na Dravskem polju. Na gostiji Hriberšek-Ri-bič v Zlaiolač;h so gostje darovali za dijaško semenišče 175 din. Bog plačaj tisočerno!
Ljutomer. Kakor so poročali časopisi, dobi stolp stolne cerkve v Zagrebu električno,, uro, ki bo natančno kazala čas. — Ravno tako natančno Ti bo kazala čas srebrna žepna ura, ki jo utegneš dobiti kot dobitek efektne loterije društva Katoliški dom v Ljutomeru. Samo ne odlašaj, dragi čitatelj, ampak kupi sTecke takoj! — Na prošnjo mnogih razprodajalcev se je čas žrebanja, ki je bil namenjen dne 29. novembra, preložil. Datum žrebanja se bo pravočasno objavil v časopisih. Na listi je toliko lepih dobitkov, da bo vsakemu žal, če bo zamudil ugodno priliko!
Zavrč. Tukaj sta obhajala zlato poroko dne 9. novembra zakonca Jožef Petrovič in Katarina, roj. Kolenko. Jubilanta sta še prav zdrava in čvrsta. Bog njima daj še dočakati biserno poroko!
Šmartno ob Paki. Tukaj se je osnoval odbor za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom. Vršilo se je že prvo zborovanje. Je to res lep namen, toda predno se ta spomenik postavi, mislim, da ne bo odveč, ako se sliši o tem mnenja drugih občanov. Vprašanje je, kje bo stal spomenik. Odbor se je baje odločil na vaškemu svetu tik pred kaplan i jo, kjer je navadno včasih ob raznih slovesnostih stal mlaj. Po naših mislih pa ta kraj ni primeren, ker je tik ob okrajni cesti in je tudi vprašanje, če bi okrajni zastop v to privolil, ker bi bil oviran promet. Pri cerkvi pa zopet ne kaže spomenika graditi, ker se bo v doglednem času prav gotovo cerkev popravljala in bo tedaj spomenik v nevarnosti, da se pokvari ali bi se celo moral odstraniti. Spomenik bi najbolj sodil na pokopališče. Toda pokopališče mora itak biti v najkrajšem času novo> ker je staro že popolnoma izrabljeno in premajhno. Zato bi bilo škoda, ako bi se spomenik stavil na starem pokopališču* katero se bode opustilo. Kakor smo izvedeli, bi spomenik stal najmanj 20.000 din. To je že precej lepa svota. Treba je torej prav resno razmišljati, kako in kam spomenik postaviti, da ne bo denar zavržen. Pisec teh vrst si usoja na-svetovati sledeče: Najlepši spomin v vojni padlim vojakom bi se postavil na ta način, da bi se postavil Društveni dom v čast in spomin v vojni padlim vojakom. Tukaj imamo več društev, katera kar tekmujejo v delu za prosveto. Nimamo pa nobenega lokala, kateri bi bil za to sposoben. Delovanje društev je zato zelo otežkočeno. Zelo bi bil potreben Društveni dom, kjer bi lahko vsa drušiva prirejala razne prireditve. Društva so bila dosedaj navezana za razne igre' itd. na gostilniške lokale, kateri pa tudi niso za to sposobni, ker so vsi pretesni. Tudi niso prireditve v gostilnah vedno dobre. Nekateri ne gredo radi v gostilno, ker se bojijo zaprave. Zgodi se tudi pri kakšni prireditvi, da ima društvo izgubo, gostilničar pa velik dobiček. Pri tem je pa namen društva zgrešen. Društveni dom nam je potreben, drugače društva ne bodo mogla delovati in bodo zaspala. Društveni dom bi bil res najlepši spomenik našim padlim vojakom. Ob vsaki prireditvi bi se jih spominjali in bi ta dom bil takorekoč nekaki »Pantheon« za naše drage, kateri so dali življenje za domovino. V ta društveni dom naj bi se vzidala plošča z imeni vseh, ki so iz naše župnije v vojni padli. Prostor za društveni dom se bo gotovo dobil v vasi Šmartnu, torej v središču župnije. Treba je le začeti. Predlagam, da naj bi o mojem predlogu takoj sklepal odbor za postavitev spomenika ter k seji po-vaoil odbornikez ranih društev, dalje župana, č. g. župnika itd. Glede prostora za spomenik na vaškem svetu pred kaplanijb naj omenim še to, da je isti neprimeren že vsled tega, ker se ravno na istem prostoru vrši kramarski sejem na dan sv. Martina. Kakor mi je znano, dobimo sedaj štiri živinske in kramarske sejme. Da bi se ta prostor kot tržni prostor izločil, ni misliti, ker vas nima drugega primernega prosotra Neprimerno in neestetično pa bi bilo, da bi razni ¡kramarji postavili svoje šotore okoli spomenika naših dragih in tam barantali ter še celo preklinjali, kar se pri sejmarjih kaj rado zgodi. S tem bi se spomin padlih onečaščal. Da bi pa vas Šmartno ta prostor za vedno odstopila, nikakor ne verjamem. Torej spomenik nikakor ne spada na taisto mesto in zato prosimo odbor, naj misel na ta prostor takoj opusti, šelim, da bi se še kdo oglasil in povedal svoje misli o tej zadevi.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Pri nas se vršijo velikanske priprave za dan 8. 12. t. 1., ko bode loterijska komisija v navzočnosti notarja in finančne kontrole žrebala, kdo bo postal srečni imetnik krasnih dobitkov, katerih j'e 250 v skupni vrednosti 50.000 dinarjev. Cena srečki je samo 5 dinarjev. Opozarjamo Vas, da si te srečke gotovo naročite! Natančen seznam glavnih dobitkov lahko citate v notici »Za srečo« med »Tedenskimi novicami« v današnjem »Slovenskem Gospodarju.« Pazite, da ne zamudite te ugod ne prilike, ker čas je kratek!
UHMUMUtftl
Gospodarstvo.
IZ SEJE KMETIJSKE DRUŽBE. Seja se je pričela ob pol 11. uri. Zapisnik zadnje seje se odobri. Ukrepi direktorija se pot-dijo, strokovnemu u-čitelju za se ;jarstvo, g. Priolu v Mariboru se dovoli prispe-
. vek 1000 dinarjev za potovanje na Holandsko glede pro-; učevanja ondotnega načina sadne trgovine in amerikanfc • kega palkovanja sadja. Poročilo živinorejskega odseka se vzame na znanje. Predlaga zavarovanje živine po manjših okoliših, keT nimamo pričakovati od nikod podpore r&zun po lastnih okrajnih zastopih na Štajerskem in po živinore -skih odborih na Kranjskem. Samopomoč! Delujoče živin -rejsike zadruge bo treba podpirati, speče obuditi k življenj' pri snovanju novih pa bo treba velike pridnosti. V piv i vrsti se naj skrbi za rejo dobrih plemenjakov. Izbor plem -na. Rejska središča se naj podpirajo.
Odbornik Steblovnik vpraša, kak vpliv ima Kmetijsi a družba na nakup plemenske živine. Predsednik pojasni, da samo moralični. Steblovnik želi, da hi Kmetijska družba aktivno po svojih strokovnjakih sodelovala pri nakupu plemenske živine potom države. ( Občni zbor bo dne 17. decembra t. 1. Glasom pravil j se mora izžrebati ena tretjina odbornikov. Izgledalo je, k-!'-kor bi se samostojni hoteli tokrat držati pravil, v zadnjem hipu pa so si zopet premislili in celo tisti, ki so prvokret glasovali za predlog g. Jana, so nazadnje iz strankarsk -zagrizenosti zapustili svoje boljše prepričanje ter vrgli puško v koruzo, rekoč: »E, nismo razumeli!« Prodrl je nepravilni, samostojni predlog in odborniki SLS so izjavili; da bodo vložili proti kršitvi pravil protest ter so se demonstrativno odstranili iz dvorane.
Samostojni so nato začeli žrebati in iz Štajerske izpadejo odborniki: č. g. dr. Jančič, Steblovnik in Košar.
Ker niso upoštevali pravil, so prišli s svojim načinom razlage pri edinem koroškem delegatu v zadrego, ker niso vedeli, katero njegovo tretjino bi naj izžrebali. Predsedstvo pa so pr i žrebanju vrgli v en klobuk, d očim se pri šiajers-| kih in kranjskih odbornikih to ni smelo zgoditi. Doslednost pa taka!
Zanimivo je tudi bilo, kako so naši morali podučiti samostojne, da ni Pucelj dosegel nobnih lovorik pri ukinitvi ogromnih carin na poljedelske stroje in na umetne gnojila, ampak naši poslanci. Ta stvarni popravek so molče vtaknili v žep.
Ko se je vzelo na znanje predsednikovo in tajniško po ročilo, se je seja zaključila.
Carino na galico je hotela sedanja vlada zvišati tako, da bi stala v bodoče še polovico ve čnego sedaj. V finančnem odboru je poslanec naše stranke Vlado Pušeniak odločno nastopil za koristi vinogradnikov in je zahteval, da se carina za galico popolnoma opustil Pri seji, ko se je razpravljalo o carini na galico, je bil navzoč tudi poslanec dr. Pivko. A on ni niti besedice spregovoril. Ali bodo zdaj vinogradniki Petovar, radenski Žemljic, limbuški Robič in njih politični^M-ijatelji zadovoljni z obnašanjem poslanca dr. Pivka? — Fr.
Pozor, vsi živinorejci, mesarji in živinski kupci! Že iz predvojnega časa je znano, da so bili živinski sejmi pri Šmarjeti ob Pesnici vedno prav dobro obiskani ter se je ondi dalo živino večinoma boljše kupiti in tudi prodati, kakor v marsikaterih večjih sejmskih krajih. Oblast je živinske sejme pri Šmarjeti zopet dovolila in sicer se vrši prihodnji sejem «tukaj v torek, dne 24. t. m, torej slučajna letos isti dan kot v Mariboru. Kljub temu se obljublja velik sejmski obisk. Vsi mesarji, živinorejci, in kupci, obiščite ta na šprvi sejem mnogoštevilno, kakor vedno v'predvojnih letih!
Mariborski trg dne 14. novembra 1925. Poplava od .11, 12. in 13. novembra, ki je nastala vsled dolgotrajnega deževnega vremena, je tudi vplivala na mariborski trg dne 14. novembra. Zjutraj je b;lo sicer že 54 slaninarjev na trgu, toda s krompirjem in zelenjavo, kakor tudi s sadjem naloženih vozov je bilo le 15. Šele po 10. uri dopoldne (je prišlo več ljudi na trg. Slaninarji so prodajali kakor po navadi svinjino po 20 do 30 din., slanino po 25 do 30 diin. in drob po 20 din. 1 kg; domači mesarji pa govedino po 10 do 15 din., teletino po 12.50 do 15 din., svinjino po 20 din., klobase po 25 do 35 din., prekaljeno meso po 30 do 40 din, gnjat po 40 do 50 din, drob pa po 8 do 15 din. kg. — Perutnine je bilo zjutraj komaj 300 komadov, okoli 10. ure pa, ko je solnce zasijalo, so prinesli še 400 komadov na trg. Cene so bile: kokošem 30 do 60 din., racam, gosem in puranom 50 do 125 din, grlicam 35 din, golobom 30 do 40 din, domačim zajcem 10 do 50 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice: Piretečeni teden je bilo 150, to pot pa samo 15 vozov, kar je pripisati tudi prejšnjemu slabemu vremenu. Cene so bile krompirju 3.50 do 5 din. za mernik (7'A kg), oziroma 1.25 do 2 din. kg, solati 1.25 do 2.50 din. kg, glavnati solati endiviji in ohrovtu 0.75 do 2 din, pes» 0.25 do I din, korenju 0.25 do 1 din., karfijoiu 2 do .12 din, zeljnatim glavam 0.50 do 2.50 din. komad, čebuli 1.25 do 5 din., česnu 3 do 6 din. venec, kislemu zelju 3 din, kisli repi 2 din, fižolu 2 do 5 din, paradižnikom 1.50 do 3 din, ovčjemu siru 20 din, trapistovskemu siru i 25 din, maslu 44 do 50 din., kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, mleku 2.50 do 3.50 din, smetani 12 do 14 dir.., •maslinemu olju 30 do 48 din, bučnemu olju 28 do 32 din. liier, jajcam (ki so postale dražje) 2.25 do 2.50 din. komad, sirčlcu I do 10 din. hlebček. Sadja je bilo primeroma dosti na trgu. Cene so bile jabolkom in hruškam, ki so se podražile, 5 do 14 din. kg, grozdju (ki je tudi dražja) 8 do 12 din. kg, kostanjem 5 do 8 din. kg, pečenim k >-stanjem 6 do 7 din. liter; limonam I do 2 din. komad, figam 6 do 10 din. venec, kokosovim orehom 15 din. k >-I mad. Cvetlicam 1 do 8 din, v lončkih 15 do 50 din. komad, — Lončene in lesene robe je bilo malo. Cene so bile 1 do 100 din, lesenim ročnim vozovom lOO do 250 din, večjim vozovom 500 do 1700 din, brezovim metle m 4 do 6 din. komad. — Seno in slama: Dne 7. in dne 11. t. m. radi deževnega vremena ni bilo nič, v soboto, dne 14. t. m. sta pa bila samo 2 voza slame iz Bohove na trfu. Ta se je prodajala po 45 din. za 100 kg.

MALA OZKAIILA.
Islam
ff «geta bi!* o, fottforokisio krep	Proda se kmečko posestvo, 20 SQiio krmi'o za prašiče, kra-	1 oralov, njiv, travnikov in golt«, vole, konje, teleta in perut-	zda, s hišo in gospodarskim . je priznano kot najbolj-	poslopjem, ter nekaj inventarle krmilo. Učinkuje hitro rast	ja v bližini Vojnika pri Celju mesa in masti, povzdigo molz-	za 100.000 D. Vpraša se: Realisti, pospešuje tek in nagon	alitetna pisarna Arzenšek in k iretju in čvrsti razvoj krep-	Comp. Celje. Kralja Petra ce-fce^aokostja. Cena 10 kg 60 D,	sta 22. 1369 3—1
Več posestev v najem in prodajo pod ugodnimi pogoji. Naslovi pri Marstan, gospodarski oddelek, Maribor, Rotov-ški trg 1.	1379
BS kg 120 D. Naroča 'se pri
Karw zalogi vegetabilnih mil Cerkvenica-Rakek. 6—1 128")
MUnarski pomčnik, vešč v ¡Taljenem ter kmetskem mlinu, trezen, pošten in marljiv se isprejme. Ponudbe na naslov: Hrabroslav Mastnak, valjčni Zr^ iepe/J1>if lI™*1 mlin, Sv. Jurij ob ju,, zel. ¿83 ^rf^^n, fig
__________velika založna klet s sodi, na
Sprejme se moški, ki bi sa- zelo prometi m kraju ob ce-
Jaz podpisani preklicem v9e> kar sera govoril e Rudolfu PartLiiču, mesarju in gostilničarju v Zgornjem Dup-leku, kot neresnično, obžaljujem tozadevne očitke in plačam stroške.	1367 Ivan Auda.
Kosten J «v- les za tanin
kupuje in prosi za oferte z navedbo množine vagonov, nakladalno postajo in skrajno ceno za dobavo do konca tega leta.
ERNEST MARINC, CELJE, Zrinsko-Frankopanska ul. 4.
mmc ihsger & sm
tovarna Sivainih st olev In kole? MARIBQ», Sä.	ULICA 29
Ustanovitev tvrdke 1889.
Tovarniško skladišče h prodajalna Velfinlska n1I.17 Zastopstvo
poznanih ,PFAFF' šivalnih strojev in ,PUCH kolesa.
V najem se odda gostilna in veletrgovina vina,, z vsem posestvom, lepe njive in travniki
mostojno opravljal vsa gospodarska dela in vinograd. H. tVokač, Celje, Zagrad 36. 1361
3-1
oskrbnik
Trezen in pošten iJSchaffer) oženjen, po možnosti brez otrok, v vinarstvu, sadjarstvu in živinoreji do-
sti in železnici. Dopise na J. Koprivec, Grosuplje Dolenjsko. Ogled je mogoč samo popoldne proti pardnevni poprejšnji naznanitvi. 1372 3—1
Posestvo v izmeri 42 oralov se takoj proda. Obsega več dobrih travnikov, njiv, gozd z hroveržiran, se sprejme v za- mladim lepim lesom, dva vi-
.3. ______i_____ .... ■........... i nnrrraHa v nrnv rlnhrf>m cf:iniil
četku decembra za vinograd- j nograda v prav dobrem stanju niško posestvo. Ponudbe naj z zasebnim vimčarskim pose pošljejo na anončno upravo slopjem. Gospodarska poslop-Hinko Sax v Mariboru, pod ; ja prostorna, vsa z opeko kri-
št 1711.	1376 3_1 ta. Lastni novi mlm z dvema
i paroma kamenja. Redi se la-
se spreten, samostojen hko 10 do 12 gl av živine. Nji-
_	' ' ■ I
ISče
izdelovatelj bučnega olja, kateri bi bil sposben vodili celi obrat. Nagrada ni izključena. Stanovanje prosto. Ponudbe s prepisom spričeval, opisom družine in zahtevami poslati je na upravo lista pod »Izdelovatelj bučnega olja». 1372
Kuharica za vse, z dobrimi spričevali, poštena, marljiva, katera rada in dobro kuha, razume vrtna dela, se sprejme takoj v stalno službo k dvema osebami. Plača 1200 kron. Lekarna Schwarz, Ljutomer.
1357
nenis
gla HP
ve prikladne za gojenje hmelja, ki ga je doslej nasajenih 5000 sadežev. Lahko bi se ga nasadilo še enkrat toliko, brez škode na pomanjkanju drugih poljskih pridelkov. Hmeljev-ke se istotako dobe iz lastnega gozda. Na željo se proda skupno z vso premičnino. Natančnejša pojasnila daje Fra-njo Tajnšek, posestnik v Do-, briču, obč. Sv." Andraž pri Velenju.	1370 2—1
Lepo stanovanje, soba in k u-• hinja s pritiklinami v Pobrež-
W>M>V amUKmt
SHRANITE!
Posoja Miklavževe lasulje, brade, kape, palice, sploh gledališke lasulje. Zal. šmink, i krepa, pudra itd. Popravlja puže, zaponke (špange). Zaloga sredstva za rast in proti izpadanju las, sredstva zoper ^ kurja očesa, sredstva zoper dlake, pege, bradavice. Za-l loga glavnikov, zaponk, las-nic. Parfumi. Prašek za pranje glave, prašek za briti. Barvanje las. (Zajamčeno neškodljivo, neizpranljivo in traja do dorasta las.) Kupuje vse vrste las. Na razna vprašanja odgovarjam brezplačno.	1352
ZALOGA vseh drugih fabri-katov kakor vseh delov.
j IGLE Leo Lammejtz in O LJ E fino za vse svrhe. — Velika | « delavnica in lastna poniklovalnica. — Prodaja se po izvfn-
rednih censh.
1362 5
Saaatorij v Naribaru je zdraiilnl zavod za bilnike,
opremljen z vsemi novimi zdravilnimi pripomočki in medicinskimi aparati. Vsi prvovrstni mariborski zdravniki in specijalisti zdravijo v tem zavodu vse bolezni in sicer n© najnovejši način ter izvršujejo, ako treba, vse modem® operacije ravno tako dobro, kakor operaterji večjih mest V sanatoriiju je noč in dan bolnikom brezplačno hišni zdravnik na razpolago. Zelo nizke cene za izvrstno hrane-(petkrat;, sobo, postrežbo, luč, hišnega zdravnika itd. znašajo samo 30 din. na dan v 3. razredu, 60 din. na da»?: v 2. razredu in 90 din. na dan v 1. razredu.	137«
ju, Drevoredna ulica 7 se me-Trgovskj HČeneCj ne pod 15 let j nJa ,z drugim enakim stano-star, močan, zdrav, poštenih > vanjem	U>8~
staršev, kateri ima ves lje dfi 1 • trgovine, se sprejme takoj v trgovino s špecerijskim bla-
for». Hinko Kreft, trgovec r tnj*.	1353
Kroje (šnite) ¡
najnovejši
Sprejmem takoj pridn. učenca nad 17 let starega, kateri ima veselje se učiti mliharske "obrti y valjčnem mlinu. Mesečna plača 125 D. Hrana in Stanovanje v hiši. Oglasiti se je pri Antonu Polanc, valjčni mlia, Radeče pri Zid aemmd'-ituf.	1381
I&Č«tn gospo zmozno, da vodi Samostojno trgovino z meša-slm blagom. Mora znati tudi, ii«ati. Drugo po dogovoru. — Ponudbe na upravo lista. 1335
Ttnita-rja s 4 ali 5 delavci »prejme oskrbništvo grajšei-ao Neukloster, Sv. Peter v lav. dolini, kamor se pošlje-pismene ponudbe. Vstop 1. nuarja 1926. 1332 2—1
Hajar, ozr. švajcer, ki bi »skrboval 15 krav z malo dru Kino ali samec se išče. Nastop 1. ali 15. decembra. Plača po fiogovoru. Ponudbe je poslati ■a spravo »Slov. Gospodar-|a*.	1308 3-1
R.j.iarske pomočnike sprejme
tri prosti hrani, stanovanju i perilu Franc Repič, sodar-Bkl mojster v Ljubljani, Ko-»¿ejska ulica 18. 1261 5—1
(V najem se da lepo posestvo Resniku na Pohorju, na katerem se približno 15 glav ži-jrine lahko redi pod ugodnimi pogoji. Natačnejša pojasnila daje Josip Iiurnik, Zreče.
Hiša z 2 oraloma zemlje pri Sv. Petru pri Mariboru št. 23, se proda. Vpraša se tam. 1365 ^
Hiša z dvema oraloma travnika na okrajni cesti, ugodna lega za vinograd. Cena 17.500 dinarjev. Dr. med. Lautner Pavel, Loče pri Poljčanah.
1364 3—1
Majhno posestvo v bližini Maribora se proda. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov v upravništvu.	1368
Umetni mlin na dobri vodi, sredi Ptujskega polja (cv. s krčmo) bo se 26. novembra ob 10. uri na ptujski sodniji prodal. __	1375
Posestvo, tri njive, sndonos-nik, travnik za 6 glav živine, ti dana hiša, hlevi, blizu farne cerkve y mariborski okolici na prodaj. Naslov v unra-jri Usta	.347 2-1
modi, poljubn^za danie in gospode, izdeluje in razpošilja po meri Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo v Ljubljani, Križevniška ulica 2, 1356 2-1
Triletni konj in malorabljena slamoreznica se prodata. Nova vas, Bolfankova cesta 17, ' Maribor. *	1366 ,
Trte vseh vrst prodaja Martin ,
Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli do tako lepega pogreba našega ljubljenega očeta in soproga
Anton% Potočnik
ki so nas zapustili v 67. letu svoje starosti dne 5. novembra 1925.
Najprej se zahvaljujemo domači čč. duhovščini za tolažbo v bolezni, sprevidenje in govor ob grobu; krainemu šolskemu svetu Novacerkev; občinskemu odboru Novacerkev, orožništvu iz Podlehnika, in konkurenčnemu odboru pri Sv, Tn ; i i v Halozeh; vsem sorodnikom in spremljevalcem.	1
Kcrmice, dne 7. novembra 1925. Terezija Potočnik, žena. — Jožef, Antonija, Ana, otroci.
ZAHVALA.
Vsem, ki ste v času prezgodne smrti naše ljubljene ranjke soproge, gospe
Marije TuMap
sočustvovali z nami, sosebno pa še z onim, Id ste jo spremili k večnemu počitku, izrekamo tem potom iskreno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo še g. zastopniku JGZ g. Vengustu, gasilnima društvama v Trnov-Ijah in Gaberju, ki sta se udeležila korporativno z njima načelniki g. Fazarinc, Žohar in Pušnikom in lastno godbo pogreba.
Tr no vije, dne 10. 11. 1925.
šalujoča rodbina Tuhtar in Rezar.
■■ ■■ pr
Horvat, Gabrp.ik, sinci pri Ptuju.
pošta Jur-1377 2-1
Večja množino cepljenih tri enoletnih jabolčnih in hruie-vih okulantov ter divjake ima v zalogi po nizki ceni Lovrenc Glinšek, Sv. Ilj pri Ve lenju.	1310 4-i
Pozor! Ravno došlo blago, no ve cene. Platno, barhenti, druk hlačevina, svileni robci, suk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17.
Kmetijsko in konzumno društvo v Šmarju pri Jelšah nudi pristni jabolčnik. 1334 2—1
Izjava. Podpisana izjavljata, da nista plačnika nobenih dolgov, ki bi jih napravil najin sin Rudolf Ljubeč. Janez in Jera Ljubeč, posest. Brengova
Sanjski» Irži
kupuje za najvišje ceno JOSIP ROSENBERG, Maribor, Slovenska uli«a 1.
Saioidin, Sul'kul, tiymmnqn
so dobro preiskušena sredstva proti oidiju itd. na trti. Z navodilom vred se dobi v dro-geriji Sanitas, Celje. 883
Štamblljhe
vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču.	1266
sv. Anten v
Slov. gor. 1363
Vsak če ne ve, da trgovini
•e v
Podplate in ustfe
se dobi najcenejše v novi trgovini pri
IVANU GRGIC, MARIBOR, 1359 Trg svobode. 2—1
M
iščem za dnevno dobavo 1000 do 1500 litrov. Mleko mora biti polnomastno in pasterizirano. Ponudbe z naznanilom najnižje cene na prodajnem kolodvoru se pošljejo na
iillekarno Richter, Zagreb, Starčevičev trg 11. 1374
JCS, PS8ICH
asfljarija
MARIBOR, Aleksandrova 21
prevzame vsakovrstne surove kože za izdelavo gornjega usnja, podplatnega usnja, — blank in boks. Trodaja po najnižjih brezkockurenčnih cenah vse vrste usnja. Lastni izdelek. NaLup surovih kož vseh vrst po najboljših dnevnih cenah.	1278
ICusmem
in plačam najboljše tudi letos
fiž®9
gobe, orehe, vosek in sivi mak
IVAN DEČKO, CELJE, Glavni trg 10 tik farne cerkve.
1380 5—1
Spacerijsk« pridelki
g>o*ebna lep« kav», »tirov» I»
Žgano, rit, butno olje, namizno olje, ban»tsko pSenift-no moko, dobro krušno molta, kupite najcenejše In » točno postrežbo v najstarejši Špecerijski trgovini
IVAN SIR*.
91A ml trg v Rotor»*. Kupim tudi več vagonov lepega tet j a v glavah. 1074 12—1

*4? €M$m i
inpc ceni
spececijshega in
STBOtiO BEDM flEMA
Ha obokal
Manufkkturo in konfekcijo, vezenine, pletenin« i. t. d. kakor snoSke in ženske obleke po meri iz lastne prvo* ttstne krojačnice ter premog in drva dobite proti s godnemu odplačevan}« le pri tvrdki.f
DAVORIN JOHAN SN BRUOOVI
rifKŽb« t 8. t
^aribft?,VsjainSkK «i. 2, iteaimBraprglitv» al P

Naložite denarje pr!
T"""
Ljudski posojilnici v Celju
.¿.S*'"'
'i ÍMP

reg. z&drugl z neomejeno zavezo
Cantarlem ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica
Posojila po najnižji obrestni meri.
¡'EPSBBEgragaESSBfflEaaEaBE
Mšljeniki Inserirsjfe!
Kmetje šmarskega sreza!
Oglejte si zalogo in informirajte se o eenah, predno krt» Jete Vaše potrebščine v manufakturi, usnju, železnini i»
špeceriji
v detajlni trgovini ED. SUPPANZ, PRISTAVA
Spoštovana gospodinja!
Tudi Vi se morate prepričati, da se dobi v monufak-turni trgovini
SREČKO PIHLflR, MARIBOR,
Gosposka ulica 5
lepo in trpežno blago za obleke v veliki izbiri in po res nizkih cenah.	1300 6—1
si prihranite, ako kupite manufaleturno blago
i Celju „Pri solnci
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blage, £«-kor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tisko »ino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogoviae, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalke odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srajce klot, čepice in naglavne rute.
N« opustite se prepričatil — Za obilen obisk se pr oroč»-
ftloiz Drofevi
llavnl trg 9 Calja Glavni trg 9
¿iBHBBaBB8BBBMBBa¿£jBBBaBBBaBBBB SSfxíí - bora« kvalitet« Vam priporočamo ¡uebttrft! d m }***a ht rimo
O • čevlje
Lastna <3elavn,'«* — solidna trn«,
mmmOR, Koroifea cesta št, 19.
L« nijbolj» J- najeen«}«,
®Baaa»»aBc¡»33aa«ai«*B&«aBi;3iB SHmc
J. Trpinu v Maribora,
Glavni trg 17,
se najlažje kupi sukno za plašče, obleke, perilo, dainSM. itd., kerje res prav poceni.
zahtevajte cenik in vzorce
čudežnih sveč ¡za božič
edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši Beng«tt&M žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj v vadK barvah brez žvepla in brez smradu za Miklavževe v«6«r« 'n gledališke odre. Lovt.ske patrone vseh kalibrov v ras» ličnih bengaličnih barvah. Aparat proti vlomu, za vinofi®» de i. dr. — Cenik ognjemetnih predmetov pošlje seiu»
htevo.
»Pyrota«, prva jugoslovanska pyrotehnična tovarna, Caijs,
Zima sa bliža!
Preskrbite si razno manufakhmno blpgo pri
Franio Maier, Maribor,
Glavni trg Štev. 9.
Tam dobite odeje, koče, zimsko perilo, barhent, flanai« vseh vrst sukna za moške in ženske obleke po dnevni ceni.
% j

Ali ze veste,
a» 99- v
Celiu
7 mioiuiikturnl lit modni trgovini
Franc Dobovičnik,
Gosposka ulica 15
lupi vsakovrstno blago za obleie, fcer J« ^Mrf in «o tudi najnižje cene, vsled česar slovi M« li vir ta najcenejši nakup rnanufak turnega bla-a.
Marml nastavljenci, železničarji, kakor sploh strani<% i 9«Ut«jo iz dežele nalašč kupovat, dobijo znaten
Z« trgorso poseben oddekfc na debela.
Postrežba točna!
Mera ob lint,

Predno kupite
„'auffl blago, oglejte si v manufakturni trgovini K. Vor» Sjika-j« aasl. Anton Mocun v Mariboru, Cio»po»ka ulico K',
j ^SRaHeaarsiiaiKaiasiinBaHanaaaMB»
I	Svečanui, meeičama bi slaščičarna
Plsanec & Dilinžek, Ptuj
Passoas « uilca 8, (pri poŠti)
kit« v zalogi prvovrstne voščene oltarne, nagrobne, p» grabne in namizne sveče vseh velikosti, kakor tudi bel« in barvane svečice za božično drevo po jako nizkih cenah.
P. n. trgovcem na deželi priporočava vsakovrstne **•■ dičarske izdelke, različne miklavže ter krampuse za SIV klavževo, izvanredno lepe medene, sladkorne, penast* fc kerne in čokoladne obeske po brezkonkurenčnih «smar za Božič, nadalje različne okraske in božične nakit« z* bc* žična drevesca
Na drobnol	Na debeli
Pri večjem naročilu franka znboj.
Z» obilen obisk se najtopleje priporočava 1110	Pisanec t DoH»l#f,
aaaaaa
aastiki^^att&aaaaB ( aaaaaaaaaaasaaBBeaaBBHaasi• :
| Vse kar potrebujete
za sebe, svojo družino, svoje prijatelje najlepšo zlatnino in srebinino, ure, verižice, prstane uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dalje apaiate za britje in rezanje las, nože, škarje, doze za cigarete, denarnice, listnice godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti bres vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogato ilustro-vam divot-cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 992.
a« boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECfLi v Celju Stev. 24 kater» razpošilja trpežno sukno m D 71'—, močen ževjot m D 78'—, fini iamgam ta D 90'—. Ilustrovani cenik z irez 1000 slikami se poSlje vsakemu zastonj, vzorci od aukna, kstccgarna in razne manulaktur-n« robe pa samo za 8 dni na ofled. Kdor pride s vlakom o-sebno kupovat, dobi nakupu primemo povrnitev vožnja Naročila trez D 500-- pošta, prosto. Trgovci engro« eens
i Nikdar prepozno, nikdar prezgodii
ne pridete, ako ^r^SSia^^^	imate zaneslji-
@ vo u.rofiz Svi-^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	carske tovarne
||	previjanja sla-
«Časoma mno-
sama. — Brezplačno prejmete veliki ilustrovaai divot-cenii, ako javite svoj točni naslov raspošiljalnici ur H. Suttner v L j ubij an i St. 992. Cenik te stare solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kaker tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo.
Velepražarna kave
$ Glavni trg i § štev, 21.
^ -ti
Trgovd, zahtevajte eeitudbel
Nbrije Ii paivariiejg naložite svoi decar ¿ri
Okrajni posojilnici i Ljutomeru,
ki obrestuje kranilne vloge navadne po 8%, večje in vezane po dogovora tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino ter izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
a
M
M 3
a ■
Si ■
Zvonolivarna Z¥onoglas5 Maribor
daje vsem p. n. interesentom na znanje, da vliva razen prvovrstnih bronastih zvonov tudi vse v
livarsko stroko spadajoče predmete
iz brona, medi in železa. — Vabijo se radi tega vse tovarne, mehaniki, ključavničarji, trgovci itd., da krijejo svoje potrebščine pri navedeni tvrdki, katera izvršuje vsa naročila hitro, solidno in po zelo nizki ceni. Kupuje se tudi stari kovinski materijaL
a
i ■
i
a a
a i
i a
RdHiffiKsiDHSiaa BBBB gpflBBBBBBBBBBBBnBBBB
Saha goba, orehe. ™™
vosek in vse druge deželn« pridelke kupuje po najvišjih cenah:
ANTON IAZARINC, CELJB.
Ima na izbiro in velik® zalego: kave, riža, mila, ar ti, najfinejših čaje«, roma, konjak» tn vseh vrst špecerijskega blaga
po najnižjih conah.
Zamenja tudi žito za najfinejše baško moko. 1168 10—1
« m b «s s a s a k m s m m m m
inflBBIK
W naiboKii« In etalvarn@li@ ml
SpodnjeStaierski ljudski posojilnici r.z.zn.z.
« MsriSism, Stolna sika §f. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
najugodneiii obrestni meri.
■1 s
m m
a ■
B
a
H B
■iMgjaamctatijB*
^^flBBUSaaBBBBaBEiaBBBBBBBKBBaBBBBaaBBBBBBBaBSI^
ar
a
SVEČARNA IN VOŠOARNA	?
■ FEANJO OVILAK, S L. BISTRICA
g proizvaja in izdeluje voščene sveče za oltarje, voščene s vitke, svečice za božiči« B drevesa, gladke in zvretene ter raznovrstne sveče za trgovce za hišno rabo, kakor stearinske sveče, kompozicijske sveče, nagrobne sveče (konsumne sveče »Viktorija«), Barok-sveče za lugtre, vseh vrst okrašenih sveč in s vitko v. Izdeluje se tudi medeno pecivo, krampuse, miklavže ter priporočam se vsem g?, trgovcem in cerkvenim oskrbni štvom za izredno in prvovrtsno blago, g Zahtevajte ceniki — Postrežba točna ter solidna! — Cene zmernel — Tvrdk*
odlikovana z zlato kolajno.
Mre*pt&cen ¡p&ute !

IpfeV i< *
■t
letno fm<m*tv>ot
n—m i i Min mbii ■■«■mu—
>s*r Najpopolnejši t«
Stoeffer šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, ai oglejte e to izrednost pri tvrdki
Lud. Barsna,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
a
a
HiSS)BBBBBBBBBBBBBBBBBBRBBBBBBB8BBflBBIBBBBa^lli[nmt<>'
««¡»im—.»...........................
Oglasi v „(šlov. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
®
K K
M ft K S?
								
B) VnUHBM	awHrr-TBsaa« n	min wiMi 'ur iiiiiTiTiiiiii'' .................... iiiiiiniiiBinmr-rnrr	iapwm® SS^BBBBBR^SsBR saswilsaS 8£4Ü7<y KSKLtXMB*K mWAmK.VaNSSES "JUIMIfi					
^•as&p^oi lubuliliiiu-l llimiif' >y .¿^ak"	ii in.....will ii	m i lil i—wy^w» !»«i ■ ma ■ ut w>«ui«nwhod ^j^wjcgb
^ Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.*
Burna? Eebljarska zadruga, Kropa (Jugoslavija).
¡Telefon Internrban Podnart


Brzojavke: Zadruga boga.
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, Srni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. t. d., žeblil zl čevlje, Spojke za odre in prage, spojke za ladje m splave. Železne brane. Zobje za brine. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe i. i d, vijaki z maticami. Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, sode, mostove, pločenino, kolesa iti Vijačni čepi Verige.
nafto Htvoko spadKjočfi ž«iazxti l»d«lki po nraoroih ftn
.!• - i;	N. •«>.:•»	-v	;.<
. i . . . 7 „ . i , .	f. I J . . . . . . .
v. ry	»s/, k^. - *.	^v*.. rv. . -	"S? .fjA '	- , ' .n ' 1
L* ' ' ' < 1		v . k j, x a k > > i. .	• ' " * * 1	. .. y , . . . . 1
€
KJ^ -Sij«®. '

Pidrundesi ¥ liariborii»
»
SRÜT ▼ lastni£ novozgrajeni palači, Aleksandro?» s@staw6, pred frančiškansko cerkvijo« Izvršuje v»« bančne posk siajktdaatneje! — Maj višja obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računa;
prwtaifelM? ¡»reck ®ir%mwmm rmmr® letorl|e*
v/%4 k	v-ni fc-n* fca4	^	vV'.VS'»^	^ 'fc^ml	***	fc^vvrf	fcarf tss*
VS4- V^d ^Vi	*** . »a^	fc^i V** fca^. »a*, k^ss	»Aj	fc^	fcNi * ^ 'v «« » 4
Titkar: Tiskarna iv. Cirila t Maribora, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Maribora. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja t, predstavnik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.