Glas lidaja: Gorenjski tiak /Ureja: lfc"©dni*ki odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik T»i*f. uredništva 475 — uprave 476 Tekoča račun pri Komunalni banki Kranj »t «l-KB-l-2-136 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: *«tna 900, poUet. 900, mesečna 50 din KRANJ, 21. SEPTEMBRA 1956 LETO IX. — $T. 73 DIN 10.— Glasilo SZ D L za Gorenjsko Gorenjske S seje OLO Kranj Cilj: izpolni lev plana Osrednja točka dnevnega reda torkovega zasedanja obeh zborov Okraj-nege ljudskega odbora v Kranju jebilo poročilo o izvršitvi proizvodnega plana v kranjskem okraju za prvo polletje letošnjega leta. Razen tega so odborniki razpravljali še o stanju okrajnega investicijskega sklada ter o smernicah in pogojih za dodeljevanje posojil iz okrajnega investicijskega sklada za leto 1956. Seji OLO, katero je vodil podpredsednik Dušan Horjak, je prisostvoval tudi ljudski poslanec dr. Miha Potočnik. Uvodoma je predsednik Sveta za plan in finance Okrajnega ljudskega odbora tovariš Pavle Tolar podal podnebno poročilo o izvršitvi družbenega pilana gospodarskih organizacij za prvo polletje 1956. Iz poročila je razvidno, da je industrijska proizvodnja v kranjskem okraju v tem razdobju zaostala za 4>8% pod planiranim obsegom, kar pomeni, da je obseg dosežene proizvodnje v odnosu do istega razdobja leta 1955 zaostal za 0,8%. Hkrati pa beležimo, da je industrija v naši republiki v tem razdobju presegla lanskoletno raven za 1%. Te ugotovitve vsekakor niso razveseljivo znani lo, čeprav je moč obrazložiti neizpolnitev plana z raznimi objektivnimi težavami. Vendar sodimo, da so temu v marsičem razlog tudi subjektivne okoliščine. Pokazatelji kažejo, da so polletne vrednostne proizvodne plane izpolnile le naslednje industrijske veje: grafična industrija (121,8%), živilska industrija (114,7%), elektroindustrija (106.6%) ter črna metalurgija (102,5%) in elektrogospodarstvo (101,3%) V^e Ostalo industrijsko panoge pa so, čeprav ne močno, zaostalo za predvidenim polletnim planom. TEŽAVE V NEKATERIH PODJETJIH V letošnjem letiu se je pokazalo, da le preudarna gospodarska politika vse potrebne ukrepe, da bi se letošnje planske naloge, določene z družbenim planom, stoodstotno izpolnile. To je v prvi vrsti dolžnost vodstov podjetij ter organov delavskega samoupravljanja. 2. Zagotovi naj se stalna skrb za povečano delovno storilnost in s tem v zvezi je treba sprejemati na deio le tisto delovno silo, katere zaposlitev je za podjetja ekonomsko nujna. 3. Komercialna služba naj se izboij- ne pripelje podjetij v težave. Je pa v ša in stremi za tem, da bo zmanjšala našem okraju tudi nekaj izjem. Sem zaloge nedovršene proizvodnje na obi-sodijo podjetje »SKIP« Skofja Loka, čajno raven. »Roleta« in »Pušikarna« iz Kranja. Omenjena podjetja so se znašla v težavnem položaju zlasti zaradi posledic stabilizacije našega gospodarstva in vsled tega spremenjenih pogojev na tržišču. Podoba je, da se vodstva omenjenih podjetij in tudi zainteresirani ljudski odbori niso pravočasno zganili in pomagali podjetjem, da bi kar najmanj boleče preusmerila svojo proizvodnjo potrebam tržišča. V teh podjetjih je lahko zaslediti tudli tako imenovane subjektivne težave, ki se zlasti odražajo v organizaciji dela. Prav gotovo je, da je treba tem podjetjem posvetiti vso pozornost in jim nuditi vsestransko pomoč. Da bi se čim bolj posvetili proiz- (Nadaljevanje na 2. strani) »Daj, podrezaj v žerjavico! DOBER TEK! i\a pol pečeneg?. krompirja no uom jedel!« 60-letnica „Titana" Uresničujejo se besede maršala Tita: Naj zraste moderna tovarna Tovarna »Titan« v Kamniku pro- ben, ga je prisilila, da je prodal ped- slavlja te dni 60-detnico svojega Ob- jetje bratoma Fass z Dunaja. Z no- stoja. Leta 1896 je namreč Ceh Spa- vimi dozidavami in povečanjem obra- lek kuipil od posestnika Bučarja na ta sta se zadolžila in zašla v težave Perovem mlin ob Bistrici in ga pre— ter nato leta 1909 prodala tovarno uredil z dozidavami v majhno tovar- dunajski družbi »Krainische Eisenwa- no ključavničarske robe. Nakupil je rengesellschaft«. Toda tudi ta podjet- nekaj strojev za izdelavo stavbnih ja ni rešila in leta 1911 je sledil klučavnic, ki so bili nameščeni v se- neizbežni konkurz. Tovarna je usta- vodnim nalogarn in obveznostim, ki so danjj stiskalnici, poleg objekta pa je vila obratovanje in delavci so se raz- zgradil novo kovačnico. krepili po širni Avstriji. Največ jih Spalek pa ni bil dolgo lastnik to- je odšlo v Wienerneustadt in z njimi določene z letošnjim okrajnim druž benim planom in izhajajo iz njega, je Okrajni ljudski odbor na tem zasedanju tudi sprejel smernice, ki naj bi zagotovile njegovo izpolnitev: 1. Vse gospodarske organizacije in industrijska podjetja naj predvidijo Slavnosti kolektivov zaključene Kranj, 14. septembra. Včeraj so v počastitev 20-letnice velike tekstilne stavke Slovenije odkrili ploščo tudi v tovarni IBI. Članom kolektiva je govoril o pomenu stavke član upravnega odbora Ciril Stular, ki je odkril tudi spominsko ploščo. Na lepo pripravljeni proslavi je razen godbe sodeloval tudi tovarniški pevski zbor. Kolektivi so s proslavami zaklju- sodelovali v stavki in pri današnji proslavi. Tudi v »Planiki« so danes proslavljali. Po slavnostni seji, ki jo je vodil član kolektiva Franc Jurgele, so odkrili spominsko ploščo v NOB padlim članom kolektiva nekdanje tovarne čevljev »Prešeren«. Za pozdravnim nagovorom je spregovoril tudi najstarejši borec Jože Bilbar, ki je poudaril, da so se s to spominsko ploščo hoteli skromno oddolžiti šestim čili. Za zaključek so odkrili danes borcem, ki so nesebično žrtvovali svo-spominsko ploščo tudi v »Savi«, na ja življenja. Predsednik sindikata Pla-Gašteju, v nekdanji tovarni »Tekstil- nike, Rado Kopač, pa je orisal eko-indus«. Ob 13. uri so se zbrali člani nomski položaj delavca in razvoj stav-delavskega sveta in upravnega odbora kovnega gibanja pred 20 leti. ter nekateri gostje iz ostalih tekstil- ^wtmmmmmmmmmmmmm nih tovarn, na slavnostni seji. Pro- f slave sta se udeležila tudi sekretar Okrajnega odbora SZDL Kranj Janko Prezelj in sekretar Občinskega odbora ZK Kranj Martin Košir. Ploščo je odkril predsednik delavskega sveta Fr Oman, sodelovali so tudi recitatorji, Pevski zbor iz Stražišča in godba. Za tem je kolektiv pogostil vse, ki so Odkritje spominske plošče v Tovarni verig 14. septembra so v »Tovarni verig« Lesce slovesno odkrili spominsko plo-ffco v spomin na 21-letnico stavke. Slo-vesnosti so se udeležili razen delavcev kvarno tudi predstavniki ljudske cbla-SU in zastopniki sosednjih delovnih kolektivov. Namen in pomen stavke leta 1935 v tovarni »Verig« Lesce sta opisala taonik takratne delavske organizacije sMrj, tov. Ivan Bertoncelj in pred-Sednik stavkovnega odbora, sedanji di-rektor tovarno »Plamen« v Kropi, to-variš Lenart Petrač. Spominsko ploščo ^e odkril predsednik takratne SMRJ, ***V. Janez Justin. Po končani slavnosti je bilo slavnostno zasedanje DS. Predsednik DS 'Q v svojem govoru orisal pomen in Uspehe veliko stavko tekstilnih delavcev v Sloveniji. Tov. Janez Justin in j°v. Marija Murgel. sta povedala, s *ak.šnimi težavami so se borili takrat-.' člani delavskega naprednega giba-JJS in kako nečloveško je napram stQvkajočim nastopala žandarmerija in v°dstvo podjetja. varne. Konkurenca, ki jo je proti nje- tudi mladi Josip Broz, ki je bil prejš-mu vodila dunajska tovarna »Arndt«, nje leto prišel v kamniško tovarno, pri kateri je bil prej Spalek usluž- Tovarna je začela ponovno obralo- Žičnica Vitranc danes ali nikoli? Zimska sezona je pred vrati - Žičnica, nujnost za celoten razvoj Zgornjesavske doline Poletna turistična sezona je pri kra- ne opreme. Letcei pa so vsa dela moju. O stanju našega turizma je bilo rali ustaviti zaradi pomanjkanja sred-pravizaiprav že mnogo pisanega in go- stev. Zaradi nujnih plačil dolgov je vorjenega. Oipraviičilo pritožbam je prišlo cello tako daleč, da so na seji predvsem slaba organizacija in nena- Turističnega društva Kranjska gora, črtnost. Za prihodnjo sezono pa se K', avgusta sklenili, da bodo prodali obeta, da bodo te nepravilnosti od- dragoceno jekleno vrv in oba clek-pravljene, da se bo zaito stanje pre- tromotorja s pripadajočimi zaganja-cej izboljšalo. Vsem je jasno, da bo či. treba nekaj ukreniti; seveda so za to Tako hi torej propadlo še to, kar potrebna določena siedstva. Naš go- jo narejenega in prav gotovo bi po- renjsiki kot pa je po svojih naravnih tem minila še leta, da bi bila žičnica lepotah že tako bogat, da se z majh- gotova; če bi seveda sploh šo kdaj nimi sredstvi da narediti marsikaj. začeli. Izgubljena im zamujena bi bi- Poglejimo samo Planico. Danes je to la spe«; velika možnosit za razvoj tu- svetovno znan kraj. Sem prihajajo rizma v Zgornjesaviski dolini. In ne smučar jI in skakalci iz vseh dežel. V samo to, treba so jo vendar že zave- zadnjem času se sicer smučarji od- dati, da to ne hi šlkodilo samo turiz- pravljajo vse več v druge kraje, pra- mu, temveč celotnemu gospodarske- vijo, da imajo drugje, če izvzamemo mu razvoju doline — trgovini in obr- lepa smučišča, več pogojev za tre- ti. Na zadnji seji Sveta za turizem in ning. gostinstvo, kjer so bili navzoči tudi Zato je hvale vredno, da so že pred predstavniki okraja, občine Jesenice, leti začeli graditi žičnico na Vitranc. gostinske in trgovinske zbornico so Brez to Planica s svojo Okolico ne bi sklenili, da bodo gradnjo nadaljevati več dolgo prosperirala. Opravili se že tako, da bo prispeval delež OLO vsa betonislka dela in pripravili ste- Kranj, občina Jesenice, gostinska bro za montažo na obeh trasah žič- zbornica ter trgovinska in obrtna niče. Po zelo ugodnih cenah so na- zbornica. Tako bodo kriti najnujnej- bavili v inozemstvu tudi jekleno vrv, ši dolgovi v višini 3,300.000 dinarjev, prav tako jo izdelam tudi žo del stroj- Ker so je podjetje preimenovalo iz turistične družbene organizacije v turistično gospodarsko organizacijo, bo sedaj lahko najelo tudi kredit. Za nadaljnja dela manjka namreč še okoli 22 milijonov dinarjev in če bo možno ta sredstva takoj dobiti, bo žičnica še letos dograjena. Tako oodo v zimski sezoni smučarji prav gotovo raje obiskali Planico, privlačevalo pa bo tudi inozemce, ki so pač vajeni večjega udobja. Prav tako bo žičnica delala tudi poleti in po mnenju strokovnjakov bo to eno izmed done :n i h podjetij. Prc.lvideno mora biti 10C.000 voženj letm>, kar predvidevajo strokovnjaki, la bo lahko doseči. Kot primer naj navedem samo to, da so z napravo, ki jo, v primeri s to novo moderno žičnico - sedež-nico, no moremo imenovati — žičnica, v petih tednih (v tem času je bila le 5 dni polno zasedena) dobili 86.000 dinarjev čistega. Vzpenjača na Bledu, ki jo po pomenu in namenu ne moremo prištevati sem, pa ima povprečno okoli 100 voženj dnevno. Žičnica Vitranc je v primeri s tem vso večjega pomena; vodja del zatrjuje, da bo žičnica imela tak uspeh, kot si ga danes sploh ne zamišljamo in da bodo razen drugih Avstrijci prav gotovo med najpogostejšimi obiskovalci. Vsak nadaljni komentar o velikem pomenu tega objekta za celoten razvoj bi bil odveč. Lj. vati ob začetku prve svetovne vojne. Dunajčan Nagi jo je ob prevratu prodal zagrebšiki družbi, ta pa leta 1925 »Osječki livarni«. Oba lastnika sta z dograditvijo livarne in oddelkov za avtomate in kuhinjske stroje razširila obrat, izdelki »Titana« pa so bili v marsičem boljši od uvoženih. Na raznih razstavah v inozemstvu je prejela tovarna odlikovanja in priznanja za razstavljene predmete. Tovarna »Titan« je bila tudi torišče delavske kulture in revolucionarne zavesti v Kamniku. Pevci delavskega pevskega društva »Solidarnost« so bili po večini delavci »Titana«, v delavski knjižnici, ki je imela več tisoč knjig, pa je delavstvo črpalo izobrazbo. Borba, ki jo je delovni kolektiv vsa leta med obema vojnama vodil za svoje delavske pravice, je dobil« posebno velik poudarek v splošni stavki leta 1928. Stavka je trajala dva meseca. Delovni kolektiv »Titana« je dal tudi vrsto borcev Osvobodilni vojski. Po osivoboditvi jo tovarna kot vse-ljudska imovina doživela velik razmah. Nova temiperna livarna je bila prvi objekt obširnega zazidalnega načrta, ki predvideva vrsto modernih objektov namesto nehigienskih starih zgradb, prav po besedah maršala Tita, ki je dejal leta 1952, ko je obiskal delovni kolektiv: »Naj izginejo priče zaostalosti in naj zraslo na tem me-ltu moderna tovarna!« Jubilej tovarno bo delovni kolektiv »Titana« praznoval s pomembnimi uspehi pri razširitvi in modernizaciji ^ obratov. Pred kratkim je bilo dograjeno novo skladiščo za surovine in pomožni material. Podrli so staro kovačnico in jo preselili v nove prostore poleg vellike livarne. V delu je asfaltna cesta po tovarni. Z odcepi bo povezala vse objekte. Ob cesti je urejena kanalizacija, položene so cevi za vodovod in toplo ogrevanje vseh objektov, ki bo dokončano prihodnje leto, ko bodo dogradili kotlovnico. Ob 60-letnici bodo zabrnelii po vseh obratih telefoni nove hišne telefonske centrale z zmogljivostjo 50 telefonov, ki jo je ta teden postavila tovarna »Iskra« iz Kranja. > Lani je tovarna »Titan« prekoračila plan proizvodnje za 6%, -za letos pa Je predvidela še povečanje. Od leta 1D52 ni tovarna nobenemu svojemu izdelku povišala cene, pač pa je pocenila mnogo predmetov za široko potrošnjo. V jubilejnem letu jo pripravila za trg mnogo praktičnih novosti za domače gospodinjstvo. V proslavo 60-letnice je delovni kolektiv že pozimi organiziral smučarska tekmovanja med kamniškimi otbrati, pred nedavnim pa nogometni turnir, šahovsko in nam i znoten iško tekmovanje. Posebne prireditve pa so bile še v okviru mladinske organizacije. Proslavo bo delovni kolektiv »Titana« začel že to soboto, ko bo v vel:ki dvorani kulturnega doma gostovalo giedališčo z Jesenic z delom »Vroča kri«. V nedeljo dopoldne ob C. uri bo v tovarni velika svečanost ob sodelovanju godbe LM iz Ljubljane. Cil|: izpolnitev plana (Nadaljevanje s 1. strani) 4. Gospodarske organizacije naj strokovno analizirajo proizvodne stroške v posameznih obratih in naj se z dobrimi pravilniki bore za njih znižanje. 5. Podjetja naj stremijo za znižanjem cen, ki pa naj bo posledica znižanja proizvodnih stroškov. 6. Občinski ljudski odbori naj skrbe na svojem področju za razvoj komunalnih podjetij, ki lahko v marsičem pripomorejo k dvigu življenjskega standarda. 7. Podjetja, ki imajo težave, naj skušajo urejati svoje probleme z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami. 8. Podjetja, ki imajo lastne termo-in hidroelek. centrale, naj zagotovijo njih redno delovanje in tako izkoristijo do maksimuma električno energijo, ki je v proizvodnem procesu nujno potrebna. Čudno je, da se k razpravi o izvršitvi letošnjega družbenega plana v prvem polletju ter o težavah, s katerimi se bo'lj ali manj bori skoraj vsako podjetje, ni oglasil nihče izmed odbornikov. ALI BO GORELA LUC NA ZIROV-SKEM VRHU? Poročilo o stanju okrajnega investicijskega sklada ter smernice m pogoji za dodeljevanje posojil iz tega sklada v letošnjem letu, je bilo soglasno sprejeto. V razpravi pa so sodelovali tudi nekateri odborniki. Odbornik Tone Hafner je vprašal, zakaj se je letos črpanje sredstev iz investicijskega sklada tako močno zakasnilo. Predlagal je, naj se osnuje posebna komisija, ki naj razišče vzro- ke takega poslovanja in naj predvidi vse potrebno, da se v prihodnjem letu podobno ne bi pripetilo. Odbornik Igor Peiernclj pa je sprožil vprašanje elektrifikacije Zirovske-ga vrha. Kot je znano, znaša predračun izdatkov za ta namen 22 milijonov dinarjev. Sami prebivalci tamkajšnjih vasic, ki so veliko žrtvovale v NOB, pa so doslej prispevali v denarju, prevozih, lesu 11,5 milijona dinarjev, medtem ko so prejeli od OLO pomoči v višini 5,8 milijona dinarjev. Vendar delo še ni dokončano. Potrebno bi bilo še 5,5 milijona dinarjev kredita. Po zagotovilu odbornika Peternelja, bi bila pripravljena najeti kredit Elektrogospodarska skupnost Slovenije, ki bi ga nato OLO v treh letih vrnila. Odborniki so o tem tudi glasovali. 35 odbornikov je glasovalo za predlog, 17 proti, 19 pa se jih je vzdržalo. Kot je ob zaključku povedal podpredsednik OLO Dušan Horjak, pa ni moč na ta denar računati že letos, ker ga po veljavnih predpisih ni možno izločiti v kakršnikoli obliki iz okrajnega investicijskega sklada. Zato bo ta sklep veljal predvsem kot priporočilo OLO, naj elektrifikacijo Zirov-skoga vrha upošteva pri sestavi družbenega plana za prihodnje leto. Po skupni seji sta bili še ločeni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora, 'ki sta sklepali o nekaterih tekočih vprašanjih. I. A. 30 - letnica »Svobode« na Duplici Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« na Duplici jo ta teden proslavila 30-Ietnico ustanovitve nogometnega kluba in 20-letnico ustanovitve pevskega zbora. Dupliški nogometni klub »Virtus« je bil vsa leta med najboljšimi v kamniški okolici in je vedno ogrožal kamniške nogometaše na prvenstveni lestvici. Pred leti se je Vključil v »Svobodo«. Danes se vodi ostra borba med Domžalami, Kamnikom in Duplico za prvenstvo v kamniški skupini. Pevsko društvo »Planinka«, ki ga je od ustanovitve vodil po- ki so trajale ves teden. Nogometaši so žo preteklo nedeljo napravili uvod v proslavo. V torek so bile kolesarske tekme in šahovski brzoturnir, zvečer pa so ob veliki udeležbi občinstva nastopili judoisti ASK Ljubljana na prostoru letnega kina. Športni program jo zaključil odbojkarski turnir. V kulturnem delu proslave je bil v petek koncert pevskega zbora s sodelovanjem folklorno skupino in 'zbora recitator j ev, v soboto popoldne kulturni program pionirjev, zvečer pa zaključna proslava v letnem kinu. Ves svojem revolucionarnem delovanju. Dvojna proslava je bila v znamenju športnih in kulturnih prireditev, kojni^ France Vidmar, je^ znano po program jo pokazal, da je prosvetno življenje na Duplici zelo živahno. Danes popoldne jo bila na Duplici zadnja točka proslave: velika tombola z mnogimi lepimi dobitki. Udeležilo se jo jo več tisoč ljudi iz vso kamniške okolice. Študijska knjižnica ▼ Kranju odprta ves dan Ta naša edina splošna znanstvena Kratki iz Tržiča JAVNA TRŽNICA V TRZICU kilogram 60 dinarjev. Tudi sadje in je posebno na tržne dneve v sredah zelenjava, ki je v trgovinah mnogo- in sobotah prav dobro založena s kme- krat 'boljše kvalitete kot na tržnici, tijskimi pridelki. Kupci pa so začu- i© 'V trgovinah cenejše. Kje so vzro- dem nad tem, da so cene v zelen jad- ki? ~ Saj ima vendar trgovina višje knjižnica na Gorenjskem je bila do K Sličice nedeljskega popoldneva »Si res izgubil denarnic«?" oliko sem se že prejeizila v ti- jaz dajem to moč vinu, ne njim. sitem tednu pred stavko. Telefo- Nedeljsko jutranjo sonce je ustva- ni so bili neprestano zasedeni; rilo še lepše razpoloženje. Proti Ru- kogarkoli sem iskala — ni ga bilo — pi se je vila nepretrgana kolona Iju- dela; priprave za veliko slavje so bi- di, avtomobilov, kolesarjev, kamionov, le na višku. Ce sem imela srečo, sem motorjev. Lepa zelena jasa jo spreje- ga kje srečala, a kaj hočeš — sploš- la prav vse. Našla sem tam nekaj Iju- na nervoza in nestrpnost. Ali ni uteg- di, ki jih že leta nisem videla. Pri- nil on, ali nisem utegnila jaz. Pa ju- jetno presenečenje. Toda, če je fant tri, sva se tolažila. Naslednji dan sem izgubil dekle ali obratno, je bil re- ga zaman skušala priklicati po tele- vež, moral jo je kar javno poiskati, fonu — zasedeno,, ni ga. To so bili Slišati jo bilo najrazličnejše objave: pač tisti ljudje, kj so imeli mnogo de- »Išče se rdeča jopica. Kdor jo naj- la s pripravami ..." de . . . (jopico namreč). »Izgubil sem In drugi? Potrebovala bi podatke denarnico.« (Revež, gotovo je bil moč- za to ali ono, saj veste, pri našem no žejen.) Tudi Maričko jo Brane iz- poslu je dela vedno dovolj. Toda nič, vedno isti znak, telefon je zaseden. Kaj vraga se ti ljudje prav te dni toliko menijo? Prav nehote sem ujela nekaj telefonskih pogovorov. »Poslušaj Marička, v nedeljo pridi gotovo, lepo bo. plesišča so že pripravljena. Tudi »judo« bomo gledali in Ježek bo tam in. . . »Pridem, Brane, veselim se že, ob desetih torej.« In drugi. »Seveda pridem. Ob desetih. Popoldne pa še bolj zagotovo, plesali bomo, tudi čevapčiče bi rada jedla . . .«■ »Veš in Avseniki bodo igrali, da vidiš kako lepo je že urejeno. Ze danes popoldan greva pogledat.« Res. Zo v soboto popoldne in zvečer je, bilo na Rupi vse živo. Prišel je Brano in Jože, Marička In Ivanka, polno starih in mladih. . . Zvočniki, godba, kranjske klobase, čevapčiči, torte, najboljše vino in pivo . . . Ah. vsega je na pretek. Marička, jutri pa bo nekaj za nas. Pozno zvečer so se vračali; če ne bi bil mraz, bi ostali še dlje. Nekateri prijateljčki so malo preveč pogledali v kozarček, pot jim je bila precej daljša, in koliko ovinkov ter kanalov so našli med potjo proti domu. Nekateri tedaj niso več vedeli, kdo so, hoteli so pač pokazati svojo moč. Pa no s pestmi, kar jim je prišlo pač pod roke — tudi pepelniki, če ne gre drugače. Vendar gubil, pa ni bil edini. Obupan jo je Čakal ob tribuni in Marička se mu je kmalu javila. »Ha, vidiš, pa me je le poklical po zvočniku«, je ponosno pri' povedovala svoji kolegici. Ob Avsenikih in Ježku se je zbrala množica. Za ples ni bilo dosti prostora. Ljudje so glodali in poslušali zdaj razigrane godbenike, folkloriste, pevce, navdušene judoiste . . . Tudi jaz bi rada plesala; tam, kjer so igral: leski fantje — toda tudi to pot sreča ni bila z menoj. Slišala sem le odmeve njihovih instrumentov, na srečo ali žalost, kakor se vzame, se je po ojačevalcu kmalu zaslišala lepa melodija havajskih kitar, in kasneje še Avseniki. Torej vse hkrati. Kaj naj torej plešem? Havajk sem slišala le nekaj taktov, potem pa spet: »Jože, avto bo odpeljal čez 5 minut brez tebe.« Hm, zakaj potem že prej ni, saj Jože bo moral, ko*; kaže, tako peš domov. Sedaj pa res ne vem, koga naj poslušam, bolje da končam. Moje kolegice in kolegi so se tam ob mizi še prav dobro zabavali. Reveži, dovolj so delali ves teden, naj se malo okrepčajo. Rekli so mi, da mi je lahko žal, ker sem že tako zgodaj (saj ne boste verjeli — že ob sedmih^ odšla domov. Naslednji dan so mi pripovedovali-da je še precej ljudi »izgubilo denarnice, oni pa so imeli tako srečo, da so vsaj še prazno prinesli domov. P3 so se spet tolažili, da niso bili edini. . . nih trgovinah v Tržiču nižje od cen pri pridelovalcih v prodaji na javni tržnici. Medtem ko so paprike v trgovinah po 54 din, stane na tržnici TE DNI PO SVETUJ SUESKA »KRIZA« še vedno ni odstranjena. Egipt namreč vztraja pri rešitvi sueškega vprašanja na podlagi suverenosti in neodvisnosti svoje politike. To pa seveda zahodnim silam ni všeč. Glede sueškega vprašanja pa je prišla nova pobuda in sicer s strani sovjetskega ministrskega predsednika Bulganina. V razgovoru z urednikom ameriške agencije JNS je izrazil pripravljenost, da bi Sovjetska zveza sodelovala na konferenci ministrskih predsednikov Egipta, Indije, Francije, Velike Britanije in Združenih držav, na kateri naj bi obravnavali sueški probhem. Po Bulganinovem mnenju je možno najti rešitev in ureditev problema, is katero bi ohranili egiptovsko suverenost in zagotovili nemoteno mednarodno plovbo za ladje iz vsega sveta. Bulganin je poudaril, da bi bila sovjetska vlada pripravljena sodelovati na konferenci ministrskih predsednikov šestih držav ob vsakem času, ki stroške kot kmetovalec iz okolice. V Tržiču so tržne pristojbine na javni tržnici menda najnižjo v Sloveniji, kljub temu pa prodajalci ne konkurirajo trgovini, ki postaja važen regulator cen, J. V. VAJENCI IZ TRZISKE OBČINE — INDUSTRIJSKA ČEVLJARSKA SOLA slej v dobi svoje graditve, odprta za obiskovalce le v dopoldanskih urah. Ta čas pa jo bil zavoljo dopoldanskih zaposlitev za marsikoga neprimeren. Zato je želja, da bi bila knjižnica odprta tudi popoldne, rasla in postala neodložljiva. Sedaj, ko je knjižnica organizacijsko že dobro utrjena in ko je njen knjižni fond že dovolj bogat Gradbeni kolektiv Projekta je letoval na morju Po zgledu mnogih podjetij m organizacij je letos prvikrat tudi Sindikalna podružnica SGP »Projekt« v Kranju organizirala in omogočila svo- in pregledno urejen, je napočil trenutek, da smo v nedeljo lahko izročili jim članom oddih na morju, knjižnico vsem interesentom v splošno V ta namen in na pobudo S.ndikalne V Tržiču je končano vključevanje in celokupno uporabo. Do nadaljnjega podružnice je uprava SGP »Projekt* mladine v vajeniški uk. V zadnjem bo knjižnica odprta za obiskovalce od kupila primerno zemljišče ob morski mesecu jo občinski referent za delo 10. do 14. in od 15. do 18. ure. obali v neposredni bližini Ankarana, potrdil 45 vajenskih pogodb novim obisk čitalnice se priporoča vsem, Z tuzemnu močmi in znatno pod-vajencem, ki so nastopili učno dobo ki ču,tijo kakršnokoii potrebo po bra- poro u,prave 80 na določenem mestu nju, po lastnem izobraževanja, po ustvarjalnem znanstvenem delu ali pa iščejo pomoč za uspešnejše opravljanje svojega poklica ali javnega dej-stvovanja. v raznih strokah. 21 vajencev je vsto pilo v novo industrijsko čevljarsko šolo, ki jo ustanovljena pri tovarni čevljev »PEKO« v Tržiču. To je prva šola, ki bo kvalificirala kadre za industrijsko proizvodnjo čevljev. Nova šola ima prostore v obratu II. »PEKO«, predavatelji pa bodo iz Kranja in Tržiča. Občinski referat za delo je v zadnjem mesecu posredoval zaposlitev v tovarnah nadaljnjim 20 mladincem, ki niso imeli zadostne šolske izobrazbe. S tem je bilo zaposlene nad 98% mladine, ki je želela v uk ali v zaposlitev, kar priča o intenzivnem in načrtnem vključevanju mladine v poklice. J. V. OBJAVA Uprava PG obvešča občinstvo, da je nedeljsk?. predstav?, Cankarjeve drame »Hlapci« na željo RK zaradi tombolo odpovedana. Dopisuite „Glas Gorenjske" postavili preurejeno montažno barako za^O ljudi. Baraka, oziroma »Počitniški dom«, kot ga že imenujejo, ima lično opremljene sobe za dve, tri ali štiri osebe, kuhinjo na plin, jedilnico in potrebne sanitarije. Prvo grupe članov kolektiva s svojimi družinami so pretekla dva meseca že izrabili lep dopust ob morju. Nekateri so tam preživeli teden, marsikdo štirinajst dni, medtem ko so posamezniki bili zadovoljni tudi s 3—4 dnevi bivanja ob morju. Sindikalna podružnica si prizadeva in predvideva., da bo lahko v bodoče vsako leto nekaj sto članov kolektiva s svojimi družinami izkoristilo cin vznemirijo gledališko občinstvo s svežimi doživetji in še bolj svežimi obrazi, ki jih nisi vajen, pa so ti za to tembolj všeč — iz preprostega razloga, ker so vsaj prvič vsi po vrsti originalni. (Taki naj bi ostali neprestano!) Pokazalo pa so je tudi, da skrbno izbran avtor, pa naj bo stokrat modern, lahko osvoji našo publiko, če se izpoveduje in pripoveduje o stvareh, ki so nam po svojem notranjem bistvu blizu, čeprav se dogajajo nekje na Daljnem Vzhodu, v angleški vojaški bolnišnici in med ljudmi, ki jih je burja časa zbrala skupaj z najrazličnejših koncev sveta. Tak avtor je John Patrick, nekdanji vojak, danes farmer-poljedelec in pisec gledaliških del, ki jih poznajo domala vsi kontinenti. Prevodu Janka Modra skoro ni kaj očitati; mestoma je malce okoren, sicer pa mu jo uspelo izoblikovati ustrezen »soldaški žargon«, primeren času in okolju, kjer se komedija dogaja. Scenograf Jože Polanjko je za to okolje s sila preprostimi, pa vendar učinkovitimi sredstvi, ustvaril odgovarjajoče scensko vzduške. Delo je postavil na sceno Peter Ma-lec. Njegovo režijo odlikuje suveren poseg v avtorjev tekst, ki ga je za slovenski okus in naša občutja primerno prikrojil, in se s tem izognil nevarnim čerem, ki ponekod v podtekstu in v tekstu samem štrlijo iz originala. S tem, da jo režiser svojevrstno delo priobčil našim občutjem, jo s Patriekovo komedijo — jaz bi jo krstil kar tragikomedijo — kjer se smeh in sočutje družita z ironijo in rahlim »cinizmom«, zagotovil uspeh. Statično scensko okolje jo od režiser- ja zahtevalo dinamiko, saj bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi namesto komediji prisostvovali žaloigri. S spretnim izkoriščanjem vseh mizanscenskih možnosti in pestrim aranžmajem je režiser to nevarnost zaobšel. (Skoda, da je nekatere možnosti spregledal!) — Ustvaril je kljub spodrsljivi temi in problemu videz dramaturške in življenjsko resničnosti zato, ker so mu stali ob strani: Arnold Tovornik — Blossom, nemo črno bitje, ki je z močno notranje doživeto intravertlra-no igro presenetil s silo svojo kreativno domišljije, izražene v mimičnih napol artikuliranih dvogovorih s svojimi belimi tovariši, s katerimi po nekem prvinskem humanističnem nagnjenju sozveni v toplo človeško občuteno harmonijo potem, ko so glavni junak Lachlen — Boris Brunčko odreče ljudomrskim nagnjenjem in zaživi prvič in zadnjič v življenju s tovariši, ki vedo, da so mu ure štete. Btrunokov lik se v jasnem loku pne iz kotanj ljudomrzništva, v tovarištvo in od tod znova mimo sovraštva in obupa nazaj v humanistični optimizem, izvirajoč iz spoznanja, da so ljudjo krog njega v bistvu dobri. Zahtevno in psihološko zapleteno nalogo Je Brunčko rešil zelo prepričljivo. Podvomiti nismo utegnili niti v avtorja, če so morda ne norčuje iz povojnega, včasih že kar za lase privlečenega humanizma za vsako ceno! Temu jo od-pomogla s povsem naravno igro nekdanjo otroške vrtnarice — bolničarka Margaret — Angela Jenčič-Jankova: prikupno, od vseh oboževano dekle, ki s svojo lzubeznijo reši Lachlena iz vrtincev ljudomrzništva v radostno doživetje človeškega sožitja. Nepozaben bo v mojem spominu ostal polkovnik Slavo Plevel, zdravnik in dramaturška vzmet, ki z logiko medicinsko znanosti — resnobnostjo vojaške doslednosti, in veličino človeške< odgovornosti, niha med dolžnostjo in človečnostjo, etosom zdravnika-človeka ter odmerja dejanje in nehanje glavnega junaka. Vsa ta protislovja v eni in isti osebnosti je združil Plevel v skladno celoto in ustvaril simpatičen In plastičen odrski lik. Like ta drugega plana, ki po kvaliteti stvariteljsko moči in izraza niso prodrli v prvi plan, kakor se je to zgodilo s polkovnikom in črnim rekonvalescentom Blossom, pa vendar bolj ali manj uspelo izpopolnjujejo podobo Patrickove komedije, so zaigrali: Jožo Samec — Angleža Tomyja; ta svojim požeruškim nagnjenjem ni znal najti nevsiljive vnanjo podobe, bravura njegove požrešnosti je bila za spoznanje odbijajoča, namesto vojaško idilična, dasi je kot njegov to- variš Irec Yang — Dušan Mevlja sprožal s svojim vojaško - šegavlm besediščem in živahno jecljajočo govorico kanonado smeha. Simpatičen lik boksanja Diggerj?, jo ustvaril Janko Haberl. Preprosto in solidno podobo vojaka Kiwij?, je zaigral Roman. Lo- vrač, vlogo zdravniškega strežnika pa Inko Hanžič. Zaključna sodba: Drama SNG je prinesla s seboj toplo in prepričljivo doživetje in osvojila z njim tako popoldansko kot večerno publiko. Obe Prizor iz Patrickove tragikomedije »Vroča kri« Iz kronike šolstva v Stražišču Novo šolsko poslopje v Stražišču pri Kranju Z otvoritvijo novega šolskega poslopja v Stražišču je vprašanje šolskih prostorov v Kranju le trenutno rešeno. Zato je gradnja celotne nove šole nujna zadeva, ne samo Stražišča, temveč vsega mesta. Ob tej priliki priobčujemo nekaj podatkov iz zgodovino stražiško osnovne šole. O razvoju šolstva v Stražišču, tja do 19. stoletja, nimamo pisanih poročil. Zato je razumljivo, da tudi o najstarejših šolskih poslopjih ali bolje rečeno, hišah, kjer je potekal pouk, ni nobenih podatkov. Šolski razvoj v Stražišču, na skrajnem koncu kolonizaciijskega območja loškega brižinskega gospodstva, je bii pač podoben razvoju šolstva v drugih krajih. Prvotnemu poučevanju verouka so jo v reformacijski dobi pridružil pouk branja in pisanja. Pobuda za to je izšla iz protestantovskih reformatorjev. Temu pouku so navadno služila župnijska poslopja poleg cerkva- Prvotna cerkev in župnijsko poslopje sta stala v teh časih poleg sedanjega savskega mosta; tam so po ustnem izročilu prvi začetki straži-škega šolstva. Zaradi povodnji in ker Savski breg nd bil naseljen, so leta 1728 na sedanjem mestu sezidali novo cerkev, »šola« pa so jo preselila v neko staro hišo, ki jo bila baje polna nesnage in v slabem stanju. Ker je število šoloobveznih otrok naraščalo, so posamezno razredo namestili po privatnih hišah. Ugotovljeno je, da se je en razred nahajal pri vulgo (po domače) Korošcu. V letih 1822—1844 so sezidali pravo šolsko poslopje, sedaj imenovano »stara šola«, poleg cerkve. Točna letnica zidavo ni zinana. Iz tega časa se je ohranila knjiga, imenovana »Ehren-bueh«, v kateri so zapisani vsi učenci, ki so bili v letih 1839—1866 zaradi dobrih učnih uspehov obdarovani ali pohvaljeni. Knjiga jo do leta 1856 pisana izključno nemški, po tem času pa tudi v slovenskem jeziku, kakor je pač čutil vsakokratni učitelj. Leta 1892 je naraslo število otrok na 205 rednih učencev in 60 ponavljalcev. Zato so šolo preimenovali v dvoraz-rednico. Potrebo po novi stavbi je povečal potres leta 1895, ki je tako pokvaril stavbo, da so za nekaj časa prekinili pouk. Začeli so graditi novo šolo — trl-razrednico in jo slovesno odprli 27. VII. 1899. Ta stavba še danes predstavlja matično osnovno šolo, poleg njo pa so 3 učilnice v zgradbi TVD Partizana (od leta 1952), 4 učilnice pa so v novozgrajenem traktu, ki je bil odprt v soboto. S popolno dograditvijo nove šole, bodo otroci šele dobili moderno stavbo, ki jo preteklost ni mogla ali hotela dati. D. B. Med obema svetovnima vojnama so na našem podeželju ustanovili precej ljudskih knjižnic. Seveda so razne politične stranke tudi z ljudskimi knjižnicami napeljevale vodo na svoj mlin. Med vojno, ko je razbesneli okupator uničeval vse, kar mu je prišlo pod roko, tudi na knjige in knjižnice ni pozabil. Po vojni smo brskali po okupatorjevi zapuščini in iskali preostalo in raztresene knjige. Od ljudskih knjižnic je ostalo le malo, aLi nič. Marljivi knjižničarji so zbrali nekaj preostalih knjig ter počasi skušali oživeti ljudske knjižnice. S spremembo društvenega življenja po osvoboditvi je tudi za ljudske knjižnice nastopilo novo obdobje. Ljudska oblast je izdala pravilnik za ljudske knjižnice. Ustanavljati so začeli ljudske knjižnice s podporami raznih množičnih organizacij in društev, nabavljali so knjige, skrbeli za opremo in prostore. Sindikati in Ljudska prosveta Slovenije so skrbeli za razvoj knjižnic v tovarnah, podjetjih in na deželi. Toda novi čas je zahteval tudi v ljudski knjižnici svoje. Prirejali so tečaje za knjižničarje, ki naj bi skrbeli in vodili knjižnice po navodilih ljudske oblasti. Vendar so ostale knjižnice le tam, kjer je bil marljivi knjižničar, ki je imel veselje in dobro voljo do dela v knjižnici ter užival podporo tistih, ki so razumeli nujno samoizobrazbo posameznika. Danes imamo lepo urejene ljudske knjižnice po večjih in manjših mestih. Le-te imajo stalne dotacije, s katerimi si nabavljajo knjige, revije in časnike; nekatere knjižnice pa še čakajo na primerne prostore. Na podeželju imamo še zelo malo ljudskih knjižnic s primernim prostorom, opremo in zadostno zalogo knjig. Večinoma imajo svoje knjižne omare spravljene v šol- skih sobah, na šolskih hodnikih, v raznih društvenih sobah, garderobah in celo po privatnih hišah. Število novih knjig je veliko premajhno. Za nabavo novih knjig je treba sredstev, teh pa knjižnice nimajo. Z lastnimi dohodki od izposojnine, si knjižnice krijejo komaj režijske stroške. Dotacije, ki jih dajejo posamezne organizacije ali društva, ne zadoščajo potrebam. Se vedno so pripeti, da si nabavi dobro knjigo le tisti, ki ima denar še uspeli pridobiti in vzgojiti kadra, ki bi po svoji izobrazbi zadostil ljudskemu knjižničarju. Knjižnico se kljub vsem težkočam in nerazumevanju večajo in širijo in bodo prej ali slej potrebovale izkušenih knjižničarjev. Za knjižničar j evo izobrazbo bo treba poskrbeti, njegovo delo primerno nagraditi, za razvoj knjižnice pa nuditi zadostna sredstva. Ljudske knjižnice so še vedno vključene v razna društva ali množične Pomagajmo knjižnicam pri roki. Če knjižnica nima stalnega dn rednega dotoka novih knjig, izgubi svoj pomen. Zelo pereče vprašanje je knjižničarski kader. Ze prej sem omenil, da bo le marljiv in vesten knjižničar, ki se ne straši naporov ter vztraja pri svojem knjižničarskem delu, vodil in skrbel za knjižnico. Skrbel pa bo tudi za svojo izobrazbo. Mnogo knjižničarjev je obiskovalo razne knjižničarske tečaje, toda zelo malo jih je ostalo pri delu v knjižnici. Zelo neprijetno vpliva na knjižničarje večkratna selitev knjižnice, neprimeren prostor, skrb za izboljšanje stanja knjižnice, ki pa ne pride do veljave itd. Glede na to pridemo do zaključka, da smo kljub precejšnjim naporom še vedno premalo preudarno pomagali našim podeželskim knjižnicam. Nismo še uspeli povsod knjižnice dvigniti na tisto raven v ljudskem izobraževanju kot jim pripada. Razen tega pa nismo organizacije, od katerih prejemajo sredstva za vzdrževanje in nakup knjig. Nekdanja Ljudska prosveta Slovenije je svoj čas dajala nekaj opore ljudskim knjižnicam, a zaradi prevelikega območja ni mogla zadostiti vsem nalogam in potrebam knjižnic. Po preureditvi občin in okrajev so dobile ljudske knjižnice več možnosti za razvoj in napredek. Knjižnice morajo postati samostojne enote pod nadzorstvom in skrbstvom SZDL ter Sveta za prosveto pri občinskem ljudskem odboru. V sedanjih ^velikih občinah je po več knjižnic. Za vse te knjižnice naj bi skrbela osrednja občinska knjižnica na sedežu občine. Manjše občine bi si uredile tako, da bi dve ali več občin imele eno osrednjo knjižnico v naprimernejšem kraju. Za osrednje občinske knjižnice bi bilo treba preskrbeti primerne prostore, če jih še nimajo, nabaviti potrebne knjige in nastaviti poklicnega ali vsaj izvežbanega knjižničarja. Njegova dolžnost bi bila voditi te knjižnice, jih oskrbovati s knjigami, jih stalno nadzirati, knjižničarje pa poučevati ter jih seznanjati z njihovim delom. Danes imamo knjižnice s knjižno zalogo več sto knjig. Ker knjižnica ni bila že od začetka načrtno urejevana, se knjižničar ne znajde več, kje ima kakšno knjigo vloženo, dostikrat pa tudi ne ve, kam naj novo knjigo vloži. Na našem; podeželju imamo kraje, kjer so bile nekdaj knjižnice. Iz kdo ve kakšnih razlogov so knjižnice prenehale, knjige so nekje obležale ali pa se porazgubile. Te knjižnice bo treba obnoviti, kajti ljudje povprašujejo po knjigah, posebno v zimskem času. V teh primerih bi prišle občinske ljudske knjižnice na pomoč. Z dobro organizacijo bi pošiljali iz občinske ljudske knjižnice knjige s kakimi prevoznimi sredstvi v posamezne vasi ali kraje, kjer bi nekdo knjige prevzel in jih razdelil med bralce. Po določenem času bi knjige vrnili in pripeljali nove. V nekaterih občinah imajo ta način izposojanja že vpeljan. Glavni odbor Sveta »Svobod« in prosvetnih društev ter Bibliotekarsko društvo Slovenije sta dala pobudo za čimprejšnjo ustanovitev občinskih ljudskih knjižnic, ki naj bi skrbele za ostale knjižnice v občini. Pričakujemo zakon o ljudskih knjižnicah, ki bo določal pogoje skrbstva in upravljanja knjižnic. Upamo, da ga dobimo v doglednem času. Naše knjižnice in knjižničarji morajo biti pripravljeni in imeti svoje knjižnice ustrezno o-premljene in izpopolnjene. Delovni človek bo prišel tako povsod do dobte knjige, ki mu bo po dnevnem napornem delu v razvedrilo in pouk. Naša socialistična skupnost pa bo na prosvetnem področju toliko bogatejša. E. predstavi sta se ob zaključku spremenili v prisrčno svečanost. Zrelemu dojemanjih pretežno delavske publike iz tovarne »Iskra«, velja vse priznanje. In tudi ni čudno. Osrednja ideja Patrickove komedije se glasi: »Ljudje živimo prepovršno. Ali se komurkoli izmed nas ne more pripetiti kakor Lacklenu, da že jutri ne bo tlačil zemlje na planetu? Vsakomur! Zato živimo optimistično, kot da nam je večno živeti in bodimo z bližnjim, kot d?, bo že jutri umrl! Tak pogled na življenje jo izoblikovala v milijonih ljudi druga svetovna vojna... RADO JAN SPORT Pred nami le V. lugoslovanska alpska vožnia Tudi letos prirejata Avto-moto zveza Slovenijo in Avto-moto društvo Bled ocenjevalno vožnjo. Letošnja Alpska vožnja jo že peta po vrsti, ima pa letos še poseben pomen, ker praznuje organizacija Ljudske tehnike 10-let-nico svojega obstoja. TEKMOVALNA PROGA Prireditelj je za start izbral Bled, odkoder vodi I. etapa mimo Bohinjska Bele, Soteske, Nomenja v Srednjo vas do Bohinjskega jezera, kjer zavije v Bohinjsko Bistrico. Od Bohinjske Bistrico do Rovtarice sledi hitrostna vožnja do Rovtarice na Jelovico. Vožnjo bodo nadaljevali v Cešnjieo, nato po Selški dolini v Skofjo Loko, kjer se proga vzpenja do Idrije in se tam konča II. etapa. III. etapa vodi po dolini reke Idrijce in slikovitih serpentinah na Col, odkoder se spusti na Ajdovščino. IV. etapa je razmeroma lahka; po asfaltni cesti preko Solkana in dolini reko Soče do Tolmina. Najzahtevnejša je V. etapa. Prvi del je lahek, proga poteka po dolini Soče v Trento. Drugi del proge jo težavnejši, ker vodi preko gorskega prelaza na Vršiču v Kranjsko goro. Ta del proge bo vsekakor najzanimivejši. VI. in zadnja etapa vodi po dolini Save Dolinke preko Jesenic do odcepa v Lescah in nato na Bled, kjer je cilj in zaključek alpsko vožnje. NAČIN TEKMOVANJA Tekmovalec mora paziti, da vsako etapo prevozi v določenem času. V kolikor posamezno etapo prevozi v daljšem času, se mu računa za vsako minuto prekoračenega časa 5 kazenskih točk. Ravno tako izgubi tekmovalec 5 kazenskih točk za vsako minuto časa, če pride prerano na kontrolno postajo, ki je na koncu vsake etape. Pozitivne točko lahko tekmovalec dobi le na hitrostni vožnji Bistrica— Rovtarica. Tekmovalca, ki prispe na cilj z več koi enourno zamudo, se sploh ne ocenjuje. Tekmovalci dobe slabe točke tudi v primerih, če so na vožnji poškodovali vozilo. UDELEŽBA Prvotni rok prijave je bil do 10. septembra, vendar je prireditelj rok podaljšal do 20. septembra. Do sedaj s^> se razen slovenskih tekmovalcev prijavili: Zagrebčani, Avstrijci, Nemci, Čehi, Italijani in Francozi. Zanimanj« za prireditev so pokazali tudi Angleži-Kljub številnim prijavam med prijavi j enci še ni vseh favoritov 3 prej-njih let. Vrtaonik O. Košarka TRIGLAV : MEDVODE 68:59 (29:24) V sredo, 12. t. m. je Triglav odigral v Medvodah zaostalo prvenstveno tekmo. Z zmago nad Medvodčani si ie položaj na lestvici precej utrdil. Pripomniti je treba, da so »Medvode« od zadnjo igro s »Triglavom« precej napredovale, medtem ko so Kranjčani pokazali običajno igro. »TRIGLAV« : REPREZENTANCA LJUBLJANE 1:4 (0:1) ZASLUŽENA ZMAGA GOSTOV Preteklo soboto sta se na 'igrišču »Triglava« srečali v prijateljski nogometni tekmi enajstorici kranjskega »Triglava« in reprezentanca Ljubljano. Kljub temu, da pri gostih ni bil° najboljših igralcev, je »Triglav« bil na lastnem igrišču visoko poražen. Ljubljančani so pokazali več smisl* za kolektivno igro, lepše so kombinirali in so pokazali kot boljši realizfl" tor j i. Strelec častnega gola za domače je bil v 21. minuti iz enajstmetrovk« Brezar I. D. TENIS Pod pokroviteljstvom sindikalne t>°" družnice »Planika« jo v soboto in nedeljo novoustanovljeni teniški klub »Triglav« priredil tekmovanje. Nastopilo je 20 članov in 8 mladincev. P1"! članih jo zmagal Znidar (Planika), Pr' mladincih pa Potočnik. Rezultati: člani, finale — Znidar • Bedenk 6:3, mladinci, finale: Potočnik : Gunčar 3:1. 4 ST. 75 / 21. SEPTEMBRA 1956 OBJAVE • OGLASI KINO kino »radio« jesenice 21. septembra, ameriški film »ZELI ME« ob 18. in 20. uri. 22. in 23. septembra, ameriški barv. «ilm »PESEM ZLATEGA ZAPADA«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Dopoldne ob 10. uri matineja mladinskega filma. kino »plavž« Jesenice 21. septembra, francoski barvni film »PARIZ MESTO ZALJUBLJENIH ob 18. in 20. uri. 22. in 23. septembra, ameriški film »2ELI ME«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Dopoldne ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. kino koroška bela 22. in 23. septembra, ameriški barv. film »PESEM ZLATEGA ZAPADA«. v soboto ob 19. uri in v nedeljo 9b 17. in 19. uri. kino žirovnica 22. in 23. septembra, nemški film »SRCE LAŽNO BIJE«. V soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 17. in 20. uri. kino »storžic« kranj 21. septembra, ameriški barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«, ob Ki,, 18. in 2.!. uri. 21. septembra, ameriški barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«, ob 16., 18. in 20. uri; ob 22. uri ameriški film »TRINAJSTA URA«. 23. septembra, nemški barvni film »■PIROŠKA«, zadnjikrat, ob 9.30 uri; ob 14. uri francoski film »TARAS BULBA«; ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«, zadnjič. 24. septembra, ameriški firm »TRINAJSTA URA«, ob 16., 18. in 20. uri. 25. septembra, ameriški film »TRINAJSTA URA«, ob 16., 18. in 20. uri, zadnjic'. 2(J. septembra, angleški barvni film »VZPON NA EVEREST«, ob 16., 18 in 2C uri. letni kino »partizan < 21. -H2C. septembra — ZAPRTO. kino »svoboda« stražisce 22. septembra, ameriški film »TRINAJSTA URA« ob 18. in 20. uri. 23. septembra, nemški barvni film »PIROŠKA« ob 15., 17. in 19. uri. kino »triglav« primskovo 23. septembra, premiera ameriškega barvnega filma »BOBNI CEZ REKO«, ob 15., 17. in 19.30 uri. kino naklo 22. septembra, ameriški barvni film »BOBNI. CEZ REKO«, ob 20. uri. 23. septembra, francoski film »TARAS BULBA«, ob 18. in 20. uri. kino dovje mojstrana 22. in 23. septembra, angleški film-drama »OSEBNA ZADEVA«. V soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA Od 21. do 23. septembra, ameriški barvni film »ZENA Z NEAPELJSKIH ULIC«. Predstave: v petek in soboto ob 20. uri; v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 21. do 2?. septembra, ameriški kriminalni film »MITO«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 22. dn 23. septembra, francoski film »SUŽNJI«, v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. in 20. uri. bs Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 21. septembra ob 20. uri — izven — Ivan Cankar: »HLAPCI«. VPISOVANJE ABONMAJEV V PG Uprava Prešernovega gledališča v Kranju je podaljšala vpis abonmajev za gledališko sezono 1956-57 do 1. okt. 1956. Premierske predstave bodo v letošnji sezoni izven abonmajev, medtem ko bodo v reprize vključeni abonmaji: red A — B — C (mladinski abonma industrijskih šol), D (delavski abonma) in abonma E (mladinski abonma LMS). Razen naštetih so razpisani še izredni abonmaji za podjetja, ustanove, zavode, šole in razne druge skupine. Cene abonmajev za vso sezono: Red A in B od dinarjev 576 do dinarjev 288, red C 240 dinarjev, red D 320 dinarjev in red E 240 dinarjev. Vse podrobne informacije dobite na upravi Prešernovega gledališča. OBVESTILA Avto-moto društvo Kranj priredi tečaj za šoferje amaterje. Tečaj se prične 25. septembra 1956 Ob 17. uri. Prijave se sprejemajo vsak dan od 15. do 18. ure v društveni pisarni. TVD »Partizan« Stražišče obvešča, da se prične 24. septembra zopet redna splošna telovadba (prosta, orodna, namizni tenis, odbojka, rokomet, lahka atletika, smučarski treningi, itd.) v ponedeljkih in četrtkih ženski ter v torkih in petkih moški oddelki po urniku: 17—18 podmladek, 18—19 pionirji, pionirke, 19—20 mladinci, mladinke, 20—21 člani, članice. Ob sredah od 17. ure dalje in ob nedeljah dopoldne so poljubni treningi, v kolikor ni rezervirano za tečaje. Vpisovanje je pri vaditeljih. — Apeliramo na vse ljubitelje splošno telesne vzgoje, zlasti pa na starše, da pošljejo svoje otroke v društveni dom, kjer si pod nadzorstvom krepijo zdravje in vzgajajo v osnovni disciplini. — Mali oglasi V sredo, 12. septembra izgubljeno denarnico z dokumenti od Naklega do Strabinja od 18.—19. ure vrniti Strani nj 18, pri Oraču. Denar lahko obdrži. Avtobusno mesečno vozovnico za september na ime Vera Konjar, — Smlednik, ki je izgubljena, preklicu-jem kot neveljavno. Avtobusno mesečno vozovnico za september na ime Marija Vehovec — Dragočajna 7, ki je izgubljena, pre-klicujem kot neveljavno. Prodam motor 98 ccm. — Brudan, Prlmskovo 46, Kranj. Prodam lep otroški voziček za dvojčke. Naslov v upravi. Zamenjam 2 enosobnl stanovanji v Kranju za dvosobno od Kranja do Sk. Loke. Naslov v upravi. Sprejmem v službo dekle, ki je vajena tudi živine in kmečkega dela. — Potočnik Janez, Zabufcovje 3, Besnica. Preklic. — Podpisani Stane Sorli preklicujem vse izjave, ki sem jih govoril v zvezi z Ljubico Jeglič, ker so neresnične in se ji zahvaljujem, d?, je odstopila od tožbe. Mestna klavnica Kranj odkupi vsako količino česna po najvišji dnevni ceni. Mlada intelektualka, večkrat odsotna, pretežni del dneva v službi, išče prazno ali opremljeno sobo v Kranju. Plačam dobro, za uslugo dam lepo nagrado. Naslov na upravi lista. Dam 5.000.— din nagrade tistemu, ki mi preskrbi vseljivo neopremljeno ali opremljeno sobo v Kranju. — Ponudbe oddati na upravo lista. Iščem opremljeno sobo v Kranju. Dam nagrado ali brezobrestno posojilo. Ponudbe pod »soba«. Prodam plug obračalnik, nov. Aha-čič Franc, Velesovo 7. Prodam večjo količino tepk. Smar-jetna gora 26. Harmoniko, diatonično, še dobro — kupim. Ponudbe s ceno v upravo lista. Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ št. 17-101/53) in sklepa Občinskega ljudskega odbora Cerklje z dne 2. 9. 1950 — razpisuje komisiju za prodajo hiš SLP ObLO Cerklje javno dražbo Objave Planinsko društvo Radovljica sporoča, da 'bo Roblekov dom do nadaljnjega oskrbovan le ob sobotah in nedeljah. Pogačnikov dom pri Križkih jezerih bo zaprt od 1. oktobra dalje, medtem ko bo Valvasorjev dom do nadaljnjega še redno oskrbovan. Društvo upokojencev — podružnica v Kranju vabi vse člane na SlRSl SESTANEK, ki bo v torek, dne 25. septembra 1.1. ob 15. uri v društvenih prostorih v Tomšičevi ulici 28. Na dnevnem redu je: 1. Razgovor o zidavi domov za upokojence in 2. Razno. — Odbor. POPRAVEK V prejšnji številki našega lista se Je v drugem odstavku članka »Otvoritev novega šolskega poslopja v Stražišču pri Kranju«, vrinila neljuba pomota. Stavek so pravilno glasi: »Po uvodnem nagovoru je predsednik sveta za šolstvo pri ObLO Kranj, tovariš Leon Janškovcc, predal šolski ključ upravitelju osnovne šole v Stražišču, tovarišu Dušanu Bavdku.« Splošno gradbeno podjetje »Projekt« Kranj PRODA osebni avtomobil BMW — štiri-sedežni, v izpravnem stanju, po ugodni ceni. — Informacije na upravi podjetja v Kranju. RAZPIS Upravni odbor tovarne usnja »Runo« v Tržiču razpisuje na osnovi čl. 7 temeljnega zakona o štipendijah, Ur. 1. FLRJ št. 32/55 za šolsko leto 1956-57 ŠTIPENDIJO za Usnjarski tehnikum v Domžalah. Kandidat mora imeti dovršeno vajeniško dobo iz utsnjarske stroke ali 4 gimnazije. Prošnji priložite življenjepis in premoženjsko stanje staršev. ZA PRODAJO HIŠ SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE Iz sklada splošnega Ljudskega premoženja se prodajo stanovanjska hiše po določbah Zakona o prometu z zemljišči in stavbami ter Uredbe o prodaji hiš iz sklada splošnega ljudskega premoženja, in sicer: 1. Hiša št. 11 Spodnji Brnik s prltiklinami, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 125.000.—■ din; 2. hiša št. 41 Sp. Brnik, s pritdkilinami, enonadstropna, dvostanovanjska, v cenilni vrednosti 350.000.— din; 3. hiša št. 70 Lahovče s pritiklinaml, pritlična, dvostanovanjska, v cenilni vrednosti 350.000.— din; 4. hiša št. 5 Lahovče, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 135.000 dinarjev; 5. hiša št. 46 Lahovče s pntiklinami, pritlična, enodružinska, v ccniini vrednosti 140.000.— din; 6. hiša št. 45 Lahovče, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 75.000 dinarjev; 7. hiša št. 60 Zalog, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 85.000 dinarjev; 8. hiša št. 12 Pšenična polica, pritlična, euodružlinska, v cenilni vrednosti 75.000.— din; 9. hiša št. 8 Pšata, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 75.000.— dinarjev; 10. hiša št. 4 Cešnjevek, pnitiična, enodružinska, s prltiklinami, v cenilni vrednosti 300.000.— din; 1. hiša št. 14 Adergas, v neuporabneim stanju, v cenilni vrednosti 20.000 dinarjev; 12. hiša št. 21 Adergas, s prltiklinami, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 130.000.— din; 13. hiša št. 28 Stefanja gora, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 75.000.— din; 14. hiša št. 11 Stiska vas, pritlična, enodružinska, v cenilni vrednosti 50.000 — din. 2. Javna dražba se vrši v nedeljo, dne 30. septembra 1956 s pričetkom ob 8. uri zjutraj v sejni dvorani občinskega LO Cerklje po prej navedenem vrstnem redu. Javno dražbo se lahko udeleži vsak državljan FLRJ. 3. Vsak interesent o.