xvn. letnik. V Gorici, 17. junija 1901). 24. št eviika. Izhaja vsaki četrtek ob 4. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge deželo izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ,.Narodna TijkatipT* v Gorici, Atftč-' turlni št. %. Naročnino in naznanila s p r c j e m a upravništvo, Gorica Scmeniška ulica št. 10. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se tačunijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat H) v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vitnpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici. Kaj nam je škodilo? Goriška dežela je bila na dunajski vinski razstavi prav dobro zastopana. Kar se tiče črnega vina je bila glede na število izložnikov na prvem mestu. Sploh pa je zavzemala naša dežela glede na število izložnikov in različnih vrst vin drugo mesto mej vsemi avstrijskimi kronovinami. To je zelo častno za pokneženo goriško-gradiščansko grofijo. A še bolj častno je, da so bila naša vina na tej razstavi v izredno obilnem številu odlikovana. Pokazalo se je, da bi bila lahko naša deželica glede vinskega pridelka in glede vinske kupčije prva v celi Avstriji. Vkljub vsemu temu pa ni mogel letos goriški kmet svojega izvrstnega pridelka razprodati, ali pa ga je moral dati po sramotno nizki ceni. Kaj je temu vzrok? Naš list je navedel že razne vzroke. Naj dodamo k tem vzrokom še par zanimivosti. „Neue W e i n-Z ei t ti n g", kije centralno glasilo nemških vinorejcev, kletarjev in vinskih trgovcev za Avstrijsko in Ogcrsko in ki izhaja na Dunaju po dvakrat na mesec, ob času trgatve pa vsaki dan, je pisala dne 30. jan. t. I., da je neki vinski nadzornik na Dunaju zavrgel nekaj vina, ki je bilo iz primorske dežele, češ, da vleče na kis. Radi tega da se letos veletrgovci ogibljejo južnih dežela, češ v južnih krajih ne znajo napravljati vina. ker da se rado skisa, l.ist pravi, da je ta dogodek mnogo škodil našim deželam in da naj vlada v bodoče skrbi, da bodo vinski nadzorniki povsod pravilno postopali. S takim nepravilnim postopanjem delajo reklamo za ogerska vina. dočiitt naša Podoreharji. Povest iz naših gor. Spisal Jos. Košanov. (Dalje.) „Pa... kako, da... se vračaš... sedaj?..." V zadregi in nemirno je po-prašala Marica Janeza in se ozrla po senožeti, da vidi, če jo gledajo domači. „Delo, kjer sem bil, smo končali in ni se mi zdelo vredno iskati za mesec dni drugega. Septembra bi moral že iako priti, ker moram, kakor veš, oktobra v vojake." Podoreharjevi so spravili medtem vse seno v kupe in vrnili so se v gorenji konec, da odidejo po stezi domov. „0 Janez, kod si se vzel ?" Tako je pozdravil Podoreharjev l:rance Janeza že oddaleš in mu stisnil, ko se je približal, roko. Tudi Podoreharica se je začudila n ga pozdravila. Le Podorehar, ki je prišel ponosno z vilami na ramih gor po senožeti, ga je skoraj prezivljivo po- domača zastajajo. List dostavlja, da zamotajo vinski nadzorniki na Dunaju naša vina kot kisi a, dočint se rabijo ta vina svobodno v arsenalu c. in kr. mornarice v Pulju pod državnim nadzorstvom. l:vo slučaj, ki je našim vinogradnikom letos mnogo škodoval. Državni poslanci južnih dežela so se po vsej pravici pritožili pri visoki vladi radi takega postopanja. Ti vinski nadzorniki so večkrat Židje ali sploh podkupijo n c i, ki izdajajo nalašč taka spričevala, da s tem koristijo drugim deželam. Omeniti hočemo pa še drug slučaj. V Ri h e in bergu je mož z imenom Vinko C i goj. Ta mož je poslal v isto-tako razširjen in na Dunaju izhajajoč list: „A 11 g e m cine W e i n z e i t u n g" dne 18. febr. t. L se svojim podpisom dopis, v katerem pravi ob kratkem tako-le: V R i h e m b e rg u je po ki e-t e h mnogo vi n a. Kmet j e p o-treb ujejo denarja in zato dajejo n a j i z v r s t n e j Š a vina (d i e a u s g e-s u c h t e s te n \V e i n e) h e to 1 i t e r po 7 g I i n pol in n a p r e j. Tako slov. dopis. Take cene so tudi v resnici ponujali potem kupci, ki so dohajali v Rihemberg. Vprašamo pa, ali ni taka pisarija sramotna? Kje se dobe najizvrstnejša vina po 7 gl. in pol? Kaj si mora misliti dunajski kupec o teh najizvrstnejših vinih? Če so najizvrstnejša vina po 7 gld. in pol, po čem so srednja in bolj nizka vina? Kdo naj pride v našo deželo, kjer ni vino za nič? Tako so nam taki dopisi skvarili cene in ob enem omazali vinske pridelke. Dopisi pa in oglasi, ki jih objavimo v listih, naj bodo previdno sestavljeni, ker nam drugače le škodijo. gledal in mu podal malomarno desnico, ko je stopil Janez, k njemu. Rrauce, Marica in Janez so šli naprej po stezi, stara dva pa odzadaj, ob vsakem koraku je rastla razdalja med njimi, in ko so prišli prvi trije do .Matijevega znamenja ob cesti, sta bila Rod-orehar in žena še daleč v polju. „Rada se vidita Marica in Janez je menila s smehljajem na ustnih Rodore-harica in gledala na cesto. Jlalta... Meni se tudi zdi!" ji je odgovoril mož grobo. A zapomni si: iz te moke ne bo kruha!" Žena ga je začudeno pogledala in obmolknila. Tam spredaj po cesti pa so se oni smejali, ne znajoč, kakšne misli so razprostrle nad njimi temne peroti — * * * Sitar je končal s klepanjem, nabil kosi na kosišča. jih postavil in vstal, je vzel očali z nosa in pogledal po poti proti polju. Oko mu je vzgorelo Način, kako moramo delati reklamo za domača vina, je pokazala ob zadnji dunajski vinski razstavi „Goriška zveza" in ž njo mnogi zavedni vino-rejci. Ko bo drugo leto spet razstava, moramo še častnejše nastopiti. Dopisi pa, ki jih objavljamo v listih, morajo biti previdno sestavljeni, ker drugače več škodijo ko koristijo. Politični pregled. Državni zbor. V pondeljek je poslanska zbornica končala razpravo o prvem čitanju finančnih predlog in je izvolila poseben odsek, ki šteje 52 članov, kateremu je predloge izročila v pretresovanje. Nato je razpravljala o nujnem predlogu poslanca Kaline, ki je zahteval, da vlada predloži načrt bosanske ustave poslanski zbornici predno bi istega predložita cesarju v odobrenje. Nujnost je bila odklonjena. Zbornica je potem prešla k razpravi o drž. proračunu. Včeraj je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o proračunu. Italijansko vseučilišče. Sedaj se zopet po listih mnogo piše o ital. vseučilišču in njegovem sedežu. Nemci se navidezno izrekajo za ital. vseučilišče v Trstu. Italijanski listi pravijo, da tudi ministerski predsednik Bienerth ne hi temu nasprotoval. Ali na-tični minister grof Stiirgkh je pa povedal, da sedanja vlada ne more drugače nego, da vstraja pri tem. da se ital. ju-ridična fakulteta osnuje na Dunaju. Jugoslovanski poslanci pa so baje sklenili iunctim med I; ško univerzo v Trstu in slovensko univerzo v Ljubljani. Splošno veselja in ostalo z vidnim dopadjenjem na krepki, prikupi j ivi sinovi postavi. »Janeza smo vam pripeljali Sitar", je rekla Marica, ko so prišli tja pred hišo. »Nič nisi pisal zadnji čas: kdo bi si mislil, da prideš že danes". Tako je rekel oče sinu, ki je stopil s ceste pred hišo in ga ljubeznivo vsprejel. Rodore-harjeva sta odšla naprej, oče in sin pa v hišo, kjer je čakala že mati s solzami veselja v očeh. ..Kako je bilo? si zdrav? In Tone?" je hitela popraševati mati Janeza, se vsedla na klop v kuhinji, ga gledala in poslušala. In sin ji je povedal, da so končali delo, da je zdrav in da si je poiskal brat Tone, ki je bil tri leta mlajši od njega, drugo delo v nekem rudniku. In tako je šlo naprej in tisti večer ni bilo ne konca ne kraja govorenja pri Sitarjevih.... (Dalje prihodnjič.) je pa mnenje, da preteče še mnogo časa, predno bode to vprašanje rešeno. Oboroževanje Italije. V italijanskem parlamentu se je vršila minoli teden razprava o izvan-rednih kreditih za oboroževanje in utrditev italijanskih mej. V tej razpravi je bilo največ govora o razmerah med Avstrijo in Italijo. Večina govornikov se ni kaj preveč ugodno izrekla o Avstriji. Našel se je sicer poslanec, namreč poslanec Arton, ki je priporočal, naj skrbi Italija za prijateljske odnošaje s sosednjo Avstrijo. Obsojal je irredentizem ter dejal med drugim, da adrijansko morje ni samo italijansko morje in da naj Italijani opuste za zmeraj misel na prisvojitev Trsta, ker bi tega tudi Nemčija nikdar ne pripustila. Rri večini poslancev pa ta poziv ni našel prijaznega odmeva. Bitka med Arbauesi iu turškimi četami. »Central Ne\vs“ poroča iz Dijakova, da je ondi 12.000 Arbanesov se bojevalo z 12 bataljoni turških rednih čet, katerim je zapovedoval Sabit paša. Ar-banasi so podlegli turškemu topništvu. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š č e": Veleč. g. Josip Budin, župnik S K. Ambrožič Ana v Gorici 1 K 30 v, .Miha Rutar, sluga v Gorici 10 K. Anton .Mervič, Rrvačina 45 v, tvrdka Lavrenčič in Dotnicelj v Gorici 5 K, Nekdo 40 v. monsignor hrane Castellitz, vodja centralne bogoslovnice, ob petindvajset-nici svojega mašništva 20 K. Jožef Omers, župnik v Sežani, v spomin pok. prelata dr. Jos. Gabrievčiča Ki K. mon-sig. dr. Alojzij Raidutti ob petindvajsetletnici svojega mašništva 50 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Rrauca Jožefa L! Za »Slov. kršč. soc. zvezo": »Kat. slov. izobraž. društvo" v Lokovcu 3 K. Iskrena hvala! Domače in razne vesti. NA ZNANJE. Kakor Je bilo naznanjeno v zadnjem ..Primorskem Listu", stopili smo v zvezo poštnega čekovnega prometa. Naročniki, kateri prejmejo položnico, naj zapišejo nanjo svoto, ki Jo dolžujejo ..Primorskemu Listu' in naj Jo kmalu odpoš- ljejo. Udor ne more naročnine takoj poslati, naj položnico obrani, da jo porabi o svojem časa. Na ta način sl naročniki prihranijo stroške za znamke, ker za položnice ni treba nobone znamke. Njega prevzvišenost knezonadškof se je podal v soboto na kanonično vi-zitacijo ha Kanalsko. S kanonične vizi-tacije se povrne prevzvišeni knezonadškof dne 24. t. m. Gledališka predstava naših srednješolcev v dvorani »Trgovskega Doma" minulo nedeljo se je .obnesla v vsakem oziru dobro. Kvartet na lok. ki je otvoril zabavo je sviral venec slov. pesmi lepo. Dijaki so želi burno pohvalo. Nato je osmošolec gosp. H u d a I pojasnil vsebino igre ..Divji lovec", ki je vzeta življenja našega ljudstva. Potem je še enkrat nastopil kvartet na lok, ki je proizvajal 1. stavek Premrlovega karteta. Nestrpno je občinstvo katerega je bilo zares mnogo, dvorano ..Trgovskega doma" najbrže še ni posc-tilo nikoli toliko ljudstva pričakovalo začetek igre. Ko se je zastor odmaknil, smo zagledali na odru naše mlade igralke in igralce. S paznim očesom in ušesom je občinstvo sledilo krasnemu proizvajanju igre. Za vsakim dejanjem se je vsula plaha ploskanja, ki ni hotela ponehati, dokler se niso igralci in igralke ponovno prikazali na odru. Cele salve smeha je vzbudil med občinstvom norček Tonček. Komaj je spregovoril besedico, že se ni moglo občinstvo vzdržati smeha. Tončka je igral g. Ciril Munih. Starega skopuha Zavrt-nika pa je igral gosp. Klavora zares mojstersko. Janeza je igral lepo g. Lavrenčič, enako je ugajal nastop Majde, gčne Manzonijeve. Oholega Janeza je posnel dobro gosp. Jerkič. Sploh vsi diletanti so izvršili svojo nalogo lepo. Občinstvo se jim je skazalo hvaležno z burnim ploskanjem. — Bil je lep večer in zato smo hvaležni našim dijakom za to> krasno prireditev. Slovensko srednješolsko dijaštvo se zahvaljuje vsem p. n. gospodom, ki so preplačali vstopnino k nedeljski prireditvi. Zgodilo se je gotovo z ozirom na dobrodelne namene, katerim v prid se ima obrniti čisti dobiček. Da se to natančno zgodi, bo dijaštvo vestno skrbelo. Slovensko srednješolsko dijaštvo v Gorici si šteje v prijetno dolžnost izreči najsrčnejšo zahvalo vsem onim osebam, ki so na kakoršenkoli način pripomogle k lepemu vspehu njihove prireditve dne 14. junija, posebno pa prečastitemu gospodu deželnemu poslancu Pibru. župniku v Bohinjski Bistrici in vsem Bohinjcem, ki so po njegovem posredovanju postregli z narodnimi oblekami. Dalje se zahvaljuje gospodu profesorju Gvaizu, ki je blagovolil posoditi sliko Triglava kot ozadje odru. in odboru „Trgovsko-obrtne zadruge", ki je za primerno ceno prepustila prostore »Trgovskega doma". Srčna zahvala tudi velecenjeni gospodični Klementi Hrovatinovi za njen požrtvovalni trud pri poskušnjah in pri predstavi. Posebno pa nas je veselilo, da so slavna gimnazijska direkcija in slovenski srednješolsKi profesorji s simpatijami spremljali prireditev. Na mnoga vprašanja, ali se bode »Divji lovec" ponovil, naznanjamo, da se to ne zgodi. Tiskovna pravda. Pred celovško poroto se je vršila v torek obravnava proti odgovornemu uredniku tuk. ital. lista »Corricre Friulano", katerega je tožil namestništveni tajnik Josip Gasser, ki je prideljen goriškemu okr. glavarstvu. Predmet te tiskovne pravde so bili volilni akti zadnjih deželnozborskih volitev in sicer oni kmečkih občin v goriški okolici. Dognano je namreč, da je bil prof. Bcrbuč izvoljen za po- sianca .iže pri prvi volitvi. Pri vsem tem pa je prišlo do ožje volitve, ker se je pri številenju glasov v dotičnem volilnem operatu vrinila — vedoma ali nevedoma, tega do danes nikdo ne ve pomota in so se v njem prvotne številke, ki so bilo mogoče prave radirale, a so se potem z drugimi nepravimi nadomestile tako, da ni potem konečni izid odgovarjal resnici. Slovenski poslanci so stavili vsled tega v dež. zboru interpelacijo, v kateri so zahtevali od vlade, naj to zadevo preišče ter proti krivcem postavno postopa. List „Corrierc :riulano“ pa je zvračal glavno krivdo vsled neke izjave bar. Teufenbacha na namestništvenega tajnika Gasserja, in Gasser je zaradi tega naperil proti omenjenemu listu oziroma proti njegovemu odgovornemu uredniku tožbo. Ta zadeva torej sc je obravnavalo v torek pred porotnim sodiščem v Celovcu, kjer je bil odgovorni urednik lista „Corriere -'riulano", ker ni doprinesel dokaza, da hi bil res namestništveni tajnik Gasser zgoraj omenjenih nepravilnosti kriv. zaradi razžaljenja časti obsojen na 1 mesec zapora ter na povrnitev pravdnih stroškov. Ostane torej še vedno odprto vprašanje, kdo je zakrivil zgoraj navedene nepravilnosti v volilnem operatu in. ali so bile te nepravilnosti vedoma ali nevedoma napravljene! Volitve v tržaški mestni svet. Volitve v tržaški mestni svet po novi volilni reformi so se pričele v Trstu in okolici v nedeljo in sicer v okolici za II. volilni razred, v mestu pa za IV. vol. razred. II volilni razred v okolici je volil 4 zastopnike, IV. volilni razred (mesto) pa 16 zastopnikov. Izid teh volitev je bil za Slovence tako sijajen in tako velikega pomena, da se ga moramo prav iz srca radovati. V okolici so zmagali slovenski kandidatje z velikansko večino. V mestu pa so prišli proti vsakemu pričakovanju slovenski kandidatje v treh vol. okrajih v ožjo volitev badisi z irredentovskimi, ali pa s socialističnimi kandidati. Proti vsakemu pričakovanju pravimo, kajti dosedaj so ital. listi vseh barv brez razlike venomer trdili, da je notranje tržaško mesto popolnoma italijansko in da je število Slovencev tako neznatno, da bi bilo smešno, ko bi hotel kdo v tržaškem mestu Slovence vpo-števati za faktor, s katerim sc mora računati. Volitve minule nedelje pa so dokazale, da so tudi v notrajem mestu tržaškem Slovenci tako močan faktor, da bodo ž njim hočeš nočeš morali računati Italijani in da bode morala ž njim računati tudi vlada. Kandidatje ital. lib. stranke, katera se je dosedaj štela za izključno in neomejeno gospodarico v tržaškem mestu, prodrli niso niti v jednem samem volilnem okraju, marveč prišli so povsod v ožjo volitev bodisi s Slovenci, bodisi s socialisti. Ožje volitve so se vršile včeraj. Slovenci so glasovali tam, kjer so bili liberalni Italijani v ožji volitvi s socialisti s socialisti, tam pa. kjer so bili slovenski kandidatje v ožji volitvi z lib. Italijani za Slovence. Izvoljenih je bilo K) socialistov in o lib. Italijanov. Ta poraz je irredentovcem kar sapo zaprl. Izmed slovenskih kandidatov ni bil sicer nobeden izvoljen, a dobili so znatne manjšine glasov': dr. Rvbaf 10.14 glasov, Muha 1020, in Kravos U)1 o glasov. To so številke, ki govorijo dovolj jasno in s katerimi se bode moralo računati. Da so Slovenci v tržaškem mestu faktor, s katerim se mora računati, dokazale so uže dovolj jasno včeraj-nje volitve, kajti le od Slovencev je bilo odvisno, da je bilo izvoljenih o socialistov mesto ii ital. liberalcev. Danes se vrše volitve v III. vol. razredu. Demonstracijo v Trstu. Po shodu v „Nar. Domu" v torek zvečer sc je podalo okoli 700 zborovalcev po ulici Gio-sue Carducci pevajoč »Hej Slovani". Ko so šli mimo kavarne ..Chiozza", so padli iz iste štiri streli. Ob enem sc začele leteti na Slovence stolice, a iz bližnjih hiš so metali kozarce. Umevno je, da je to Slovence silno razburilo. Zato so začeli metati stolice nazaj v kavarno, kjer so bila v hipu razbita vsa tekla. Ko je prišlo na lice mesta okoli 100 policistov z golimi sabljami, našli so razbito ka-kavarno, a demonstrantov ni bilo nikjer več. Pozneje je bil aretiran en Italijan, pri kojem so našli revolver. Pri kavarni „Secesion" je došio do spopada med socialisti in kamoristi. Socialisti so kavarno povsem razbili. Demonstracije so se nadaljevale sinoči. Na tisoče Italijanašcv sc je zbralo na trgu pred »Narodnim Domom" ter začeli vpiti ,.abbasso i sciavi" in jeli streljati z revolverji, kar je par stotin pred »Narodnim Domom" zbranih Slovencev tako razburilo, da so se s palicami vrgli na Italijane. V hipu so Slovenci ščitili trg. Tisoči Lahov so tekli pred slovenskimi palicami. Potem je prišla stotnija vojakov 97. pešpolka, katere so Slovenci sprejeli z »živio" klici. Redarji in orožniki so aretirali baje 20 Slovencev in le par Italijanov. Imenovanje. Dosedanji voditelj pomorske vlade Anton D e 11 e s jo imenovan predeednikom iste vlade ter je ob enem ad personam vsprejet v IV. činovni razred. Imenovanje. — G. Jakob L a h, obsolvirani agronom in sedaj potovalni učitelj v Sežani, je bil imenovan tehničnim pristavam ::a poljedeljstvo in namestnikom deželnega kulturnega nadzornika na c. kr. namestn. v Trstu. Pogubno delo ..Sildmarke". — V 20-letnem obstoju je »Siidmarka" narasla na 700 podružnic, ki so združene v 6 skupinah. Članov ima nad 00.000, izdala je nad 1 milijon kron. od teh je podarila 400.000, posodila pa nad 500.000 K. Na Kranjskem je 28 podružnic z 2112 člani, na Koroškem 71 podružnic s 6696 člani, na Štajerskem 157 podružnic s 16.948 člani, na Primorskem 8 podružnic z 1376 člani. Leta 1908 je bilo dohodkov 433.408 K. Slovenske in slovanske zemlje je pokupilo društvo nad 1000 oralov. Izdalo je društvo leta 1908 vsoto 452.205 K. Prcmo-moženja ima društvo 770.412 K in 122 knjižnic. — To številke naj bi bile nam Slovencem glasen »m e m e n t o" ! * Vladna pomoč ..Banki popolare". Tukajšnji listi poročajo, da je priskočila vlada v likvidaciji sc nahajajoči »Banca popolare" na pomoč z jednim milijonom kron, da je s tem pripomogla do pravilne likvidacije, katero je prevzela »Banca comcrciale Triestina". Ako ie to res, potem se moremo v resnici čuditi taki vladi, ki se sklicuje vedno, ko se jo prosi za kako nujno in prepotrebno podporo bodisi za kmeta, bodisi za delavca ali pa tudi za kako brez lastne krivde ponesrečeno družino, da nima denarja, da ga pa za tak zavod, ki je prišel vsled nedovoljenih špekulacij v zadrege, koj najde. Visok gost. V nedeljo popo-ludne se je pripeljal v Gorico Nj. Vis. nadvojvoda Franc S ni vat or. odkoder se je takoj z južno železnico odpeljal v Gradišče. V petek se vrne v (iorico. Samoslovenski ulični napisi v Ljubljani. Pred upravnim sodiščem na Dunaju je bila dne t. m. obravnava o pritožbi kranjskih Nemcev proti sklepu kranjskega deželnega odbora o satno-slovenskih uličnih napisih v Ljubljani. Pritožba kranjskih Nemcev je bila odbita in tako je konečno rešena zadeva samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani. ki se je vlekla dolgo časa. - Ta razsodba kranjskim Nemcem seveda ni nič po godu. Verujemo! A kaj bi rekli Nemci, ako bi zahtevali Slovenci, kjer sc nahajajo v manjšini, n. pr. v Mariboru, Celju, Celovcu itd., poleg nemških tudi slovenske ulične napise? Ali bi ne vzrjo-veli, ko bi le slišali kaj takega! Ljubljanski Slovenci pa naj bi za peščico Nemcev, ki stanujejo v mestu pustili poleg slovenskih tudi nemške ulične napise. ki Slovence, ki pridejo v našo metropolo belo Ljubljano konsternirajo. Vse potrebne knjige za ustanovitev »čebelice" na pr. hranilne knjižice, knjigovodstvo itd. so na prodaj. Vse so še nerabljene. Dobe se pri č. g. K. Čigonu, vikarju na Vojščici p. Kostanjevica na Krasu. Romanje v Lurd. — Hrvatje pri-rede letos pod vodstvom škofa dr. Antona Mahniča in dr. Junija Cariča romanje v Lurd. Odhod z RekeX posebnim vlakom bo dne 9. avgusta \. 1. ob 3. pop. Dohod v Lurd bo dne 13. avgusta ob 6. predp. Cena za prvi razred 400 K. za drugi 360 K. za tretji 260 K. Kdor sc želi romanju pridružiti, naj se obrne čimprej na uredništvo: Naše Gospe Lurdske (Samostan oo. kapucinov na Reki). Vpisovanje in prijavljenje traja do 18. julija t. I. Kdor se prijavi, naj pošlje 30 K in naj označi razred, v kojem hoče potovati. Slovenci se lahko pridružijo romanju v St. Petru na Krasu ali v Nabrežini. Turska železnica se otvori, kakor poročajo listi 5. julija. Pri otvoritvi bode prisostvoval tudi naš cesar. Mestne novice. m Procesija sv. R. T. se je v četrtek pri lepem vremenu izvršila na najslo-vesnejši način in v najlepšem redu. Procesijo je vodil prevzvišeni knezonadškof ob mnogoštevilni asistenci duhovščine. Zastopani so bili pri procesiji različni uradi. Udeležila so se procesije razna društva z zastavami, istotako šolska mladina tuk. srednjih šol, ljudskih šol itd., kakor tudi mnogo drugih vernikov. Pred duhovščino je korakal župan Bombig. za duhovščino pa dvorni svetnik grof Attems, častna stotnija vojakov tuk. pešpolka je oddajala pri vsakem evangel ij u strelne salve, na gradu pa so topničarji streljali s topovi. Svirali sta mestna in vojaška godba. Na Travnika je bil vs-postavljen batalijon tuk. pešpolka in častniški zbor goriške garnizije z bri-gadnim poveljnikom na čelu. Kordon okoli Travniku so delali tuk. topničarji, dragonci in pa pijonirji. Pogled na Travnik je bil veličasten. Ulice, koder se je pomikala procesija so bile z zelenjem okrašene, okna hiš pa s preprogami ogrnjena. Procesija sc je pričela kmalu po 8. uri in je končala po 10. uri. Zvečer ob 0. uri bila je pa procesija na Kostanjevici. Tudi ta procesija se je izvršila v najlepšem redu in se je je udeležilo izvanredno mnogo občinstva. m Občni zbor »Slov. kršč. soc. zveze" bo dne I. julija t. j. prvi četrtek v juliju. Začetek ob 10 h dopoldne. Zborovanje se bo vršilo v društvenih prostorih. — Dnevni red je sledeči: I. Poročilo (predsednikovo, tajnikovo, blagajnikovo, rač. preglednikov). 2. Volitve (odbora in pregledovalcev računov). 3. Odborovi predlogi in sklepanje o njih. 4. Slučajnosti. Ker bo na tem občnem zboru govora o važnih predlogih, zadevajočih semiše organizacije, naj bi se člani »Zveze" in pridružena društva udeležila polnoštevilno Odbor S. K. S. Z. m Nova vojaška bolnišnica v Gorici. V petek se je vršil pri deželnem odboru pregled načrtov za novo vojaško bolnišnico. ki se bo zidala na Tržaški cesti in sicer na meji med Gorico in bt. Andrežem. m Gorica šteje po zadnjem ljudskem štetju 28.232 prebivalcev. m Rojenih je bilo minulo leto v Gorici 758, umrlo jih pa 559. m Porok je bilo minulo leto v Gorici 245. m Izkušenih babic je v Gorici 20. m V gorUki klavnici je bilo minulo leto zaklanih 1871 volov, 186 krav, 41 bikov, 763 junic, 868 telet. 1514 prašičev, 51 koštrunov in 118 jagnjet, konj se je zaklalo 41. m Psov in sicer lovskih je bilo lansko leto v (iorici 244, psov varuhov pa 203. Iz goriške okolice. g 25-letnico mašništvaje praznoval minuli pondeljek preč. g. .los. Kosovel župnik v Št. Andrežu. Preč. g. župniku čestitamo k srebrnemu mašniškemu jubileju! g Nevarno obolel je č. g. Anton P a h o r, vikar v Sovodnjali. Blagega gospoda priporočamo č. gg. sobratom, znancem in prijateljem v molitev. Vsemogočni Bog naj ohrani vrlega delavca v Svojem vinogradu še mnogo let! g Kat. slov. izobraž. društvo v Grgarju razpošilja to-le okrožnico: Bratsko društvo! Dne 29. t. m. na praznik sv. apostolov Petra in Pavla bo imelo »Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Grgarju" — blagoslov društvene zastave. Ob tej priliki se bo istega dne popoldne ob 4. vršila velika veselica, h kateri so povabljena vsa bratska društva, da pri isti sodelujejo. Veselica bo obsegala šaljive prizore, igre, deklamacije, petje in tamburanje. Bratska društva, ki želč sodelovati naj blagovolijo takoj nam naznaniti, s katero pesmijo mislijo nastopiti, ali katero deklamacijo ali šaljiv prizor hočejo predna-šati, da lahko program pravočasno sestavimo. Omenjamo še, da je isti dan v Grgarju tudi cerkveni shod. Blagoslov zastave bo pri sv. maši. — Veselica pa ob 4. popold. V nadi, da nas gotovo obiščete, vas še enkrat najuljudneje vabi odbor: Vodopivec, Doljak, t. č. tajnik. predsednik. g Mladenič In dekle utonila. V nedeljo popoludne okolo 5. ure sta utonila v Vipavi v Mirnu pri »Štantu" 23 letni Rudolf Podbršič iz Vrtojbe ter 18-letna Marija Silič iz Orehovelj. Zgodilo se je to tako-le: Dva zaljubljena para da bi si skrajšala pot iz Mirna v Orehovlje, hotela sta se prepeljati čez Vipavo v|čolnu. Med prevožnjo pa se je čoln prevrnil in vsi štirje so padli v še precej narastlo Vipavo. Pod-bršiču sc je posrečilo spraviti njegovo Ijubiinbo na kopno, in ker ni njegov tovariš, ki se je z velikim trudom rešil znal dobro plavati, poskusil je Podbršič rešiti tudi tovariševo ljubimko, kar pa se mu ni posrečilo, marveč ostala sta oba v Vipavi. Po daljšem trudu so jo iz veki i mrtva iz vode. g V Št. Ferjanu so se imele vršiti obč. volitve že pred enim mesecem. Vsled nepravilno napravljenega razglasa je glavarstvo odredilo, da se odložijo. V drugič so bile volitve razpisane na 14., 15. in 16. dan junija, a glej spaka, razglas zopet ni v redu in volitve so se morale na pritožbo Občinarjev zopet odložiti. Ne vemo, ali je nevednost ali hudobija kriva, da se naše županstvo tako obnaša in prizadeva občini nepotrebnih stroškov. Mož, ki je že tri dobe župan, bi pač moral znati napraviti s pomočjo svojega tajnika pravilen razglas, saj se tako ponaša s svojo učenostjo. Že meseca oktobra m. I. so bili volilni imeniki razgrnjeni, a še sedaj ni vse v redu z volilnimi pripravami. Slavno glavarstvo bi pač najbolje ukrenilo, da poveri ta posel drugi osebi, sicer sc vsa zadeva ne konča tako precej. Tudi obč. računi so sc postavili na ogled in tu smo v svoje veliko začudenje opazili tudi trošek 180 K na jubilejni dan. Ni nam znano, da bi bili občinski reveži ta dan kaj dobili, ni nam znano, da bi bila šol. mladina kaj dobila, zato smo prav radovedni, zakaj se je potrošil ta denar. G. župana po-zivljemo, da nam da pojasnilo. g Solkan. — Dne 6. t. m. smo imeli v Solkanu v našem „Kat. slov. izobraževalnem društvu" običajno mesečno predavanje. Predaval je gosp. dr. Karol Capuder. Hvala g. doktorju za njegovo temeljito predavanje in pa „Slov. kršč. soc. zvezi", da nam preskrbuje taka predavatelja. Pri tej priliki se je nabralo za društveno zastavo K 14. Vse darovalce naj Bog živi! g Solkan. — Socialna demokracija pri nas prav pridno »napreduje". Kako bi pa ne napredovala, ko ima tako »ogromno" število »požrtvovalnih" članov! Če se ne motimo: 7 rednih pla-čevalcev tedenskih prispevkov. Napredek se razvidi tudi iz tega, da je prišla soc. demokracija celo ob društveno tablo. »Oštir", pokrovitelj teh rdečih tičev, se je namreč naveličal teh ljudi in jim snel raz hiše društveno tablo. Otroci so to priliko porabili in jo vlačili po občini. Ljudje pravijo, da k večnemu počitku. g Vabilo na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Rihembergu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil v nedeljo dn.e 27. junija t. 1. ob 3. in pol uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo za upravno leto 1908. 2. Po-trjenje računskega sklepa za I. 1908. 3. Prečitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. g Vabilo k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Če-povanu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", ki se bo vršil dne 27. junija t. 1. ob 10. uri predpoludne v župnišču. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1908. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor. g Postajališče v Ločniku za osebni promet se je v torek otvorilo. Iz ajdovskega okraja. a Štrajk predilcev v Ajdovščini. Delo v tovarni miruje. Niti jeden izmed štrajkujočih ne misli prestopiti praga predilnice. Iz kanalskega okraja. ki Iz Ravnice. — G. Kremžar je 20. maja nadzoroval naše izobraževalno društvo ter imel predavanje o starostnem zavarovanju. Dne 31. maja se jc volil nov društveni odbor. Izvoljeni so bili sami mladeniči ter jc upanje, dahov društvo prišlo bolj živahno delo. Kakor njegovo družino tako je tudi naše društvo zadela bridka izguba po smrti vrlega moža: Jožeta Filipič, kateri je preminul 3. junija. Vnet je bil za vse dobro, posebno pa za naše društvo. Ako-ravno še precej bolehen je še parkrat v društveni sobi zbrane domačine navduševal, da naj se oklenejo društva in da naj napredujeje v izobrazbi. Priklenjen po bolezni na svoj dom. je zmiraj še želel društvu z besedo in dejanjem koristiti in je obžaloval malomarnost nekaterih za društvo. Krščanskega prepričanja skoz in skoz je znal krščansko živeti in v dolgi bolezni trpeti. Najboljših eden je bil. Za Ravnico nenavadno število Ijttdij ga je spremilo k večnemu počitku, med njimi brat raj- naga bogoslovec Alojz Filipič s tremi svojimi tovariši. N. v m. p.! ki Eanal. — Minuli ponedeljek se je otvoril v Kanalu krojaški tečaj, katerega je priredil zavod za pospeševanje male obrti. Poučuje strokovni učitelj g. K u n c, ki lokovec. — Na praznik sv. R. T. je bilo v našem Kat. slov. izobraževalnem društvu predavanje o starostnem zavarovanju. Predavanje nam je pojasnilo marsikaj, o čemer nismo bili poučeni dosedaj. Na shodu agrarno - liberalne stranke je predaval tudi o starostnem zavarovanju neki dr. Mcdve-š ček, ki pa zakona o tem zavarovanju najbrže niti čital ni. Tak utis jc namreč na nas napravilo njegovo predavanje v primeri s predavanjem, katero sc je vršilo v našem društvu. ki Lokovec. - Podpisani poživljam dopisnika »Primorca" v št. 22. z dne 28. maja, ki jc spisal dopis iz Lo-kovca, da doprinese dokaz resnice o dostavljanju odprtih pisem strankam od strani podpisanega. Nadalje ga poživljam, naj navede slučaj, da podpisani ne hodim redno v Čepovan po pisemsko pošto. Ako tega ne dokaže s pričami, ga imenujem uže naprej obrekovalca moje časti. Ivan Šuligoj, pismonoša. ki Okrajna posojilnica v Kanalu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo bode imela v nedeljo dne 27. junija t. 1. ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Kanalu svoj redni občni zbor se sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje računa za leto 1908. 2. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Občni zbor se vrši po § 33. društvenih pravil. K obilni vdeležbi vabi Načelstvo. Iz tolminskega okraja. t idersko. — »Kmečka hranilnica in posojilnica v Iderskem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, obrestuje hranilne vloge po 4'/«%, posojila daje na poroštvo po 5Va°/o 'n na vknjižbo po 5°|0. t Na Idriji pri Bači je pretečeno nedeljo v »Izobraževalnem društvu" pri dobri udeležbi predaval o izobražbi veleč, g. župnik podmelški. Pokazal jc v pravi luči moderno talmi izobrazbo, katera obstoji v puhlih besedah, poklonih in lepi obleki. Prava izobrazba pa sloni na Kristusu, na sv. veri. ker le ona blaži srce. Vsako trditev je podprl z izgledi domačega življenja. Srčna hvala! Bog Vam plati! Odbor. Detomor. V Lomu pri Tolminu so našli pri nekem potoku trupelce novorojenčka. Na sumu sta bili dve dekleti, ki sta bili tudi aretirani. Jedna je bila kmalu izpuščena, drugo so pa pridržali v zaporu. Iz komenskega okraja. km Pliskovica. Svojo iskreno zahvalo izrekam vis. deželnemu odboru in vis. c. kr. namestništvu, da se mi je poklonilo brezobrestno posojilo v znesku 600 K. 1 van Že r j a i št. 29. Iz sežanskega okraja. s Iz Merč. — Kakor je bilo uže sporočeno, utonila je pri nas 13-letna Antonija Živicpri nekem vodnjaku pred nekaj dnevi in sicer po nesreči. Pokojnica je hila članifa »Marijine družbe", ki so jo spremile z zastavo na poti k večnemu počitku. Ob odprtem grobu jc govoril tudi domači g. župnik. Brat pokojnice se vsem iskreno zahvaljuje za iskazano ljubezen pokojnici na poti v večnost. N. p. v m.! Gospodarske vesti. Koliko goveje živine Je na zemlji? Neki časnikar je izračunal, koliko je goveje živine na zemlji. Po njegovi šta-tistiki sc največ nahaja v Severni Ameriki, in sicer 66.86 milijonov, A Argen-tiniji 21. na Nizozemskem 1.7, na Ruskem 42.2, v vzhodni Indiji 52. v Nemčiji 19.3, na Francoskem 14.3. vAvstro-Ogrski 16, v Avstraliji 8.24, v Italiji 5, v Rumunski 2.59, v Bolgariji 1.8, v Švici 1.4, v Kaplandiji 1.9, na Angleškem 11.7, v Belgiji pa I milijon glav. Staje v hlevih naj so tlakane, da se lahko odteka scalnica. Na ta način dobimo bolj suhe in bolj snažne staje. Konci staj naj se napravi gnojnični jarek, ki naj odvaja gnojnico v jamo. Cementne staje so najbolj trdne. V novejšem času se polagajo vrh cementnih staj močne dile, da so staje bolj gorke, kar je zlasti za molzno goved zdravo in priporočljivo. Književnost. • „Vox Urbis". — Ta v klasični latinščini pisani, ilustrirani, v Rimu izhajajoči mesečnik je začel v svoji juni-jevi številki prinašati članke iz Gorice pod naslovom: »Coinmentationes Plii-lologiae" iz peresa A. B. Kedo pa jc ta A. B.? Nikdo drugi kot vsem znani prevoditelj Gregorčičeve pesmi »Soči" na grško in latinsko, ki je nedavno tudi spisal in obelodanil grško-latinsko knjižico »Sine nontinc lusus" in že 1. 1880 latinsko »Noctes scholasticae". Kdor bi hotel imeti eno ali drugo ali oboje, oglasi naj se pri knjigotržcu Logarju v šolski ulici v Gorici. Pisatelj ima kot grecist in latinist v učenem svetu velike slavo in absolutno priznanje. „Vox Urbis" si je pridobila v njem so-trudnika, kakoršnih nima dosti. Nove knjige. — Priporočamo cenjenim naročnikom in čitateljem v nakup sledeče nove knjige, ki se dobe v »Katol. bukvami" v Ljubljani: 1. Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Osmi natis. Z velikimi črkami. Iz nemške knjige P. 1. VValserja O. S. B. priredili ljubljanski bogoslovci. Cena za lično vezano knjigo 3 K, z zlato obrezo in z zlatim utisom na platnicah 3 K 90 v. Knjiga obsega tudi premišljevanje Kristusovega trpljenja po vseli štirih evangelistih, kar ni imel do sedaj noben slovenski molitvenik. 2. Duša spokorna ali Prigovori in zgledi za dušo hrepenečo po spo-kornosti ali Dušna p o in o č za zdrave in bolne grešnike in pravičnike. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Drugi natis. 3. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Drugi zvezek. Spisal Ivan Šašelj. Cena K 2.50 za broširan in K 3.50 za vezan izvod. Na razpolago je tudi prvi zvezek, ki velja broširan 2 K, vezan pa 3 K. Drobtinice. Krepkega predsednika deželnega zbora imajo v državi Michigan. Imenuje se Campbell. Predminolo sredo je začetkom seje lastnoročno prijel nekega poslanca in ga vrgel skozi vrata. Poslanec Curtis je namreč nedavno kruto razžalil soprogo nekega deželnega uradnika, ki ga je zato na ulici pretepel s pasjim bičem. Ko je hotel Curtis v sredo zopet zavzeti svoj sedež v deželni zbornici in ga je opazil predsednik, šel jek njemu in ga ob splošni tišini poslancev vrgel skozi vrata. Obenem mu je zagrozil. da se 11111 prihodnjič pripeti isto, ako bi se še kdaj drzni! stopiti v zbornico. Nato se je Campbell vrnil na svoje predsedniško mesto in vsa zbornica mu je burno ploskala. Loterijske številke. Dunaj Gradec 12. junija. .17 22 52 31 2<> od 70 o«) 11 13 Odlikovana pekarija in sladčlčnrna K. Draščik v Gorici na Koran (v lastni hISl) Izvršuje naročilu vsakovrHtneRa peciva, torte, kolače za birmance In poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ne sl. občinstvu. Cene jako nizke. Novodošlo blago za NASTOPNO SEZONO se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami rtc.35 yA £ ^ « o r* ut m N c/J >31) M ofi >M za vsaki stan. „ 4-\V ' Lekarna I tnstofoklli 1 Girici J § Prave in edine žel. kapljtee 1 inamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč toh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno fličico (Varstven« »n.rok«) p0pjje. — Okrepi irlod c, store, da egine v kratkem času omotica in ii-volno lenost (mrtvofitj. Te kap. Ijice tadi storč. da človek ra/e j( Cena stsklenici 60 vin \ S ----------—■ L ^ »3* Slovenska manufaktunia trgovina & ji DFriic Iniitari '■‘gorica — Raštelj 16 — GORICA priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega oblačilnega blaga po najzmernejših cenah. ■ ■ Postrežba točna in solidna! DElaonlca ccrhuenih posod in cephvenega orodja Fr. Leban 6orica, Magistralna ulica šteu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cer-k> enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franko. Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno — delavnico. = Izvršujem točno in pošteno pona-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. Zaloga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgamo z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupnvališče nirnberškega In (lrobnega 11 mater tkanin, preje ln nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojačo in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna obnvala za vse leme čase. Posebnost: semena za zelenjavo, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje. krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. HS {inske stiskalnice so naše stiskalnice najnovejšega in izvrstnega sestava so , strojem za dvostroki n trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. Hidraviiške brizgalnice ..Syphonia‘‘ Ig' Delujejo same. Posode za grozdje’ sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice _ za seno; mlatilnice za vrsleno, mlatilnice za pšenic stitnice za žito, rezalu stroji za krmo in ročnimalnl za žito, razne velikosti, sc še raznidrugi gospodarski stroji. — Izdelujejo ini prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz borne, priznane in odlikovane Ph. Muvfarth-ovo in dr. »»Krajcuiv \mi.