C. K. pošti! Nedostuvljem* Stcvilhc jc poslati »dniintatraciji .JBtaeiibaliner”, Dunaj V. Kcntagassc 5. štev. 15. V Trstu, v nedeljo I. avgusta 1909. Leto II. ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1EHCEV PROSTA VODI POTK SVOBODI ! n7iiiniinniilniiriii)i'nii'iTmTnriTTHTmiTmTTninimiiiMiiili'ilHIIHIHIIIIIllllII. Uredništvo se*nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 1570. UpravniStvo Dunaj V. Zentagasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina za celo leto 0.40 K. za pol leta 4.70 K. Pozamezna štev. 18 vin. Delavsko ljudstvo vseh avstrijskih narodnosti! Delavci In delavhc! Volilci! Zopet je zaključen državni zbor, brez da bi zamogli poslanci podati najmanjši uspeh delavskemu ljudstvu. Državni zbor ni storil ničesar proti naraščajoči draginji, ničesar v ublaženje gospodarstvene krize, nobenega napredka e zahonodajstvu za varstvo delavcev. Razprave o socijalnem zavarovanju so še vedno na prvotnem stališču. Polni srda in varanih upanj vam poročamo o zadnjem zasedanju parlamenta. Vlada je trpela, da je vojna uprava razmetala stotine milijonov kron za bosansko vprašanje, brez da bi bila zbornico v tem kaj vprašala. Za to potrebna sredstva si je pridobila protiustavno pri Rotschii'dovih bankah, a izročila je uboge bosanske kmete oderuškemu ogerskemu kapitalizmu. Vlada je prezirala pravice ljudskega zastopstva ter zopet uvedla stari način policijske države. Stali smo proti tej vladi v hudem boju ter zabranili njene najhujše nakane. Ni se ji posrečilo prodreti s predlogi novih davkov, katerih bremena naj bi se naložila najrevnejšemu ljudstvu, in to v kljub hlapčevstvu nemških, poljskih in laških meščanskih strank, ki so tvorile zaslombo nakanam te birokratične vlade. Utekla je vlada obsodbi ljudskega zastopstva le z revno večino petih glasov. V tem boju smo se pa tudi trudili za delavnost parlamenta. Ko je bil ustavno rešen državni proračun, je imelo priti na dnevni red mnogo važnih zakonskih načrtov. Vlada je predložila parlamentu zakonski načrt po katerem naj bi se vravnale trgovinske razmere z Romunijo in slovanskimi balkanskimi državami, Po novih trgovinskih pogodbah naj bi se dovolilo uvažanje mesa iz imenovanih držav ter s tem kaj storilo proti podraženju živil. Vsled te pogodbe bi sc pa tudi naši obrtnosti vlajšal izvoz nje izdelkov ter bi se s tem pripomoglo tisočim brezposelnim in tisočim nezadostno vposelnim delavoem do dela in zaslužka. O teh trgovinskih pogodbah bi se imela zbornica posvetovati po rešitvi državnega proračuna. Že med posvetovanjem o proračunu smo zahtevali od vlade, naj razveljavi žitno carino in s tem omogoči znižanje cen žita, krme, moke in kruha. Takrat pa je preprečil nemško-nacijonalni poročevalec glasovanje o našem predlogu se svojim zavla- čevalnim predlogom, katerega je sprejela klerikalno agrarna večina. Upravno sodišče je izločilo tisoče stavbenih delavcev iz zavarovanja proti nezgodam. Približno tisoč tesarjev, stavbenih ključavničarjev, mizarjev in kleparjev se vsako leto ponesreči pri delu, brez da bi dobili le vinar rente. Slavili smo v zbornici | predlog, da se sprejme tudi te delavce v zavarovanje proti nezgodam. Tudi o tem zakonu bi se imelo sedaj sklepati. Zakon za trgovske pomagače in pa zakon o delavnem času v trgovski obrti sta se spremenila v gosposki zbornici in bi se imelo o njih v parlamentu zopet obravnavati, da vendar enkrat dobe zakonito veljavo. Tako je tedaj bilo pripravljeno mnogo dela v parlamentu, ki bi se moralo opraviti v prid delavskega ljudstva. In v teni važnem trenutku so začeli češki agrarci in slovenski klerikalci z obstrukcijo, ter s tem onemogočili vsako delo v parlamentu v veliko veselje fevdalnih sovražnikov volilne pravice! Obstruirali niso, ko je vlada zahtevala davke in novince (rekrute.j Ako je veljalo obravnavati o trgovinskih pogodbah, razveljavljenju žitnih carin, o skrbeh stavbenih delavcev, trgovskih pomočnikov in pomožnih delavcev, o ureditvi petrolejne industrije, tedaj so še le se svojimi sto nujnimi predlogi onemogočili delovanje parlamenta! Ne obstrukcija proti vladi, temveč obstrukcija proti ljudskim potrebam — to je politika čeških agrarcev in slovenskih klerikalcev. In to politiko so podpirali češki radikalci, ruten-ski kljub in poljska ljudska stranka. Od 3. novembra že leži načrt o socijalnem zavarovanju v parlamentu, a še vedno se zavlačuje to veliko in korištno ‘delo. Zahtevali smo, da med poletjem marljivo deluje, da bode to j velepomembno delo do jeseni izgotovljeno. A tudi to je preprečila klerikalno-agrarna obstrukcija. Največ krivi na tem zločinu so AGRARCI. Nič jim ni mar, če tisoči in tisoči delavcev ne morejo več kupovati ogromno podraženih živil; ni jim mar, ako ne nudi od njih ovirana industrija tisočem delavcev zaslužka. Mar jim je le, da se ne uvaža živina iz Romunije in da se še bolj zvišajo cene živini in mesu; oni nočejo, da se razveljavi žitna carina, samo da zamorejo cene žita in moke še bolj zvišati. Radi tega so preprečili delo v parlamentu! Proti ce-nejemu kruhu in mesu so obstruirali! Vlada je začetkom skušala odkupiti agrarnem privoljenje za trgovinske pogodbe. Za lačno šolsko dcco, za bolnišnice, za naše vdove in sirote, za brezposelne delavce država nima denarja — a ponudila je agrar-cern za vse mogoče podpore in premije štiriiiipedeset milijonov kron, samo da oni milostno dopusti, d« snrejme zbornica trgovinske pogodbe. Pa 'tudi to se ni bilo zadosti preobjedenim krušnim oderuhom ; ni imelo uspeha to pogajanje. Radi-tega naj čaka ljudstvo na izpolnitev svojih zahtev ! V zvezi s agrarno podraževalno politiko je pa tudi podlo sebično stremljenje. Nekateri meščanski poslanci, kar niso mogli dočakati, da bi dobili ministerski frak in pa ministersko plačo; oni hočejo v delovanju ovirati parlament, dokler se jim ne uresničijo njih želje! Oni trdijo, da je obstrukcija bila potrebna iz narodnih razlogov. Brezobzirno ščuvanje narodnjakov na obeh straneh je privedlo tako daleč, da se skriva podla sebičnost podraževalnih domoljubov in pa nizka spletkarija stremljencev po ministerskih stolcih z narodnimi razlogi! Proti tej brezvestni obštruciji se je izkazala vlada in pa meščanske stranke nesposobne. Zahtevali smo, da stopi parlament v boj proti obstrukciji. Še-Ie po dolgem omahovanju, in ko je vlada grozila z za-ključenjem, so se meščanske stranke v zadnjem trenutku oprijele naših zahtev. Ker jc* bila vlada nezmožna voditi in pospeševati delo parlamenta, je vzel to stvar v svoje roke. Vse stranke brez razločka narodnosti, socijalnih in političnih tendenc so se zedinile, da bi omogočile delavnost v ljudskem zastopstvu. Pri tej enotni izjavi zbornice je popadel strah klerikalno-agrarne obštrukcijoni-ste pred njih lastnim delovanjem. Iskali so le še ]» o v o <1 » da bi zamogli nazaj vzeti nujne predloge, s katerimi so preprečili delovanje. Govorilo se ni več o gospodarstvenik, političnih in narodnih 'koncesijah obstrukciji — za par fraz o bosanski agrarni banki so bili obstrukcij onisti pripravljeni odnehati. V zadnjem trenutku, ko je bila takorekoč najdena pot iz te zagate, je odrekla vlada svoje odobrenje, ker se je v resnici bala, da pride njen konec, če se ohrabri parlament. Toraj je razen obštruk-cijonistov zakrivila tudi vlada oviranje parlamenta! Ona noče, da deluje zbornica. Gosp. pl. Bienerth lažje vlada brez zborniškega nadzorstva! Zakrivili so pa oviranje zborniščega delovanja tudi Mrščan. socialisti in nemški naciionalci. Oni so se pogodili z obštrucijonisti. Nato so tekli k Bienerthu, in ker ministerski predsednik ni hotel miru, so bojazljivi vladni hlapci vzeli nazaj svoje zagotovilo. Tako se je toraj razbil parlament. »Mavci! Voliloi! Menimo da so socijalni-demokratje storili svojo dolžnost. Nemci in Čehi, Poljaki, Rusini in Lahi, vsi Vaši poslanci so se bo- Živila rili proti sovražnikom ljudstva na vladni klopi, kakor tudi proti ljudskim sovražnikom v zbornici, proti budalosti na levi kakor proti brezumnosti na desni, proti obrtnijskim hujskačem kakor proti krušnim pderuhom, proti nemškim vladnim mamelukom kakor tudi proti slovanskim obstrukcijonistom. Toda mi tvorimo samo šestino v zbornici! Naš poskus, pripraviti zbornico do plodonosnega delovanja sta preprečili vlada in pa nezmožnost meščanskih strank. Meščanske stranke so se izkazale nezmožne za vladanje te države. Poskusile so se združiti proti socijalni-demokraciji — toda pri njih ni najti medsebojne vzajemnosti. Začele so se med seboj bojevati — In sedaj ne morejo delovati. Ljudstvo zahteva delo in kruh — stranke pa tratijo čas z brezplodnim prepirom. Vladati ne morejo ne skupno in ne vsaka za se. Pripraviti ne morejo narodnega miru in če se zahteva od njih plodonosno socijalno delovanje, odgovarjajo Vam s puhlimi narodnimi frazami. Od njih toraj ne pričakujte pomoči! Pomuči se nam je nadejati le od delavskega ljudstva samega. Vsak izmed vas mora postati agitator, ki mora poučiti svoje sosede in tovariše, na kak način se je razbil parlament. Zahtevati morate odgovornost od krivcev. Učite spoznavati vse ljudstvo, da je le ena stranka v stanu bojevati se proti agraruo-oderuški politiki! proti razdejalcem parlamenta! proti ljudstvu sovražni vladi! Zbirajte se pod rudečo zastavo, na boj za kruh in delo, za pravice naših starcev in pohabljencev in za prosto zvezo prostih ljudstev! I mednarodna socia/ija demokracija: Zveza socialno-demokratičnih poslancev v avstrijski državni zbornici. Brezvestnost kapitalizma. Iz prejšnjih časov vemo, da je bil kapital še trgovski kapital, kterega načelo je bilo rop in oderuštvo. Nizozemske in angleške kolonijalne družbe so dostikrat sežgale veliko množino dišav, samo da so jim ostale visoke cene. Industrija je privedla zopet drugo načelo; ceno blago in ogromno razprodajo. In to se je izkazalo za izvrst-nejše negi) prvo. Toda v 20. stoletju se obrača kapitalizem zopet do prvih sredstev. Vedno večje zvišanje cen je na dnevnem redu. Vsled skrbno izvedenega sistema obrambne eol-nine se blago vedno bolj podražuje; karteli jili vzdržujejo „na višini"; pravcate zarote na borzi prirejajo pravo oderuštvo. In sedaj poglejmo kako se vrača kapitalizem k svojemu staremu načinu — k uničevanju kon-sumnega blaga. Brazilijanska vlada je nameravala, in njen evropski komite upnikov je pritrdil njenej nameri, da zažge deseti del v Braziliji nabrane zaloge kave. S tem naj bi se povišala cena kavi, katere se iz Brazilije . največ po vsem svetu razproda. To postopanje je zanimivo še radi značilne svetovne skupnosti modernega kapita-# lizma. Kavine zaloge so lastnina brazilijan-skih naselnikov. In kdo razpolaga ž njimi? Brazilijanska vlada. In od koga je odvisna veljavnost sklepa ? Od evropskega bančnega konsorcija. In na čegave stroške se dogaja vse to ? Vedno le na stroške evropskih odjemalcev. Zunanji vzrok tega brezumnega dejstva je znižanje kavinih cen. In kako je bilo to mogoče ? Brazilijanske plantaže so bile večinoma na podlagi dela, ki so ga opravljali sužnji, ubogi zamorci, kterih izkoriščevanje je bilo toliko, da so se bali plantažni posestniki da proste volje nikdar ne dobijo zadostno število delavcev. Dolgo časa so znali preprečiti odpravljenje suženjstva. Še-le leta 1871 je prišlo do zakona o „prostosti materinega telesa", to je, novorojeni ne sme postati suženj. Posestniki so pa prodrli s svojo terjatvijo, da naj bodo novorojeni do 21. leta pod njih nadzorstvom. Toraj čeravno so bili prosti rojeni, so vendar še ostali sužnji. L. 1888 so bili v Braziliji oproščeni zadnji sužnji, — in teh je bilo še 700.000. „Vsako upanje v ohranitev naših kavinih kultur je sedaj zgubljeno !“ se je izjavil nek brazili; janski posestnik v parlamentu. Prišlo je pa drugače- Pridelovanje kave, ki je znašalo 132.500 ton v 1. 1870, potem 330.000 ton v 1. 1880, je naraslo na 490.000 ton v letu 1890, ter znaša sedaj poprečno en milijon ton na leto. Kako je bilo to mogoče V Zamorci so res zapustili plantaže ; poznali so deželo, ter se radi tega naselili po gozdih kjer so borno, a vendar neodvisno živeli. Namesto zamorcev so prišli beli. A prišli so prostovoljno kar trumoma. Bi/o je veliko preseljevanje evropskih izselnikov. Naselilo sc je v Brazilijo v prvi polovici pretečenega stoletja okoli 3000 oseb na leto. V letih 1855 do 1885 pa že 1(>.0GG in od 1886 do 1892 celo povprek 98.415 na leto! Plantaže so se polnile z delavci in posestniki so bili brez skrbi. Plantaže se pa tudi prav dobro obnesejo. Delavci se nasele v celili družinah in vsa družina mora delati. Neki popotnik, ki je pred kakimi desetimi leti potoval po ta-mošnjih krajih, pripoveduje sledeče: »Osobje, ki se rabi pri obdelovanju zemljišč, kakor tudi v obrtnih strokah, obsega stotine družin ki stanujejo po vaseh in ki po svojem iz-gledanju spominjajo na čas sužnosti«. Pri tem so se pojavili plačani sužnji iz izobražene Evrope — večinoma Lahi — mnogo inteligentnejši nego afrikanski zamorci ter omogočili vporabo strojev pri obdelovanju. Naraščala je plodonosnost, stroški pa so se znišali. In ravno te evropske razmere, ki so pripomogle brazilijanskim plantažnim posestnikom do cenili delavskih moči, so preprečile naraščanje odjemanja brazilijanskih pridelkov. Čeravno je kapitalistično izkoriščevanje odtegnilo mleko kmetskim družinam in ga oddalo mlekarnam ; čeravno poznajo delavske družine mleko le v toliko, da si malo pobarvajo kavo, katera mora dostikrat nadomeščati kosilo, so vendar tudi ti sloji prisiljeni štediti kavo ter jo nadomeščati z raznimi pridatki, ki so dostikrat tudi zdravejši. A to vse še ni zadosti. Tudi visoka carina na kavo močno ovira nje odjemanje. In to carino se namerava povišati. V svrho zvišanja kavinih cen so v Braziliji monopolizirali trgovino s kavo ter določili izvoz kave tako, da se zamore izvažati vsako leto le določena množina. Evropske banke so pri tem organiziranju oderuštva pridno pomagale s tem, da so brazilijanski vladi posodile denar in si dale za to zastaviti kavine zaloge. A to jim ni ničesar pomagalo. Množina kave je prevelika in revščina množine odjemalcev v Evropi še večja. Vsled tega ni bilo mogoče poljubno zvišati kavinih cen in plantažniki jadikujejo — kot bi bili avstrijski ali nemški agrarei. Raditega so se lotili sedaj radikalnejšega sredstva ter hočejo sežgati kavo. Plantažne delavce se izkorišča do kosti, a pridelek se pokonča. Približno eden milijon Žakljev kave, vsak po 60 kg. težak, bode sežgan — in to samo v to svrho da se plantažni posestniki v Braziliji in pa razne banke v Evropi lažje obogatijo. Med tem pa se trudijo in gladu umirajo milijoni revnega ljudstva samo da se polni nenasitno žrelo kapitalizma. To je kapitalističen svet. železniška nesreča povzročena po zločinu. Dne IG. t. m. je na železnici sulmski med postajama Heimschuh in Fresing skočil vlak s tira. Pri tej nesreči sta bile dve osebi težko in njih več lahko ranjeni. Proga je ravno na tem mestu na pobočju in v velikem ovinku. Ko je privozil vlak do ovinka, je zapazil strojevodja Neu-hold, da leže čez tir težke traverze. Dal je nemudoma protiparo, a ni bilo več mogoče vlaka ustaviti, ker je bila zapreka preblizu. Na ta način je zavozil vlak naravnost v traverze, ki jih je zločinska roka tje položila. Stroj se je vzdignil in se prekucnil v globočine, ter potegnil seboj vozove. V jed-nem teh v6z je bilo 40 laških cestnih delavcev. Strojeva kolesa so molela na kvišku. K sreči se je pretrgala vozovna zveza, tako da so se vozovi prevrnili samo na stran. Najprej je bilo videti kakor bi bili vsi v vlaku se nahajajoči zmečkani, kar se k sreči ni zgodilo. Potniki so se rešili skozi okna iz vozov, ter so nepoškodovani pomagali rešiti ranjence. Eden izmed njih je tekel k stroju in izpustil paro, ter s tem zabra-nil še večjo nesrečo. Vlakovodja je ostal nepoškodovan, kurjač G ra gor Panovetz pa je bil pod strojem ter kričal radi neznosnih bolečin. Morali so ga takorekoč iztrgati izpod stroja. Zlomljena mu je desna noga in vrhutega na desni strani ves poparjen z vrelo vodo ki se je zlivala iz kotla. Razen tega se mu je v desno nogo zasadil ojster kos železa do kosti, ter povzročil veliko skelečo rano. Bil je za silo obv 2 za n ter z prožnim vozičkom odpeljan v Heinschuh in od tam v Gradec v bolnišnico. Izmed laških delavcev so bili trije težje ranjeni, katere so spravili na bližnjo postajo Heimschuh. Kmalu na to je prišel iz Lipnice pomožni vlak z delavci in železniškim zdravnikom Dr. Genalom. Od laških delav- cev so prepeljali enega, najtežje ranjenega na njegovo željo v Mariborsko bolnišnico. Temu ranjencu je tudi noga zlomljena. Njegova tovariša sta ostala začasno v Lipnici. Eden od teli, Anton Kalzig, ki mu je tudi noga zlomljena je bil pozneje prepeljan v gražko splošno bolnišnico. Tehnik Karol Wessely, ki je bil namenjen v Gradec, je hotel skočiti iz voza ter v razburjenosti prebil šipo in se s tem ranil. Da bi se vlak spravil iz tira, je bil čez tir položen železen težek traverz, ki je bil s kamenjem založen in s peskom pokrit, vsled česar strojevodja tega ni mogel hitro zapaziti. Kakor se poroča, ostanejo ■ ranjenci pri življenju. Dopisi I l+l -Lil! Železničarska usoda je določila zcpet tri sodruge, da primejo potno palico in odrinejo v druge kraje robotati in tlačaniti za južno železnico. Dobri tovariši in zvesti sodrugi so nam bili nadsprevodniki: Uršič, Lužar in Očko. Radi tega si tudi štejemo v dolžnost jim pri njih odhodu zaklicati 1 Srečno pot! Sodrugi! Ostanite tudi v tujini zvesti svojim načelom in spoštovanje ljubljanskih so-drugov Vam bode tudi v novi domovini gotovo. Tovarišem v Ljubnu in v Bozen-u pa čestitamo, da dobe v svojo sredo tako odločne može, ki so vsaki čas privravljeni stati v prvih bojevnih vrstah za našo pravično stvar. Organizirani j uš. železničarji. Strojili inšpektor južne železnice gosp. Grundner je kaj čuden možak. Od dne do dne se pokazuje v drugih barvah in njegovim »podložnim« se usiljujejo misli, da mož stremi po ciljih, katerih niti sam ne pozna. Ko je prevzel svoj resor v Trstu, so ljudje mislili, da se bo dalo z možem pametno delati, tembolj, ker je vedno zatrjeval, da je njegova naloga ta, vzgojiti južni železnici zadovoljne uslužbence, češ da je prepričan, da bo le v takem razmerju obavljanje »službe tako, ki bo koristilo v prvi vrsti podjetju, torej akcijonarjem. »Svoje, baje moderno prepričanje, je sku-»šal uveljaviti v prvi vrsti v Trstu, pa seje moral po kratkem času prepričati, da je oreh, katerega se je lotil, za njegove zobe le pretrd. Kajti uslužbenstvo je spoznalo prozorne namene g. Grundner-ja in je bilo precej iz početka strogo na straži. Mož je izprevidel, da zanj tu ne bo lavorik in preložil je svojo delavnico v kraj, ki je od nekdaj znan kot zbirališče zaspancev. Gosp. Grundner se je lotil ljubljanskih železničarjev spadajočih v njegovo področje in kar cela leta organizatoričnega in agitatoričnega dela niso mogla doseči, je dosegel on v raz-merno kratki dobi. Ljubljanski južni železničarji delavnice in kurilnice so postali nezadovoljni in plod te nezadovoljnosti čuti vže danes prav neljubo g. Grundner sam in čutila ga bo še veliko bolj občutno v najkrajšem času uprava južne železnice, če se preje ne pomisli in ne pošlje g. Grund-nerja tja, kamor spada. Strojno osobje stoji že drugo leto v boju za človeške turnuse. Vsa le mogoča pota so se že v tem boju uporabila, razmere pa se do danes niso spremenile niti za las, in to samo radi tega, ker stoji vsegamogočni g. Grundner na autokratičnem stališču: Jaz in moja volja. Vsaka potrpežljivost ima svoje meje, to nas uči že zgodovina rimskih sužnjev, ki so napravili konec nekdaj najmogočnejši državi, Tako je tudi ljubljansko strojno osobje spo-znajoč neplodnost svojih poskusov, potom peticij, intervencij itd. prišlo do konečnega zaključka, da se razmere drugače ne spremene, če se ne napravi odločilnega koraka in predložilo je ultimatum, zahtevajoč ko-nečno rešitev njih želja in pritožb. Da se v tem ultimatu ni beračilo in prosjačilo po bivših navadah, je pač naravno, če je znano, da se na prošnje doslej živ krst ni oziral. V kolikor pa nam je znano, je bil dopis popolnoma dostojen, seveda že po svoji naravi tudi odločen. Ta možat nastop osobja je gosp. Grund-nerja seveda presenetil, ki je v ljubljanskih* uslužbencih menda videl same osličke in prišel je zato osebno, da reši, kar je še rešiti. Tukajšni železničarji so bili na vse pripravljeni in izjavili so solidarno, da kot posamezniki ne obravnavajo več z gosp. Grund-nerjem, temveč da je to mogoče le edino potom njih zaupnikov, katerim so dali potrebna navodila. Gosp. Grudner je pri svojem prihodu pač spoznal kritično situvacijo, ali kljub temu ni slušni pametnega glasu svoje slabe vesti, temveč je hotel z brutalnim nastopom napram zaupnikom zorobiti solidarnost osobja, v muli, da uslužbenci niso edini. Mož se je temeljito zaračunal in nastop zaupnikov ga je lahko poučil, da so časi brutalnega terorizma na južni železnici za vedno odklenkali. Zaupniki, katere je mož v svoji brezmejni naivnosti obebno žalil, obrnili so mu hrbet in so odšli, ter mu s tem dokazali, da so pač pripravljeni obravnati v imenu svojih volilcev, da pa je pod njih častjo, razpravljati z ljudmi Grundnerjevega kalibra. Pozvali so takoj svoje tovariše, jim poročali o dogodljajih in sprejet je bil enoglasno predlog, da se pri ravnateljstvu z vso odločnostjo protestira, proti nastopu inšpektorja Grundnerja, ki s vojim nastopom žali celo kategorijo uslužbencev, ki so vedno vršili vestno svojo nalogo napram upravi. l)a je s tem korakom stopila vsa stvar v jako kritičen stadij, je menda vsakemu zdravemu človeku jasno in bodočnost bo pokazala, če dopušča uprava take dogodljaje nekaznovane napram svojim uslužbencem. Besedo ima sedaj uprava južne železnice. Zaslužena zahvala bi se lahko izrekla za inteligentni nastop deželnega poslanca in občinskega svetnika ljubljanskega, Josipa Turka, napram skladišnemu predstojniku južnega kolodvora v Ljubljani. To človeče si domišljuje, da je z deželnozborskim man-! datom dobil tudi neomejeno pravico, kazati svojo surovo prevzetnost, kjerkoli se mu to poljubi. Mi bi se sicer za stvar ne brigali, kajti pravzaprav bi morali tukajšnjim uradnikom, ki so bili vedno pohlevna lestva liberalni ošabnosti, privoščiti, da se jim njih trud tako čedno plačuje. Da pa dvigujemo svoj glas, je vzrok v tem, ker nas mora biti sram, služiti podjetju, katerega reprezentante vsaki domišljavec lahko zmerja in terorizira. Ce bi si gosp. Turk dovolil tak nastop napram skladišnemu delavcu,' kakor si ga je dovolil pred kratkem napram predstojniku, tedaj mu garantiramo, da bi naletel na napačni naslov in povedalo bi se mu na odločen način, da je tudi on za podjetje človek, kakor vsak drugi, ki se mora pokoriti predpisom. Če bodo uradniki iz takega početja izvajali konsekvence ne vemo; sicer nam je pa tudi vse eno; Zabeležili pa smo stvar zaradi tega, da opozorimo onih par duševnih revčkov, ki agitirajo za N. D. O., kaj imajo pričakovati od ljudi, katerim sedaj na konja pomagajo. Zaslužena zaušnica tudi njim ne izostane. Itd. st. h: DOMAČE VESTI 10 N. D. O. v Ljubljani, odnosno njena šišenska podružnica razpošilja zopet fehtarske pole, sedaj po »‘šiški, kjer se poslužuje še ene fraze, katera v Ljubljani seveda ne bi bila nič žalega. Da se bolje spozna infamija te zalege, naj navedemo besedilo tega beračenja : Velecenjeni gospod 1 Kakor Vam je znano, ustanovila se je v Spodnji »Šiški po- družnica «Narodne delavske organizacije*, N. D. O. je že v kratkem času svojega obstoja pokazala svojo življensko moč ter dokazala, da hoče z vztrajnim in energičnim nastopanjem, na podlagi narodne samopomoči pomagati slovenskemu delavstvu do boljšega položaja. Ker razne internacijonalne organizacije izrabljajo naše delavske mase samo kot števni materijal ob raznih volitvah itd. je samoumevno, da bode «N. D. 0.», ko iztrga delavstvo iz teh rok, ogromno pripomogla k celotnemu narodnemu razvoju. V »Sp. »Šiški n. pr. je edino socialno-demokrat-ska stranka tista, ki z otroci svojih pristašev polni šulferanjsko šolo ter na' ta način pripravlja nemštvu pot, da bi se ojačilo, zlasti z ustanovitvijo c. kr. železniških de-la\ nic. Poznavajoči Vaše narodno čuvstvo, usojamo si vabiti Vas, da tudi Vi pristopite kot podporni ali pa ustanovni član ter #nas tako moralno utrdite in materialno podprete, na potu k našim ciljem. Ustanovnine je enkrat za vselej 50 K. Podpornimi 6 K na leto. \ nadi, da Vas lahko beležimo v vrste blagohotnih podpornikov «N. D. 0.», »se v naprej zahvaljujemo : Julij Cuznar, t. č! blagajnik. Oto Vamberger, t. č. tajnik. Peter Peharič, t. č. predsednik. NB. V slučaju, da pristopite« k «N. D. 0.» v gori navedenem smislu, izvolite se poslužiti našega poverjenika, ki Vas v najkrajšem času obišče. Zanima nas nekoliko stavek o šulfe-ranjski šoli. Trditev, da polni to šolo edino social no- demo k ra ti č n a stranka z otroci svojih pristašev, je navadna narodnjakarska laž, katero seveda le prebijamo, ne da bi se ob njej ogorčali. Zakaj laž je svakdanji zizibambulovski kruh. JŠulferajriška šola v »Šiški je, to vedo vsi poznavalci šišenske zgodovine zadnjih let, posledica reakcionarne občinske politike, ki so jo vodili najbolj za-griženi nasprotniki napredka in kuture, naj so se tudi odevali s plaščem napre.lnjaštva. Tem mračnjaškim magnatom ni bila šola nikdar nič^ druzega kakor breme, ki so ga sovražili iz dna duše. Z zanemarjanjem .svoje šole os gladili pot šulferajnski, Toda to je le ena plat; druga je pa ta, da ne more živ krst; če ima kaj pravičnosti v sebi, odrekati nemškim staršem pravice, pošiljati svoje otroke v nemško šolo, kakor zahtevamo povsod tudi za slovenske otroke priliko, da obiskujejo slovenske šole. Če so v »Mški pri železnici Nemci, je smrdeče barbarstvo, ako jim kdo to očita. Koliko je slovenskih železničarjev na nemških postajah ! železničar je — to bi tudi visoki duhovi pii »N. D. O. lahko vedeli — sluga, ki mora slušati, če dobi ukaz, da nastopi službo tualitam. Ko se je izročila nova železnica prometu, niso bile trume železničar-jev premeščene im Jesenice, v Gorico, v Trst, nič vesele in srečne. Pri vseh mogočih inštancah so prosili, naj ih ministerstvo premesti v druge kraje. Ali je njihova krivica, da se jim niso izpolnile želje ? Družbica, ki nosi ime N. D. O., hoče veljati za delavsko; voditi ves b oj proti delavcem, beračiti za denar pri n e d e 1 a v c i h, je pa početje, ki zadostno karakterizira »delavski« značaj te liberalne zadnje straže. Papež in žensko gibanje. Pred nekaterimi tedni je sprejel papež deputacijo »imenitnih" laških in francoskih ženskih zvez, ter se izrazil v svojem nagovoru proti vsakemu stremljenju po ženski ravnopravnosti, posebno pa proti gibanju v dosego volilne pravice. Rekel je med drugim, da ženska ne more bit nikoli z možem na eni stopinji ter na ta način ne more uživati enakih pravic kakor možki. »Seveda je ta izjava neprijetno iznena-dila gotove kroge. Hitro nato so se potrudili nekateri rimsko-katoliški listi, da bi to odurnost malo olepšali in nje želo prikrili. V angleškem jeziku pisan klerikalni tednik „Rim“ natvezuje svojim čitateljem sledeče: »Predsednica laške organizacije je prečitala adreso, v kateri se povzdiguje »sodelovanje ženskih zvez pri velikem delu Njegove svetosti za prenovljenjc vseh stvarij v Kristu". V odgovoru je omenjal Pij X. nektera glavna vprašanja novodobnega ženskega gibanja, ter izrekel: „Zmota je, če ima žena iste pravice in isto socijalno nalogo kakor mož. Ona ni moževa sužnja in ne njegova dekla, temveč njegova tovarišica in pomočnica. Naloge obeh so različne, pa enako vzvišene in se soglasno združujejo v tvoritvi družine in v vzgajanju potomstva". A vendar ni žensko delovanje navezano samo na dom, temveč ima tudi socijalne naloge. Papež je nadaljeval: „ Želi m, da se resno oprimete v z goje-valne naloge in ste pripravljene s trdnimi pravili za vzgojevanje in izobraževanje mladine. Dandanes je v navadi razvajanje otrok, ker se šiba premalo rabi; stariši menijo, da postanejo otroci dobri kristjani in dobri državljani, če se jih gladi in polju-buje. Nadalje morate stremiti za tem, da postanete dobre gospodinje. Pred vsem pa bodite skrbne in dosledne v izpolnjevanju verskih dolžnosti, ter imejte vedno pred očmi, da le pobožna žena gospodari v hiši in v srcu svojega moža, ter da je obema pogubo, če je žena brez vere". Da imajo tudi te papeževe izjave znak nezmotljivosti, bode dvomil tudi marsikateri prav dober kristjan. Posebno pa to velja o rabi šibe pri odgojitvi otrok. Moderno vzgo-jeslovje je že davno odpravilo srednjeveško naziranje, da bi se otroku zamogla s šibo iztepsti slabe lastnosti, in se mu ob jednem dobre vtepsti. In po papeževem mnenju je šiba celo neobhodno potrebna za vzgojo dobrih kristjanov. (Kaj pa, ko bi se začelo s tem pri glavah?! Morebiti bi imeli potem boljše kristjane nego jih imamo sedaj). Ta papeževa nakana po mnjenju omenjenega tednika ni bila javna, temveč bili so to zasebni pogovori. Pij X. je rekel, da se ne vjema z žensko demagogijo. On ne želi, da bi ženske postale člani parlamentov in kongresov, temveč želi, da se živahno in javno pečajo z vprašanjem o svetosti družinskega življenja, o vzgoji mladine, ter o izboljšanju moralnega in materijalnega položaja delavk itd. Kakor vidimo, je to, v kljub vsem olajševalnim poskusom, vendarle odklanjanje ženskega gibanja, ki stremi po ravnoprav-nosti. To nas mora tembolj iznenadjati, ker v nekterih deželah, kakor n. pr. v Belgiji in Nemčiji klerikalci niso več v starem na-zadnjaštvu nasprotni naprednim ženam. Sicer tudi ti še nočejo pripoznati ženske ravno-pravnosti, a se vendar čutijo prisiljeni že iz strankarskih vzrokov, polagoma popuščati v svojem odporu proti podelitvi političnih pravic, ki naj se dajo ženam. Gibčno in vitko se je katoliška cerkev tam vedela prilagoditi istočasnim razmeram. Uvidela je, da se ženska politična emancipacija ne more več zadržavati, temveč da zamore svoj čas mogočno okrepiti gospodarstveni in politični vpliv klerikalizma v gospodujočih slojih. Ker se nikjer ne nahaja dogma proti ženski politični emancipaciji zamorejo črnuhi podati tuintam male koncesije novodobnemu ženskemu gibanju. Pride še dan, ko bode papež dajal svoj blagoslov ženskemu gibanju po ravnopravnosti. —- seveda le tedaj, ako se da voditi edinozveličavni cerkvi. Seveda ti papeževi opomini in želje ne bodo več mnogo zalegli, ker srednji vek je že minil in ž njim vred neomenjena oblast kutonoscev. To vedo tudi žene in se po tem ravnajo, ker tudi njim je napočila jutranja zarja spoznanja, da jih hoče cerkev obdržati le v sužnosti za dosego svojih sebičnih namero v. Železničarji I Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „Ze-lezničar“. Nova avtomatika pri c. kr, državnih železnicah, Železniško ministerstvo je v XXXVII. številki svojega uradnega lista obelodanilo odlok od dne 10. julija t. 1. s katerim se na novo urejuje imenovanja in pomaknenja poduradnikov in uslužbencev c. kr. državnih železnic. Ta odlok priobčujemo tu zdolaj. Kakor je znano, je bil lanjskega leta predlog za 20 milionsko zvišanje proračuna v svrho zboljšanja železničarskih gmotnih razmer v državnem zboru od meščanskih s'rank odklonjen. Razburjenje vsled tega postopanja je bilo vsled tega izdajstva železničarjev toliko, da se je vlada videla prisiljeno predložiti zakonski načrt, glasom katerega naj bi se stavil v proračun znesek 18 milionov kron in to za zboljšanje plač državnih uslužbencev v državnih podjetjih. Od tega zneska je pripalo železničarjem 8 :> milionov kron, ki je bil kot naknadni kredit za leto 1908. postavljen v proračun za železniško ministerstvo. S to svoto ter z na-daljnim zneskom 1'7 milionov kron za uradnike je železniško ministerstvo obljubilo, da stori celo vrsto korakov izboljšanje mizer-nega gmotnega stanja državnoželezniškega osobja, o čemur smo obširneje že poročali v jeseni lanjskega leta v svojem glasilu. Mej onimi izboljšanji moramo omeniti posebej skrajšanje napredovalne dobe v plačilni stopinji 1000 kron od 3 na 2 leti. Ravno tega nujnega in od celokupnega osobja toliko željenega zboljšanja pa c. kr. železniško ministerstvo v svoji novi avtomatiki ni vpo-števalo. Kakor posnemamo iz zapisnika s°je centralnega odbora personalne komisije usluž-benske sekcije, — ta zapisnik priobčarao tu spodaj —je železniško ministerstvo po predsedniku personalne komisije, sekcijskemu svetniku Dr. Boes-u izjavilo, da se skrajšanje napredovalne dobe ni nikdar obljubilo, nego da je železniško ministerstvo le v splošnem izjavilo, da se zboljšanje avtomatike izvede glede zvišanja začetnih plač uslužbencev in onih poduradniških mest, ki tvorijo prva na-meščenja, nadalje na skrajšanje napredoval-nih terminov in na premeščenje več kategorij v višje skupine, in da si železniško ministerstvo realiziranje teh odredb mora pridržati. To je jednostavno prazen izgovor železniškega ministerstva. To je ono izjavilo šele tekom pogajanj z eksekutivnim komitejem koaliranih organizacij in to pri 4. točki zahtev, obseženih v predloženi spomenici, to je pri točki „o zboljšanju avtomatike poduradnikov in uslužbenrev <. Ozirom na tako izjavo sta poslanca sodr. Tomscliik in sodr. Muller odločno protestirala proti takemu zavijanju oziroma proti taki spremenitvi že danili koncesij, ki pomenja poslabšanje obljubljenih zboljšanj. Zastopniki železniškega ministerstva, ki so vodili pogajanja z eksekutivnim komitejem, so izjavili, da se na kako poslabšanje nikakor ne misli. Moralna dolžnost železniškega ministerstva je bila, da pri realiziranju koncesij glede zboljšanja avtomatike izvede tudi obljubo glede skrajšanja napredovalne dobe v plačilnem razredu 1000 kron od 3 na 2 leti. Centralni odbor naše organizacije se je s to stvarjo že pečal ter sta poslanca sodr. Tomscliik in sodr. Rud. Muller po njegovem nalogu že posredovala pri železniškem mini-sterstvu da se dvoletna napredovalna doba v plačilnem razredu 1000 kron čimprej izvede. Seveda bode organizacija storila vse, da se ta splošna in upravičena zahteva tudi gotovo realizira. Kakor doznajemo, so izdale že intervencije imenovanih dveh poslancev sodr. Tomschika in Muller-ja. Železniško ministerstvo je namreč še oficijelno izjavilo, da poskusi vsa sredstva v svrho, da doseže od strani finančnega ministerstva za to nadaljno zboljšanje potrebno dovoljenje. K tej izjavi moramo mi pač pripomniti, da pričakujemo z vso gotovostjo uresničenja gornjih besed in da se že koncedirano skraj- šanje napredovalne dobe v plačilnem razredu 1000 kron za prizadete uslužbence uvede čimpreje in sicer z veljavo od 1. ja-nuvarja 1909 naprej. Nova avtomatika je taka le : žlradne odredbe in objave. Odlok železniškega ministerstva od H. julija 1905) "štev. 14.535, izdan na vse organe, glede ureditve plač kakor tudi imenovanj in napredovanj poduradnikov in uslužbencev avstrijskih državnih železnic. Na podlagi določi) §$ (i (točka 'J) in 19 organizacijskega .statuta za državno železniško upravo ne v sjiorazumljenju z c. kr. finančnim minister#tvoni razveljavljajo določbe, izdane. z odlokom železniškega ministerstva od dne 30. aprila 1007, štev. 23.200 (objavljene v XX'IV. številki uradnega lista iz leta 1907) in se plače, imenovanja in napredovanja poduradnikov in uslužbencev avstrijskih državnih železnic z veljavo od i. januvarja 1909 naprej urejujejo tako-le : ■ 1. Uporabljevalne kategorije poduradnikov, kakor tudi zneski letnih plač, določenih za posamezne kategorije in pa visokost dunajske stanarine so naznačeni v tej -le tabeli: Plačilni šema za poduradnike. 5 plača j 1 Stanarina 'p- Uporabna kategorija na Dunaju -1£ k r O 11 3400 1 3200 1000 3000 2800 Delavniški mojstri v j glavnih, obratnih in sig- } nalnih delavnicah kakor tudi v električnih za- | vodih in stroje vni mojstri 2600 800 A 2400 2200 2000 »uu 1800 lGOO f>U l/ _____ 500 /. S začetno plačo 3000 1000 1200 kron : 2H00 Strojevodje, stroj niki, oficijantje, ladijevni strojniki, skontisti, postajni mojstri (postajni 2600 Ml Ul 2400 ekspedijentje), vozovni mojstri, preiskovalci 2200 700 B vozov, delavniški delovodje, vlakovni revizorji 2. S začetno plačo 2000 1800 600 1200 kron : Prožni, mostovni, po-slopni in signalni mojstri, KiOO 1400 500 delavniški mojstri v raz-vestljevalnih in impreg- 1300 nacijskih zavodih 1200 400 2600 800 2400 Mojstri v razsvetljarnah, 1 tolmači, mojstri v lukah, 2200 700 2000 C kanclisti, skladišni tnoj-1 stri, nadsprevodniki, 1800 600 1 1 placmojstri, krmarji, podknnarji. 1600 | 1400 500 1 ! 1300 1 1200 1! 400 Na mesto dosedanjih „delavniških mojstrov v bločnih delavnicah" stopajo »delavniški mojstri v »signalnih delavnicah". Ker se je ustvarila nova kategorija „de-lavniškihvodlj", (Werkftlhrer), tedaj bode mogoče imenovati poduradnikom one delav-niške naddelovodje Oberwerkmftnner) oziroma delavniške delovodje (Werkmanner), ki tudi delajo kot delovodje, to seveda v mejah normiranja in v kolikor bo mest prostih. •J. Uporabne kategorije uslužbencev, kakor tudi visokost letnih plač in stanarine na Dunaju so obsežene v naslednji tabeli: Plačilni šema za uslužbence. ce Uporabna kategorija plača Stanarina na Dnnaju pil k r O 11 Svetilniški nadgledniki, mostni ključavničarji, 1800 600 1700 tiskarji, pisarniški pomočniki, vlako vodjevi namestniki, skladišni nadgledniki, nad kurjači, oberverkarji, strežniki 1600 600 1500 1 a !400 500 pri pumpah, namestniki ladijevnih strojnikov, 1300 signalni ključavničarji, prernikaški nadgledniki, vozni nadgledniki lioo 400 1100 1000 350 Prožni delovodje (Bahn- 1600 600 richter), bločno signalni sluge, hišni nadgledniki, 1500 - pisarniški sluge, sprevodniki, lokornotivni 1400 500 B kurjači, matrozi, vodje motorjev, nad premi kači, 1300 portirji, ladijevni kurjači, kurjači stabilnih I -200 400 kotlov, postajni nadgledniki, čuvajniški kon - 1100 trolorje, zapisovalci vozov, ..\Verkm;lnner“ i 1000 350 900 1400 500 Pisarji prevoznih listov, 1300 C lampisti, skladišni sluge premikači, snažtlci vozov, delavniški pomočniki, čuvaji 1200 400 1100 1000 350 900 Do sedaj obstoječe kategorije tiskarjev voznih listkov, namestnikov postajnih mojstrov in paznikov pri vratih se opustijo, kategorija mostovnih ključavničarjev se pa na novo vpelje. 3. Potom prvega nanieifnenja in sicer po končanju pripravljalne službe ki jo prosilec prestal r dninarski službi z dnevno mezdo se spopolnijo sledeča mesta, in sicer : a) mesta, uvrščena v uporabne kategorije poduradnikov in sicer proznih mojstrov, mostovnih mojstrov, tolmačev, 'postopnih, signalnih, postajnih ter delar niških mojstrov v glavnih, obratnih in signalnih delavnicah in v električnih, razsvetljevalnih in impregnacijskih zavodih ; b) mesta uvrščena v uporabnih kategorijah uslužbencev in sicer prožnih delovodij, mostovnih ključavničarjev, (vrtilcev), hišnih nadzornikov, pisarniških uslužbencev, pisarniških pomočnikov, sprevodnikov, pisalcev nakladnih listov, lampistov, strojevodjevih namestnikov, lokomotivnih kurjačev, skla-dišnih nadzornikov, skladišnih slug, strojnih nadzornikov, pomorščakov, motornih vodjev, nadkurjačev, strežnikov sesalk, kur jačev na ladjah, nameščencev ladijevnih st.ro-jevnikov, signalnih kjučavničarjev, kurjačev pri stalnih kotlih, postajenadzornikov, postajnih slug, premikačev, čuvajev, voznih nadzornikov, voznih snažilcev, voznih pisalcev, delovodnih pomagačev in delovodjev. Potom imenovanja po povoljni vporabi na primernem nižjem mestu nižje železniške službe se popojnijo: a) V vporabne kategorije uvrščena pod-uradniška mesta razsvetljevalnih mojstrov, mojstrov luke, strojevodjev, skladišnih mojstrov, strojnih mojstrov, strojevnikov, nadsprevodnikov, oficijan-tov, tržnih mojstrov, ladijevnih strojevnikov, skotistov, krmarjev, podkrmar-jev, vozovnih mojstrov, vozovnih pregledovalcev, delovodjev in vlakovnih nadzorovalcev ; J>) V vporabne kategorije uslužbencev uvrščena mesta razsvetljevalnih nadzorni-hov, bločno signalnih slug, nadpremika-čev, naddelovodjev, premikaških nadzornikov, čuvajskih nadzornikov. Natančnejše določbe o službenih izpitih se nahajajo v izpitnih predpisih. Mesta kanclistov se popolnijo brez izpitov dosledno le s takimi poduradniki, kateri, čeravno še za službo sposobni, ne morejo več opravljati eksekutivne službe in katere je posebej vpoštevati radi daljšega vestnega opravljanja službe; v kategorijo uslužbencev uvrščena mesta vratarjev v postajni službi, je izpolniti brez izpitov s zaslužnimi možmi, ki ne morejo več opravljati vožne službe in ki so še za to službo sposobni. Za eksekutlvno službo nesposobne a vendar še za službo sploh sposobne uslužbence ostalih vporabnih kategorij je po možnosti uvrstiti brez poprejšnjega izpita vporabne kategorije vratarjev (izvzemši pri postajni službi), pisarniških slug, skladišnih slug (v založnih skladiščih), hišnih nadzornikov, potnih, v v slučaju, če bi po svoji uvrstitvi v te porabne primernih višjih mest, morajo za viti prej začasno opuščeni izpit. hodnih in nočnih čuvajev; si želili takšni uslužbenci kategorije ista napra- 4. Službeno-slarostne osolme doklade se bodo podelile : a) poduradnikom v skupinah B in C po preteku petih let v za njih vporabno kategorijo določeni najvišji plačilni stopnji dosluženih let, v znesku letnih 100 kron; b) uslužbencem r skupinah B in C po preteku petih let v za njih vporabno najvišji plačilni v znesku 100 kr. kategorijo deločeni stopnji dosluženih leti :ve. ~). Posebne pravice, ki so bile prej v :i .s pristojnostjo posameznih plačilnih kategorij ostanejo tudi za naprej v zvezi s prejšnjim plačilnim kategorijam primernimi plačilnimi stopnjami. (j. Uvrstitev pomožnih poduradnikov in pomožnih uslužbencev v poduradniško, oziroma uslužbensko kategorijo, prestavljanje poduradnikov in uslužbencev v druge vporabne kategorije, ki omogočijo dosego višjff končne plabe, kakor tudi prestavlja nje uslužbencev v poduradniško kategorijo se bode vršilo potom imenovanja. 7. Prestavljanje poduradnikov in uslužbencev v višjo plačilno stopnjo v isti vpo-rabni kategoriji se vrši potom napredovanja v natančno določenih rokih, ki so navedeni v sledečih tabelah : Napredovalni šema za poduradnike. Uporabna kategorija Skupina A Skupina 1? Skupina C P 1 a C a k r o n a h I e t 3 3 3 3 3 3 O Opomba : O — ostanek službenega Basa. Onim vsluKbenoem ki so preti svojim imenovanjem poduradnikom služili na manj pet let v razredu uslužbencev, se tri- in petletna dolia skrajša po jedno leto. Napredovalni šema za uslužbence. Uporabna kategorij a Skupina A P 1 a č a 006 g o o o O 5 •M I 1300 o o 1 1500 ! 1600 j 1700 V k r o n a h Skupina B I e t 3 3 3 3 3 3 3 3 O 3 3 3 3 3 3 O — — 3 3 3 3 O — — — — Skupina C O m b a : O ostanek službenega časa. #. Napredovanje se vrši pravilno po preteku zgoraj določenih rokov in sicer enako z imenovanji le z veljavnostjo od 1. januvarja in 1. julija vsakega leta. če je poduradnik ali pa uslužbenec vsled sposobnostnega popisa sposoben za ,,izvanredno“ napredovanje, se bode isto izvršilo v prvem po roku tega popisa sledečem napredovalnem > oku za pol leta prej, nego bi se isto izvršilo v navadno določenem času ; okrajšanje nadaljnih napre-dovalnih rokov na podlagi istega sposobnostnega popisa se ne vrši, a vendar je v slučajih, kjer pride popisovalni rok z naslednjim rednim napredovalnim rokom skupaj, to vpoštevati v svrho skrajšanja pri naslednjem roku, ki je v isti popisovalni dobi. Napredovanje se ovira toliko časa, dokler se nahaja v sposobnostnem popisu pod-uradnika, oziroma uslužbenca le en četrti red (nezadostno), ali pa če ni njegovo službeno zadržanje brez ugovora. Vsled vsake v § 92, odstavek .'i, točka 1 do 'A službenega reda za uslužbence c. h. avstrijskih državnih železnic omenjene disciplinarne kazni se podaljšajo dve-in triletni napredovalni roki za eno leto; pri petletnik rokih se izvrši enoletno podaljšanje le r slučaju disciplinarne kazni po § 91, odstavek .'>' točka službenega reda. 9. Imenovanje pomožnega poduradniha ali pomožnega uslužbenca poduradnikom, oziroma uslužbencem, nadalje imenovanje poduradniha ali uslužbenca v eno drugo vporabno kategorijo, hi omogoči dosego višje končne plače, kakor tudi imenovanje uslužbenca poduradnikom, se toliko časa ne sme izvršiti, dokler se nahaja v klasifikacijskih podatkih le en tretji red (zadostno), ali pa če ni službeno zadržanje brez ugovora. 10. Dokle) /raja disciplinarna obravnava, ne more dotični napredovati ali pa imenovan biti. 11. Dosedaj omenjene določbe ne vplivajo na predpise o podelitvi služb dosluže-nirn podčastnikom, ki ostanejo nespremenjeni. 12. Kol prehodne določbe veljajo : a) Vsem do inkluzivno 1. januvarja 1909 iz uslužbencev nastalim poduradnikom, se skrajšajo tri-in petletni roki brez ozira na čas, ki ga je dotični doslužil kot uslužbenec. Nadalje hod«) vsi do inkluzivno 1. januvarja 190!) poduradnikom imenovani uslužbenci z ozirom %na dobo rednih napredovalnih rokov enaki onim, ki izhajajo iz uslužbenskih vrst. b) Da se vsled zvišanja začetnih plač, hi bi povzročilo enakost v plači že dalje vslužbenih p o d u r a d n i k o v in uslužbencev z uslužbenci nižjega reda brani kolikot je zamogoče, se bode primerno premaknil naslednji redni napredovalni rok, ter je čas prihodnjega rednega v sledeči tabeli, ter izrecno javimo, da je mogoče ta rok vsled popisa za »izvanredno« napredovanje okrajšati, oziroma pri manji sposobnosti ali pa vsled disciplinarne kazni podaljšati. Uvrščenje poduradnikov in uslužbencev v plačilni šema, veljaven od 1. jantivarja 15)05) naprej. Uvrščenje normalno napredovanje 1. janu- v plačilni razred Natančneje označehje uporabne kategorije varja kron 1000 j 1100 , 1300 1()00 ** jj v plačilni razred d n e kron i Prožni, - mostovni, - po-slopni - in signalni mojstri kakor tudi delav-niški mojstri v razsvet-ljevalnih in impregnacijskih zavodih, ki so dosegli plačilno stopinjo 1400 j kron s 1. januvarjem 190!) po dose-daj obstoječih normah 1400 . januvarja! 1911 ki s 1. januvarjem 1909, po dosedaj veljavnih normah, niso dosegli plačilne stopinje 1400 kron, toda so do tega termina že več nego leto dnij bili v plačilnem razredu 1300 kron 1400 1. julija 1 1911 ki so dosegli plačilni razred 1300 [ kron s 1. januvarjem 1909 po dosedaj veljavnih normah, ali pa, ki ra- 1 čunši do tega dni, niso stali preko jedno letov plačilnem razredu 1300kr. 1400 . januvarja 1912 ki s 1. januvarjem'1909. po dosedaj veljavnih normah niso še dospeli v plačilni razred 1300 kron, so pa, ra-čtinši do tega dne, že preko jedno leto bili v plačilnem razredu 1200 kron 1400 1. julija 1912 ki, računši od 1. januvarja 1909 nazaj, niso stali dalje nego jedno leto v plačilnem razredu 1200 kron 1400 1. januvarja 1913 Nameščenje 1. januvarja 1909 1. januvarja 1913 Nameščenje tu zgoraj naznačenih uslužbencev z novo začetno plačo 1400 kron Nameščenje 1. jul. 1909 in 1. jan. 1910 • 1. julija 1913 Nameščenje 1. julija 1910 in kasneje - — ■■ ===== po novi tabeli / Namestniki postajnih mojstrov * ki so 1. januvarja 1909 po dosedaj veljavnih normah dospeli v plačilni razred 1200 kron 1200 1. januvarja 191J ki s 1. januvarjem 1909, po dosedaj veljavnih normah niso dospeli v plačilni razred 1200 kron, so pa, računši do toga dne, že preko jedno leto stali v plačilnem razredu 1100 kron 1200 • 1. julija 1911 - • . ki so s 1. januvarjem 1909 po dosedaj veljavnih normah niso dosegli plačilni razred 1100 kron ali pa, računši od tega časa nazaj, niso še preko jedno leto stali v plačilnem razredu 1100 kron 1200 • 1. januvarja 1912 • ki sl. januvarjem 1909, po dosedaj veljavnih normah, niso dosegli plačilni razred 1100 kron, toda so, računši od tega dne nazaj, bili že preko jedno leto v plačilnem razredu 1000 kron 1200 1. julija 1912 ki so dosegli plačilni razred 1000 kr. s 1. januvarjem 1909 po dosedaj veljavnih normah, ali pa, ki, računši do tega dne niso stali preko jedno leto v plačilnem razredu 1000 kron 1200 • 1.januvarja 1913 ki sl. januvarjem 1909. po dosedaj veljavnih normah niso dosegli plačilnega razreda 1000 kron, a so, računši od tega dne nazaj, bili vsaj pol leta v plačilnem razredu 900 kr. 1200 * • 1, julija 1913 • Postajni mojstri Nameščenje s 1. januvarjem in s 1. julijem 1909, ter s 1. januvarjem 1910 • * • 1. januvarja 1914 • Nameščenje s 1 julijem 1910 in s 1. januvarjem 1911 • * 1. julija 1914 • Nameščenje s 1. julijem 1911 in kasneje • * • po novi tabeli • Uslužbenci z dosedanjo začetno plačo 900 kron (izvzemši namestniki postajnih mojstrov), ki so dosegli plačilni razred 1000 kron s 1. januvarjem po dosedaj veljavnih normah 1000 1. januvarja 1912 • ki po dosedaj veljavnili normah s 1. junuvarjem 1909 niso dosegli plačilnega razreda 1000 kron, toda so od tega časa nazaj računši, bili že več nego pol leta v plačilnem razredu 900 kron 1000 * 1. julija 1012 ki, računši od 1. januvarja 1909 nazaj, niso bili dalje v plačilnem razredu 900 kron, nego pol leta 1000 • I. jann Varja 1913 • « Poziv prožnim delaucem na južni železnici ! Gosp. Picliler hoče prepre-čiti stavko prožnih delavcev 1 s te in, da j i m ne dovoljuje dopusta, ki ga potrehu-i jejo za sliod, v Ljubljani dne 2. avgusta t. 1. Iz raznih krajev prihajajo pritožbe, da se prošnje T , „ —. za ta dopust kratkomalo zavračajo. Obrnili smo se v,sled tega do centrale Splošnega pravo- varstvenega in str o k o v n e g a društva na Dunaju, katero nam je izjavilo, da se s Piehlerjem sploh ne bode več obravnavalo. . Pozi vijemo vas ,.ob(‘rlm viirje**, da brez ozira na to, ali ste dobili <1 o p ust* ali pa ne, pridite dne g. avgusta t. I. v Ljubljano na napovedan shod. Kdor nima korajže priti na shod brez dovoljenega dopusta, ta tudi ne bode imel poguma, na dan avgusta vstopiti v stavko. Sedaj je čas, prožni delavci, da si pomorete. Bodite pogumni, ker k o raj ša velja in zmaga je Vaša. j3*[j Pršijo se sledeči shodi Dne 3. avgusta t’ 1. se vrši javen železničarski shod v Zidanem Mostu. Poročata sodr. Kopač iz Trsta in sodr. Weigl z Dunaja. Sodrugi ne zamudite tega važnega shoda; vdeležite se ga vsi. Dne 14. avgusta t. I. se vrši v Trstu, v veliki dvorani delav. doma, v ulici Boschetto štev. 5, javen železničarski shod za vse tržaške skupine. Vabljani so tudi sodrugi, ki delujejo v bližini Trsta. Dnevni red: Poročilo voljenih članov poklicne zavarovalnice proti nezgodam za avstr, železničarje. Poročata odbornika te zavarovalnice so-druga Karol Wild in Alojzij Beck. Ta shod je vrlo važen, ker njega dnevni red vsebuje jedno najvitalnejših točk železničarskih zahtev. Vsled tega smo uverjeni, da se ga vdtleže vsi železničarji. Na svidjenje. Na znanje! Na Jesenicah se je dne 26. julija t. 1. vršil občni zbor tamošnje podružnice. Po-tančnosti zborovanja in pa novoizvoljeni odbor priobčimo v prihodnji številki. Natančneje označenje uporabne kategorije Uvrščenje normalno napredovanje 1. januvarja 1909 1000 v plač k 1100 Ini razred 1’ 0 11 1300 j 1000 v plačilni razred kron d n e Nameščenje uslužben cev, označenih v ravno predstoječi rubriki z novo začetno plačo 1000 kron Nameščenje s 1. januvarjem • 1, januvarja 11113 Nameščenje s 1. julijem 1909 in s 1. januvarjem 1910 • 1. julija 1913 ■v Nameščenje s 1. julijem 1910 1. janu* varja 1914 • Nameščenje s 1. januvarjem 1911 in kasneje po novi tabeli . ki so s 1. januvarjem 1909 po do-sedaj veljavnih normah dosegli plačilni razred 1000 kron 1100 1 januvarja 1912 ♦ ki s 1. januvarjem 1909 po dose daj veljavnih normah še niso dosegli plačilnega razreda 1000 kron todo so računši od tega dne nazaj bili že več nego pol leta v plačilnem razredu 900 kron 1000 1. julija m 2 j Dosedajšnji tiskarji, j pisarniški pomočniki, nadkurjači in strež-l niki pri sesalkah, ki so s 1. januvarjem 1909 po do-sedaj veljavnih normah dosegli plačilni razred 900 kon, ali pa od tega dne nazaj računši, niso še bili preko pol leta v plačilnem razredu 900 kron 1000 1. januvarja 1913 ki s 1. januvarjem 1909 po dose-daj veljavnih normali niso še dosegli plačilnega razreda 900 kron, toda so od tega dne nazaj računši, bili že preko pol leta v plačilnem razredu 800 kron 1000 1. julija 1913 • ki računši od 1. januvarja 1909 nazaj, še niso bili preko pol leta v plačilnem razredu 800 kron 1000 1. januvarja 1914 Nameščenje uslužbencev označenih v ravno predstoječi rubriki z novo začetno plačo 1000 kron Nameščenje s 1. januvarjem 1909 in 1. julijem 1909 • 1. januvarja 1914 • Nameščenje s l. januvarjem 1910, s 1. julijem 1910 in sl. januvarjem 1911 • 1. julija 1914 Nameščenje s 1. julijem 1911 1. januvarja 191f> ■ Nameščenje s 1. januvarjem in kasneje 1. jftllU* varju Ulil •l>o novi t n boli Uslužbenci v dosedanjem začetnem plačilnem razredu 800 kron (izvzeinši tiskarji, pisarniški pomočniki, nadkurjači in strežniki pri sesalkah, ki so s 1. januvarjem 1909 po do-sedaj veljavnih normah dosegli plačilni razred 900 kron 900 ki s 1. januvarjem 1909, po dose-daj veljavnih normah niso dosegli plačilnega razroda 900 kron, toda so od tega. dne nazaj računši bili že preko pol leta v plačilnem razredu 800 kron 900 1. julija Ulil • ki računši od t. januvarja 1909 nazaj, niso še bili preko pol leta v plačilnem razredu 800 kron 900 1. januvarja 191 2 • • Nameščenje uslužbencev, naznačenih v ravno predstoječi rubriki z novo začetno plačo 1*00 kron 0 p o m b a : Tabela Nameščenje s 1. januvarjem 1909 1. januvarja 1912 • • Nameščenje s 1. julijem 1909 in s 1. januvarjem 1910 • 1. julija 1912 • Nameščenje s 1. julijem 1910 1. januvarja 1913 • Nameščenje s 1. januvarjem 1911 in kasneje , objavljena z odlokom železniškega mi nisterstva 1»» novi tabeli od 5. julij it 1908. Š tev. 30.000 (XXXVIII. uradni list ex 1908, štev. 6.'i) se ima v onih delih, kjer se ne strinja s zgornjo tabelo, primerno spremeniti. 13. V kolikor ni ‘potrebna sprememba, veljavnih osobnih predpisov vsled določb lega odloka, ostanejo isti v veljavi. Wrba. BI RHZNE STVARI :a Stavka železničarjev. Na progi južne železnice S. Michele—Avio stavka okoli tri sto delavcev na progi. Z ozirom na vedno večjo draginjo v južnem delu Tirolske so že meseca junija stavili delavci na progi svoje zahteve v zboljšanje plač. Najprej se uprava sploh ni ozirala na stavljene zahteve, pozneje pa je 27 od 300 prosilcev privolila doklado 10 vinarjev na dan,- do katere je teh 27 delavcev itak že imelo pravico od 1. julija naprej. Občutili so delavci na progi ta odlok kot provokacijo ter so na zboru v Roveredu sklenili stavkati, če jim ne da ravnateljstvo do 4. julija po-voljnih zagotovil, železničarska organizacija se je potrudila, da reši to zadevo potom pogajanja. Stavbeno ravnateljstvo pa ni uvaževalo te ponudbe, ter je stavilo predlog ki je le provociral. Zvišati je hotelo plačo samo četrtemu delu delavcev in še teh večini le za 10 vinarjev na dan, ter samo nekaterim za 20 vinarjev. Vkljub temu odgovoru se pogajala železničarska organizacija z ravnateljstvom še nadalje, ter zahtevala splošno zvišanje plač za 20 vinarjev oziroma začetnega plačila za 30 vinarjev, kar je vteme-ljeno na tamošnji draginji živil. To gotovo niso prevelike zahteve. Toda vkljub temu je odklonil ravnatelj Pichler te opravičene zahteve. Dne 21. t. m. se je na zborovanju v Roveredu z ozirom na nesprejemljive predloge južno-železniškega ravnateljstva s k 1 e n i 1 a stavka- in to v tajnem glasovanju z vsemi glasovi proti trem. Organizacija je storila vse, kar je bilo mogoče, a nie trud seje razbil ob trdovratnosti ravnatelja Pichlerja. Zdaj je treba odločnega boja, pred vsem pa zabraniti prihod delavcev od drugod. To pa ni nemogoče pri sedanjih razmerah, ker vsakdo si bode dobro premislil, preden prevzame to težko delo proti nizki plači med tem ko je pri-manjkanje stanovanj in so živila prav draga. Vsled vročekrvnega' temperamenta tamoš-njega laškega preeivalstva ki se strinja s stavkajočimi, ne bodo mogli »dela volj ni« dolgo tam vztrajati. Ravnateljstvu pač ne bode kazalo drugače, nego da ugodi pravičnim zahtevam delavcev. Vlak povozil dete. Dne 10. t. m. je v Raachu pri Hostniku (blizu Gradca) vlak povozil dveletnega sinčka tamošnjega prožnega čuvaja. Igral se je z drugimi 'otroci; ko je pa prihajal vlak, je hotel prekoračiti progo, in ga je pri tem zgrabil bližajoši se vlak ter mu zdrobil levo roko in levo nogo. Prepeljan je bil z naslednjim vlakom v Gradec, v bolnišnico. Pojemanje „krščanskih“ strokovnih društev v Nemčiji v letu 1908. V zadnji številki „centralnega lista krščanskih strokovnih društev" je navedena statistika krščanskih strokovnih društev v Nemčiji iz katere je razvidno, da so ona pretečeno kritično leto mnogo težje prestala, nego socijalno-demokratična strokovna društva. Ob koncu leta so šteli »krščanski« za 23.882 članov manj, nego leta 1907. To posebno neprijetno resnico skušajo sedaj na vse mogoče načine prikriti; med drugim tudi s sledečim : »V poprečnem letnem številu članov se je zmanjšalo število članov samo za 9804; čeravno se je število članov v odstotkih zmanjšalo, je to število tudi pri svobodnih strokovnih društvih mnogo večje« itd. Iz socijalno-demokratičnih strokovnih društev je do konca lota izstopilo 72.284 članov, iz krščanskih pa 23.882. V primeri s številom društvenih članov pomeni to, da je izstopilo iz socijalno-demokratičnih strokovnih društev 4 odstotke članov, iz „krščanskih“ pa 9 odstotkov ! Le na ta način ima primerjanje številk svojo vrednost, in le v tej primeri je resnica in poštenost Prožni delavci južne železnice pozor! V nedeljo 18. t. m. se je vršil v Ljubljani izborno dobro obiskan shod prožnih delavcev, ki je po dolgi debati glede odgovora južne železnice sklenil podati ultimatum do i. avgusta t. 1. Železničarsko tajništvo sklicuje na dan 2. avgusta t. 1. ob 30. uri p r e d p ol d n e, v gostilno pri „L e v u“, Marije Terezije cesta v L j u b.l j a n i, javen shod za južno-železniške delavce na progi z dnevnim redom : I. Poročilo o gibanju prizadetih delavcev. 2. Tozadevni sklepi. Zadnji shod v Ljubljani 18. t. m. je sklenil sledečo resolucijo: Dne 18. julija t. 1. v Ljubljani, v gostilniškem vrtu „Pri Levič mnogobrojno zbrani južno-železniški prožni delavci na progah Trst-Kormin, Nabrežina-Reka, ©t. Peter-Dobrava, Zidan Most-Središče in Pragersko-Maribor so sprejeli po podrobni razpravi o odgovoru, ki ga je dalo ravnateljstvo južne železnice centrali Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva na Dunaju, na 1. maja t. 1 predloženo spomenico delavcev progovzdrže-valnih sekcij Trst, ©t. Peter, Ljubljana, Zidan Most; Celje in Maribor sledečo RESOLUCIJO; Ozirom na to, da je slavna južno-že-lezniška uprava na najvitalnejše zahteve delavcev gori omenjenih sekcij odovorila s kategoričnim ne, ter da nadalje na stavljene zahteve ni dala niti najmanjše koncesije, da označila celo še neizvršene zahteve za že izvedene, vidi v tem delavstvo na progi povod, da ne vzame na znanje odgovora od 19. junija t. I, .Jako obžalujejo, da se slavnemu stavbenemu ravnateljstvu ni zdelo niti vredno, natančneje pregledati stavljene zahteve, ter enoglasno sklene, stavbenemu ravnateljstvu podati rok za nov odgovor na spomenico do inkluzivno 1. avgusta t. 1. Dne 2. avgusta t. 1. se v Ljubljani vrši drugi shod prožnih delavcev, kjer se bode o tej zadevi konečno sklepalo. Zbrani izjavljajo najodlečnejše, da ne morejo popustiti ničesar od svojih stavljenih zahtev, ker one tvorijo takorekoč minimum za njihov obstoj. Če bi pa železniška uprava zopet odklonila te itak majhne zahteve, tedaj zbrani izjavljajo, da jim preostane le še jedna pot, namreč pot samopomoči. Centralo Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva pa pozivajo, naj predloži to resolucijo na pristojnem mestu, ter ukrene vse potrebno, da se eventualno še v zadnjem trenutku mirnim potom doseže rešitev tega spora. Konečno obljubujejo vsi delavci na progi, da skupno pristopijo organizaciji, ker vedo, da je mogoče le v trdni organjzaciji zastopati njih interese. L j u b 1 j a n a. dne 18. julija 1909. Sodrugi! Tovariši! Se enkrat se podajmo v Ljubljano, da slišimo, kaj nam ponuja železnica. če bi se železniška uprava tudi sedaj še drznila odgovarjari na naše zahteve s kategoričnim „ne dam“, potom bodo delavci dali 2. avgusta t. 1. tak odgovor, kakor ga zasluži uprava, ki je zapostavljala to delavstvo za vsemi službenimi kategorijami. Da se pa to na impozanten način lahko izvrši, je treba da pridete vsi na ta odločilen shod. Nikdo naj ne manjka ! Kdor ne pride na ta shod, je izdajalec na lastni stvari in tudi stvari svojih tovarišev! Na svidenje v Ljubljani, dne 2. avgusta 1.1. Živila delavska solidarnost! Tajništvo žel. organizacije v Trstu. Pozor sodrugi! Krajevna skupina Sv. Peter na Kranjskem naznanja cenjenim sodrugom, da so je društvo preselilo v gostilno „Pri Reškem mestu“, po starem „pri Lavrenčiču". Priporoča se vsem sodrugom, da obiskujejo to gostilno, kadar se mudijo Sv. Petru. Dobra pijača in sveže jedi, gorke in mrzle so vedno na razpolago. Nadalje sc naznanja cenjenim članom krajne skupine v Sv. Petni na Kranjskem, da se dne 8. avgusta t. 1. ob 2. uri popo-ludne vrši v gostilni ,,Pri reškern msstu“, občni zbor tamošnje krajevne skupine. Članom priporočamo, da se zborovanja vdeleže polnoštevilno, ker bo to le v njihovo lastno korist. Ljubljana. V Vodmatu se je otvorila druga prodajalna »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«. Ker v Vodmatu oziroma v bližini Vodmata stanuje ovilo železničarjev, opozarjamo vse, naj postanejo člani Kons. društva za Ljubljano in okolico ter naj hodijo kupovati vse svoje potrebščine v svojo prodajalno, kjer bodo dobili vse, česar potrebujejo. Pristopnina znaša eno krono, delež pa 20 kron, ki se plača, ali takoj, ali v obrokih. Tovariši ! Čemu bi nosili svoje težko prisluženc novce sovražnikom, ki nastopajo povsod in vedno proti nam — ko si lahko sami gospodarimo. Zato vsi v „Konsumno družtvo za Ljubljano in okolico". Delavske organizacije so v Ljubljani otvo-rile skupno čitalnico, ker je razpoloženih 62 strokovnih, političnih, zabavnih in znanstvenih časnikov. Sodruge železničarje opozarjamo, naj se tudi oni poslužujejo te skupne čitalnice, ki je v Šelenburgovih ul. 6/II — zraven glavne pošte! Strokovno tajništvo v Ljubljani ima sedaj sedež v šelenburgovih ul. 6/II. — Tam je tudi pisarna „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ter sedež 12 strokovnih organizacij ! Iz ..Delavske tiskovne družbe v Ljubljani se nam piše: V zalogi naše družbe imamo že vse polno brošur, ki pouče vsakogar o socializmu, klerikalizmu, o narodnostnem vprašanju i. t. d. Železničarji bi morali biti čili odjemalci vseh teh brošur. Zato opozarjamo vnovič, naj se sodrugi železničarji bolj po gosto obračajo na Del. tisk. družbo v Ljubljano, ki jim bo vedno preskrbela po ceni dobrega berila. V krajih kot je Celje, Trst, Gorica imamo svoje kolporterje, ki bodo tudi radi postregli z vsemi našimi brošurami. Imena kolporterjev se izvedb povsod pri organizaciji! — ^eleti bi bilo dalje, da bi se tudi več železničarjev oglasilo za člane ,delavske tiskovin' družbe Ljubljani' Pristop 1 K — delež 25 kron. Sedež „De lavske tikovne družbe v Ljubljani*’ je v .•šelenburgovih ul. 6./II. Razprave VII. zbora jugoslovanske socialne-j demokracije. V založbi Delavske Tiskovne Družbe v Ljubljani je izšel zapisnik o razpravah .letošnjega strankinega zbora. Lična knjižica obsega 112 strani. Sestavljena je po stenograflčnem zapisniku ter podaja v pregledni obliki referate in razprave vseli, treh dni, vse sklepe, imenik delegatov in novi pravilnik stranke; dodan je tudi brnski narodnostni program. Knjiga je torej neob-hodno potrebna vsakomur, ki hoče poznati strankino življenje, zlasti pa vsakemu so-drugu, ki hoče bodisi tudi v najožjem krogu delovati agitatorično. Z ozirom na obsežnost se lahko pravi, da je cena 60 vinarjev zelo nizka. Vsem sodrugom, ki se zanimajo za notranje delo in za razvoj stranke, priporočamo zapisnik najtoplejše. Naroča se pri Delavski Tiskovni Družbi, Ljubljana, Dunajska cesta 20. SB«aggs8ggsgsiaa»Boag5«s8g nabiralci podpisan za policijo, pozor! Oni železničarji, ki so bili od centrale poverjeni, ali so prevzeli svojevoljno nalogo, nabirati med svojimi tovariši podpise za peticijo avstrijskih državnih železničarjev, glede socialnega zavarovanja, so prošeni, da se požu-rijo, podpise čimpreje skupijo jih pošljejo takoj centrali, da jih pripravi za predložitev državni zbornici. PRIPOROČILO Sodrugom, ki prihajajo u Ljubljano se priporoča Restavracija „INTERNATIONAL" ob Resljevi cesti št. 22 v neposredni bližini južnega kolodvora Vedno sveže pivo, dobrci dolenjska vina. kakor tudi gorka in mrzla kuhinja na razpolago je lep senčnat vrt s kegljiščem in osi slovenski ter nemški in italjanski delavski listi. Na prijazen poset vabi Marija Petrič restavraterka Kavarna UNIONE-Trst Ulica Caserma in ulica Torre llianca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —1 in časnikov v vseh jezikih. — Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.