ZBORNIK SVEČENIKOV SV. PAVLA Letnik V. 1. dne vsakega meseca V GORICI, dne 17. novembra 1925. >0000000000000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl C« Ali si storil vse, da nabereš čim več udov za GORIŠKO MOHORJEVO DRUŽBO? Kako boš v prihodnje več storil ? >000000000OOOOOOOOOOOOOOOO300000000000000000000000000000000* restavracija PRI TREH KRONAH v Gorici, Gosposka ulica. Točna postrežba. v J r LUDVIK ZOTTER Brivski in damski salon TRAVNIK 17 j L- -J Dr. L. MERMOLJA zobozdravnik-specijalist za ustne in zobne bolezni Gorica, Travnik 5-11 — Od 9-12 in 3-5 Anton Breščak Gorica — Gosposka ulica štev. 14 Največja zaloga pohištva v deželi. Lastna delavnica. Točna potrežba. V £ s Andrej Fiegel * Restavracija in gostilna g s prenočiščem. :S TRAVNIK TRAVNIK t i - . » Anton Koren nasi. - Gorica noistareiša gorišHa tvrdka spetijalizirana s S češHim porcelanom - šipami - emajlom in 9 šipami stebieno posodo. JOSIPIM PODGORNIK RESTAVRACIJA (CENTRAL) v GORICI, CORSO VERDI 32 Se priporoča p. t rojakom.-— la d > 11 §8 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Podružnica v Gorici, Corso Verdi - Trgovski dom Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. Uradne ure od 8.15 do 12 in od 3 do 5. Urši vse bančne posle najbukntneje in najbolj točno! a™ o n 0.3 P Ul <2.3 o* JOSIP CULOT 1 1 § Andrej Golja, Gorica Gorica - Raštelj 2 S § Travnik 22 Velika zaloga igrač, cerkvenih predmetov, o trgovina hišnih kuhinjskih galanterije ter športnih predmetov. k J 1 potrebščin. ZBORNIK Letnik V. 1. novembra 1925. Št. 10.-12. Naš Zbornik. Ko smo na zadnjem občnem zboru na* šega Zbora jeli pretresati tudi vprašanje našega glasila, so se dvignili nekateri so: bratje in izrazili mnenje, da bi bilo naj: boljše, ko bi Zbornik kratkomalo ukinili, ker ne kaže nobene volje do življenja in nam po obliki in vsebini dela le nečast. Koj nato so se oglasili drugi, ki so tr: dili, da je zadnja gorenja trditev preti: rana, čeprav Zbornik v resnici ni več to, kar bi nam moral biti, in sicer zato ne, ker ima premalo in le nestalne sotrud: nike, dočim je g. urednik sobr. Stanič sam v dušnem pastirstvu preveč zapo: slen, da bi mogel sam nositi vse breme našega glasila. Toda na vsak način mo: ramo skrbeti, da naš list ohranimo, ga temeljito reformiramo in toliko dvigne: mo, da bo odgovarjal svojim vzvišenim nalogam. Nastalo je vprašanje, komu naj se po: veri uredništvo, da list dvigne in zana: prej pravilno vodi. Sobr. St. Stanič je bil že prej izjavil in je pri tej priliki ponovil Pred Zborom svojo izjavo, da ne more več urejevati »Zbornika«, ker mu tega čas ne dopušča. Po njegovem mnenju bo moralo naše glasilo v bodočnosti prav: tako hirati kot doslej, ako ne sprejme urejevanja kak tak sobrat, ki bo imel kaj več časa na razpolago in bo po možnosti bival v mestu. Nekateri najuglednejši pričujoči so: bratje so predlagali za urednika podpU sano malenkost. Čeprav težko in z res: ničnim nezaupanjem v svojo dospelost za prevažno nalogo, ki se mi je imela Poveriti, sem v splošni zadregi — saj ni: smo vedeli, koga bi predlagali! — ured: ništvo vendar sprejel, a sem stavil ne: katere pogoje glede vsebine našega lista. V sled teh pogojev se je vnela debata o lem, kakšen bodi Zbornik zanaprej. Iz te debate povzamem glavne misli, ki jih smatram za program svojega uredniške: §a delovanja. Zakaj pa je potrebno, da si mi vsi, čč. sobratje, zlasti pa jaz kot urednik, vsak po svojih močeh čimbolj prizadevamo, da se naš Zbornik ohrani, okrepi in na: šcmu stanu primerno dvigne? Zato je to nujno potrebno, ker ima Zbornik sle: dece, za nas prevažne naloge: 1. Zbornik je še edina živa vez, ki more trajno in uspešno družiti vse slo: venske in hrvatske duhovnike v Italiji. Ali nam v teh dneh ni treba prijateljskih in zares živih vezi ter tople vzajemnosti? 2. Zbornik nam mora nuditi veliko dw hovne pobude, nas mora poglabljati in dvigati, tolažiti in osrčevati. Ali nam tega ni treba? V prav mi, ki moramo vedno le dajati, smo najbolj potrebni, da čimveč stalno in redno prejemamo. Ali nimamo zadosti drugih listov? Gmotne razmere mnogih sobratov so take. da mo: rajo gledati na vsako stotinko. Naj jim torej Zbornik nudi tudi tečno ascefično zrno. In konečno, ali nismo tudi mi po: trebni besede božje, ki bi bila vprav nam in našim razmeram skrbno prila: gojena? 3. Duhovniki moramo vneto gojiti naše Zajednice, ako nočemo, da nam zastane vsa dušnopastirska gorečnost in da ne zapademo splošni mlačnosti in brez: brižnosti. Zbornik je poklican, da nas vedno znova opozarja na sodobno nuj: nost prav živahno delujočih duhovskih konferenc. 4. Vsi dušni pastirji moramo v naših župnijah skrbno negovati misijonsko gU banje, pospeševati idejo Marijinih družb, podpirati prosvetno mladinsko gibanje itd. V vseh teh zadevah je treba stalnih opominov, nasvetov in tu in tam bodrilne besede. Treba je pa tudi, da postane vse to naše delo smo^reno urejeno, torej res: nično sistematično. Naše zadeve niso za: deve vsakega posameznega izmed nas, ampak so splošne verske in cerkvene za: deve, ki jih je treba enotno zamisliti in voditi. In spet je jasno, da moramo imeti glasilo, ki naj o vseh teh vprašanjih resno razpravlja. 5. Vsak dušni pastir ima iz svojega de= lovanja razne izkušnje, ki bi mar sikate; remu sobratu zelo prav prišle. Koliko truda in razočaranj bi si prihranili zlasti mlajši sobraije, ako bi jim starejši gg. pomagali, da se okoristijo z njihovimi izkušnjami! Kako važno polje se odpira tu našemu »Zborniku«. 6. V naših vrstah se tu pa tam pojav; Ijajo nesporazumi j en j a na tem ali onem polju našega javnega delovanja. Včasih se razni sobratje kar nič ne ujemajo z delovanjem katere naših organizacij, in vendar morajo nositi sami dober kos od; govornosti in dela pri vsem, kar se med našim ljudstvom kakorkoli vrši. Potreb; no je torej glasilo z »Debatnim kotič; kom«, kjer naj vsak sobrat svobodno, a stvarno izrazi svoje misli in nasvete, da se pojmi čimbolj zbistrijo in tako vsa nesporazumlj-enja odpravijo. 7. Nujno je tudi, da imamo list, ki naj nas točno informira o vseh nujnih cer; kveno ; upravnih zadevah: o vojni od; škodnini, o nabavi bogoslužnih predme; tov itd. Obenem pa mora Zbornik v nas buditi zavest, da smo dolžni skrbeti tudi za svoje lastne časne zadeve: za samo; obrambo, za katehetske in druge na; grade, za pomoč v bolezni in starosti itd. 8. Potreben nam je tudi kratek razgled po svetu, vpogled v najvažnejše tuje re; vije in knjige, da se od drugih marsičesa naučimo, ne da bi nam bilo treba potro; siti veliko denarja za razne liste. Iz vsega tega bi po priliki sledilo, da mora imeti naše glasilo sledeče oddelke: 1. /iscetično zrno — 2. Pastoralni po; menki — 3. Katehetski vestnik — 4. Ho; miletične iskre — 5. Iz Zbora — 6. Naše Zajednice — 7. Misijonska misel — 8. Voditelj Marijinih družb — 9. Bratov; ščine — 10. Prosvetno delo — 11. Cer; kveno ; upravne zadeve — 12. Tempora; Ha nostra — 13. Osebne vesti — 14. Raz; gled po svetu — 15. Važno z drugih vr; tov — 16. Observator politicus — 17. Nove knjige — 18. Debatni kotiček — 19. Paberki iz nasprotnih listov — 20. Razno. S tem ni rečeno in podpisani se tudi ne morem obvezati, da bom v vsaki štev. izpolnil vse te oddelke. S tem načrtom sem hotel čč. sobratom le pojasniti, s ka; kimi vprašanji se bo moral Zbornik pe; čati in tudi v kakem noudarnem redu. Naloge našega Zbornika so važne in neštevilne. Zato bo ka> lahko vsak so; brat uvidel, da tudi sedanji urednik, ki nikakor ne spada v število brezposelnih, ne bo kos tem nalogam, ako ne bodo pri Zborniku sodelovali vsi čč. sobratje. Moje želje glede sodelovanja so sle; deče: 1. Vsak sobrat, ki doslej ni prejemal lista, naj si ga nemudoma naroči in ga tudi točno plačuje. Brez denarja mora zamreti vsako podjetje. 2. Vsi čč. sobratje naj Zbornik vestno prebirajo od prve do zadnje vrste, kajti le zato bo pisan in le tako nam bo mogel resnično koristiti. 3. Za vsuko dekanijo naj se na nrvi prihodnji konferenci nemudoma določi stalen dooisnik, ki bo točno poročal o vseh važnih stvareh, ki se dogodijo v de; kanatu: napoved konferenc za prih. me; sec in poročilo o poteku in najvažnejših sklepih konferenc, ki so se vršile; poro; čila o važnih verskih prireditvah: vse osebne vesti, ki vendar toliko pomore jo, da pridemo sobratje v tesnejše med; sebojne stike. 4. Vsi čč. sobratje, ki ljubijo štud!i in pero, naj se odločijo, da bodo stalno skrbeli za ta ali oni Zbornikov oddelek. Kako koristno bi bilo, ako bi nas kdo na kratko in zares jedrnato seznanjal z važ; nimi razpravami iz tega ali onega lista. 5. Ker je prostor v našem listu vsled gmotnih razmer skromno odmerjen, naj bodo vsi članki in poročila prav kratki in tembolj jedrnati. 6. Jezik bodi vsaj toliko opiljen, da ne bo treba uredniku celih sestavkov znova pisati. 7. Vse želje in pritožbe glede vsebine, oblike in jezika novega Zbornika, spo; ročite sine ira et studio et respectu ured; niku, ki bo za vsako stvarno in dostojno opozorilo, nasvet, in grajo le hvaležen. Čč. in predragi sobratje! Podpisani urednik bom na vsak način skušal v pol; ni meri vršiti svojo uredniško dolžnost. Toda če sem si že jaz pod pritiskom Zbora nadel to breme, smem pač tudi od Vas pričakovati, da ne bo šel nihče brez: brižno mimo našega »Zbornika«, češ: »Num custos fratris mei sum ego?« Zbornik ni kos papirja, ampak kos srca Tvojih sobratov. Še enkrat poudarjam, da bom hvaležen za vsak bratovski nasvet in opomin in da bom vse želje čimbolj upošteval, strog odgovor želim pa dajati le Bogu, našim prevzvišenim nadpastirjem in Zboru, ki mi je soglasno poveril nalogo urejevanja — ne mojega in tvojega, ampak našega »Zbornika«. V Gorici, dne 10. novembra 1925. Dr. M. Brumai, urednik. Pastoralni pomenki. Msgr. dr. Josip Ličan: 0 novem obrazcu kesanja. V molitvenikih, ki jih je letos izdalo Kat. tisk. društvo v Goriči beremo med spovednimi molitvami obrazec kesanja, ki se nekoliko razlikuje cd enega, ki ga je celotni avstrijski episkopat odobril v katekizmu z dne 9. aprila 1894. Glasi se tako: »Moj Bog, žal mi je, da sem grešil. Žal ml je zato, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazen, posefcnoi pa mi je žal, ker sem razžalil tebe, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden. Trdno skkntm, da te ne bom več žalil. Pomagaj mi po G. n. J. K. Amen.« Nasta'ne vprašanje, kateri obrazec je boljši. Oglejmo si zadevo najprej v stvarnem A), potem v formalnem oziru (B). A. I. Menimo, da pri določitvi obrazca kesanje, ki ima splošno služiti vsem vernikom, morajo biti merodajni sledeči vidik:: 1. Obrazec kesanja, ki se ima splošno uvesti, mora biti v vsakem oziru zanfesljiv in v vsakem oziru uporaben. Ker pa verniki potrebujejo za praktično življenje kesanje, po katerem lahko za-dobe odpuščanje grehov tudi brez spovedi in pa kesanje, ki ga rabijo pri prejemanju zakramenta sv. pokore, se mora obrazec na oboje ozirati. Po določitvi tridentinskega zbora (Sessio 14 c. 4.) je v prvem slučaju potrebna »contritio perfecta«, v drugem slučaju zadošča »attritio«. Radi tega mora besedilo kesanja vsebovati oboje. 2. Isti tridentinski zbor imenuje actus poeni-temtis partes sacramenti. Za uporabo zakramentov pa je zaukazan »tutiorizem«. (Gl. Den-zinger, Enfchlridion Symbolorum pag. 480). Vsled tega smemo priporočati vernikom le one obrazce kesanja, ki jim pomagajo v vsakem slučaju veljavno sprejemati zakrament sv. pokore. II. V omenjenem obrazcu kesanja' je izraženo nepopolno'kesanje z besedami: »Ker sem zaslužil tvoje kazni«. Vpraša se, je-li tukaj zanesljivo (tuto) izražena ona atricija, ki je po cerkveni do-dcločbi potrebna v dosego odpuščanja grehov pri spovedi. Ugotavljamo, da manjka v nji nagib »ex gehennae metu«, ki je po vseh avtorjih in po določbi tridentinskega zbora gotovo zanesljiv nagib. »Si quis diixerit — določa Tridentinum — Sess XIV. can. 5 — eam contritionem, quae paratur per. discussilonem, collectionem et detestationem peccatorum, qua quis recogitat annos suos in amaritudine animae suae, ponderando peccato-rum suorum gravitatem, multitudinem. foeditatem, amissiemem aeternaie beatitudinis et aeternae damnationis incursum, cum proposito melioris vltae, non esse verum et utilem dolorem, nec praeparare ad gratiam, sed lacere hominem hy-pocritam et magis peccatorcm... A. S.« III. Ni dvoma radi kazni v vicah. De Lugo pravi: »Poenarum nomine comprehenditur im- primis poena; purgatori:, cuius terrore potest non solum de venialibus dolere homo, sed etiam de mertalibus, quae post iustffieatbioniem purgatorii potna puniuntur.« (Prim. L. Billot. de Eccl. Sacr. ■str. 150). IV. Dvom nastane pri kaznih sedanjega živ- ljenja. To pa zato, ker mora biti nagib kazni niidnaraven, kakor pravi liurter: »Toties habetur attritio, quoties de peccatis dolemus ex motivo supernaturali, sed distineto a perfecta caritate«. (Theol. dogm. III. pag. 429). Tudi katekizem (vprašanje 659.) izključuje vsak naravni nagib. Gemicot, Instit. Theol. Mor. II. pag. 244 trdi: Non sufficit dolor de turpitudine peccati, qua-tenus tantum rectae rationi opponiti]r. vel qua-tenus mala temporalia, ut infamiarn vel morbum, causavit.« Torej tudi glede nagiba strahu pred svetnimi kaznimi sedanjega življenja moramo razločevati naravni in nadnaravni nagib. Vprašanje ie, kaj si bo penitent mislil, ko poreče »za-služll sem tvojo kazen«. Če je strah naraven ali sveten, ne zadošča. Hurter trdi: »Controversia nulla est... de timore mandano et sefviliter servili, qui certo matus est.« (1. c. str. 430). Poleg tega trdi sv. Alfonz »non licere ad sa-cramentum accedere cum attritione, quale tantum motivo ex metu malorum temporalium huius vitae innititur (N. 443).« Ballerini-Palmieri (Compend. Theol. moral. pag. 232) se bavi z vprašanjem, je li zadostna atricija »ex metu poenarum temporalium huius vitae« in odgovarja na toc »Affimi, probabilius, modo sit su per natur alis.« Ta že operira s probabilizmom, ne s tucijorizmom. V. .Seve so avtorji, ki tudi nagib časnih kazni dopuščajo, a vsi z dostavkom, da mora biti nadnaraven. De Lugo pravi: »Non est vera attritio nisi consideret peccatum in ordine ad Deum. Ratio est, quia sicut non sufficit ad veram attritio-nem considerare peccatum ut causam poenae apud indicem humanum, quia illud motivum non facit hominem converti ad Deum, sed ad iudicem, quem tlmct: ita non sufficit considerare peccatum prout praccise opponitur regnine rationis in ordine ad convictum humanum, (/uia illud moti- vuni non convertii hominem ad Deum. sed ad re-balani rationis et ad convictum humanim.« (Prim. Dom. Palmieri, Tract. de Poenitentia pag. 25.). Tanquerey (Synopsis Theol. Dogm. spec. voi II pag. 533) uči: »Consideratio motivi supematuralis esse debet, innixa videlicet rationibus fide cogni-tis, v. g. ex eoi quod peccatum mortale sit injustì-tia contra Deum, aliquid viro christiano indignum, itiiirens ainimae maeulam ex privatiorie gratiae ha-bitualis, etc. — Metus gehennae vel poenarum supernaturalium est motivum minus quidem nobile, bonum tamen et utile.« Iz vsega tega je razvidno, da je motiv časnih kazni tega življenja za spoved lahko veljaven, pa tudi lahko neveljaven. Neveljaven je. če se bo^ jimo kazni človeškega sodnika iz zgolj naravnih nagibov. Ce se pa bojimo kazni, kolikor jih Bog pošlje, motrimo tu lahko naše razmerje do Boga v naravnem redu, in potem je to kesanje le naravno, ali pa tudi razmerje v nadnaravnem redu — in v tem slučaju je seveda kesanje nadnaravno. Naš obrazec je torej nejasen in brez pojasnila nezadosten. B. V formalnem oziru je treba pripomniti, da po-menja ta v naše molitvenike vpeljana formula kršitev določbe kongregacije svetih obredov. Kakor znano, sp vsi avstrijski škofje z odobrenjemz dne 9. aprila 1894 vpeljali v katekizem drugo formulo, ki je bila objavljena v vseh naslednjih izdajah. Pri rokah imamo izdajo iz leta 1912., kilBlastne stroške v tem času trikrat povečali, vsebuje isti prejšnji vzorec. Nov vzorec bi se ne ■ *Kako je pa danes? smel uvesti brez skupnega spor^uma vsaj vseh ~ venskih škofijah v smislu dekreta kongregacije sv. obredov z dne 18. decembra 1906. — Vse nagibe kesanja izraža prav natančno obrazec, ki je objavljen v Družbeniku Marijinem IV. izdaja, Ljubljana! 1923. str. 160, le besedilo nepopolnega in popolnega kesa bi bilo treba spojiti in primerno skrajšati. Moderno dušno pastirstvo. Neki sobrat iz goriške okolice, ki je imel doslej v cerkvi prav revno udeležbo, se je zelo uspešno poslužil novega načina, da privabi vernike v božji hram. Šolski otroci so mu raznesli po vsej župniji 1500 vabil (v vsako hišo, trgovino in krčmo so šli vsaj dvakrat) s sledečo vsebino: Če ne hodiš v cerkev, Te prosim, da prečitaš! X., kako je bilo nekdaj? Ravno pred sto leti so Tvoji dedje sedanjo cerkev sezidali. Kako je pa sedaj? Cerkev je po vojni zopet sezidana. X., kako je bilo nekdaj? Letos je minulo 157 let, odkar so naši predniki po dolgem boju rta lastne stroške in z velikim navdušenjem dosegli lastno fato. Kako je sedaj? Fara je še vedno, pa morda ravno po Tvoji sokrivdi skoro brez pravih faranov. X., kako je bilo nekdaj? Naša vas je z leti rastla in cerkev so ljudje na jugoslovanskih škofov, in to vsled dekreta kongregacije sv. obredov z dne 18. decembra 1906. V Folium Eccl. Gor. 1907. pag. 4 št. XIII. beremo: »Episcopi illarum regionum, ubi eadem in usu est lingua vernacuta, studeant uniformi curandae versioni precum et hymnorum, quibus populus in-dulget in propria ecclesia: ad hoc ut qui ex una ad aliam transeunt dioecesin vel paroeciam, in nullam offendant precationum aut canticorum di-versitatem«. C. Po tem pojasnilu sodimo sledeče: 1. Nismo docela nasprotni obrazcu, ki so ga vpeljali v ljubljanski škofiji, in sicer radi tega ne, a) ker gg. kateheti s pravilno razlago formule lahko nadomestijo njen nedostatek; b) ker je po nekaterih avtorjih (gl. Lehmkuhl, Theol. moralis vol. II. 284. Tanquerey n. 539. Ge-nicot 1. c. pag. 244 itd.), smatrati strah ex metu poenarum temporalium, quatenus a Deo infligun-tur, zadosten, dasi ta formula ne odgovarja idealnim vidikom, da bi bila ne le probabilna. temveč zanesljiva (tuta) v vseh slučajih po načelu: In Sacramentis pars tutior sequenda. IL Smo pa zelo tega mnenja, da bo treba skrbeti, da se ustvari in vpelje povsod idealna formula, ki boi vsebovala poleg popolnega kesanja tudi nepopolno, ki bo po svojem jasnem besedilu prav odločnoi nadnaravne narave (tuto supematuralis) ter bo služila v dosego odpuščanja grehov tudi onim penitentom, ki se ne morejo povzpeti do popolnega kesanja. Takrat bo treba tudi skrbeti, da se doseže v tem pogledu soglasje v vseh slo- Cerkev bi bilo treba zmanjšati, ker je morda ravno po Tvoji sokrivdi postala prevelika. Kaj je temu vzrok? Ti ne veruješ več in zanemarjaš cerkev, ker vidiš »sto« drugih, ki delajo ravnotako. Vsak izmed teh »sto« pa vidi ravno tistih »sto« delati isto1. Med Tvojimi »sto« je bil tudi on: med njegovimi »stoi« si pa zopet Ti. Glej. tako zidate eden na drugega! brez podlage! — Zato te prosim, obrni ta list! Za svojo stoletnico Ti kliče farni patron: Hodi zopet redno v cerkev in pridi pa za gotovo v nedeljo po vseh svetih na praznik sv. Jušta, ko bomo s celodnevnim češčenjem praznovali stoletnico cerkvenega posvečenja ter zadostovali Bogu za grehe in prosili milosti za spreobrnitev faranov. Služba božja se bo vršila v tem redu: itd. Na praznik je bila cerkev pri štirih pridigah polna in k sv. obhajilu je pristopilo na praznik sam in naslednji dan1 500 oseb. Iz Zbora. Letno sobranje „Zbora svečenikov sv. Pavla11. Občni zbor naše stanovske organiza* cije se je vršil dne 15. oktobra v knezo* nadškofijskem dvorcu. Udeležba je bila nepričakovano majhna. — 61 Sobrat starosta je v dolgem poročilu označil živahno delovanje Zborovega od* bora v preteklem letu in na kratko po* udaril nekatere zadeve, za katere bo mo* ral Zbor tudi v bodočnosti prav poseb* no skrbeti. Spoznali smo, da je odbor v polni meri vršil svojo dolžnost in da imamo pripisati le pomanjkanju denar* nih sredstev in moči, če se ta in ona za* deva ni mogla tako urediti, kakor bi mi vsi želeli. Sobrat tajnik je še natančneje orisal delovanje, ki ga je razvijal dosedanji od* bor v rednih in vedno sklepčnih meseč* nih sejah. Sobrat blagajnik je prav na kratko po* vedal, da je le malo sobratov, ki vršijo svojo dolžnost do Zbora in Zbornika in da se vsled tega ni čuditi, ako opeša vsa* ka inicijativa takoj ob rojstvu. Njegovo mnenje je, da so čč. sobratje premalo prežeti od duha vzajemnosti in da se le malokateri zavedajo dolžnosti, da mora vsakdo izmed nas pomagati graditi in ne le pričakovati tuje pomoči in osebne ne* posredne koristi. Zgled napačne in se* bične logike: Zbornik mi nič ne nudi. Ergo ga je treba uničiti. Pravilno moramo govoriti tako: Zbornik je reven. Ergo mi vsi se moramo vsak po svojih močeh žrtvovati, da postane koristen nam vsem in vsakemu posebej. Sobrat urednik je pojasnil težkoče gle* de Zbornika, ki so bile doslej: pomanj* kanje sotrudnikov, pomanjkanje denarja in urednik preveč zaposlen. Po dolgi debati o našem glasilu se je poverilo uredništvo našega glasila sobr. dr. M. Brumatu. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, ki se je še isti dan pri posebni seji kon* stituiral tako: Starosta: Franc Švara; tajnik: prof. Fi* lip Terčelj; blagajnik: msgr. Anton Ber* lot; urednik: dr. Mirko Brumat; odbor* nika: Ivan Košir in Ciril Sedej. — Nad* Zornika: msgr. Ignacij Valentinčič in de* kan Alojzij Novak. Novi odbor bo gotovo mnogo delal, naredil pa bo kaj le s sodelovanjem vseh. Važen sklep zbora. Odbor Zbora sveč. sv. Pavla je določil pri odborovi seji 12. novembra, naj se vsi čč. sobratje potrudijo, da se bo misi* jonski teden od 3. do 6. jan. 1926, ki ga želi Prevzvišeni, zares sijajno vršil. In sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan (Mt 10, 22.) i---- -............... .......................... . Naše Zajednice. Konferenca v Sovodnjah. Šempeterska zajednica S. J. sporoča svojim članom, da se za 19. t. m. določena zajedniška konferenca v Sovodnjah — zaradi ta dan vršečegal se misijonskega zborovanja — prenese na prihodnji četrtek, 26. novembra. • J. G. Misijonska misel. Misijonski teden. Na željo N j. Prevzvišenosti Msgr. Frančiška B. Sedeja, kneza in nadškofa goričkega, se bo vršil za slovenski del naše škofije velik misijonski teden od 3.—6. januarja 1926. Prevzvišenost, naš ljubjeni vladika, je blagovolil nasloviti na naš list daljše pU smo, v katerem nas z očetovskimi be; sedami vzpodbuja, naj se z vso resnostjo in sveto vnemo pripravljamo za to pri* reditev, ki bo morda najpomembnejša, najsplošnejša in najaktivnejša manije: stacija verske misli, kar jih je kdaj bilo v naši deželi. Zbornik si šteje v posebno veselje in izredno čast, da more priobčiti ta vele: pomembni klic našega preodličnega nad: pastirja. — 62 - Glasi se: Po grozoviti svetovni vojni, ki je pre* tresla ves svet, se je začela druga, du= hovna, plemenita, mednarodna, namreč — verska vojska. Bije se boj med po* ganstvom, mohamedanstvom, budizmom in premnogimi pretestantskimi sektami, ki razpolagajo z ogromnimi svotami de* nar j a in neštevilnim osobjem — ter med preprostimi in ubogimi, a idealnimi kr* toliškimi misijonarji, ki se morajo več* krat zaradi pomanjkanja sredstev umak* niti svojim tekmecem; bije se boj za sveto vero in pridobitev narodov. Kakor se je za časa Križarskih vojsk razlegal bojni klic: »Bog želi!«, tako kliče dan* danes vladar katoliške Cerkve: »Rešite duše nevernikov, privedite jih iz dežele smrtne sence v kraljestvo Kristusovo, da bo en hlev in en pastir«! Papež Benedikt XV. je v znameniti okrožnici, tako imenovani misijonski »magna charta« z dne 30. novembra 1919 opozoril katoliški svet na nevarnost, .ki preti po vojni našim misijonom, ter jasno začrtal program uspešnega delovanja mi* sijonarjev med neverniki zunaj Evrope ter sodelovanja vernikov na domačih tleh. »Ako bodo vsi, kakor se spodobi, zadostili svoji dolžnosti: —'tako je pisal v navedeni okrožnici — misijonarji v misijonskih pokrajinah in verniki doma, se trdno nadejamo, da bodo naši mi* sijoni, ki jim je vojna zadala globoke rane in poškodbe, hitro oživeli.« Vsled tega klica se je tudi pri nas ustanovila Unio missionaria Cleri. Sedanji sv. Oče pa so ob raznih pri* likah, posebno pa v Motu * Proprio »Romanorurn Pontificum« z dne 3. maja 1922 priporočali to prepotrebno in zve* ličansko apostolsko delo. Ko so lani 29. maja napovedali sv. leto, so v dotičnem pismu (Infinita Dei) izrecno priporočali romarjem, da naj molijo za dve zadevi, »ki jih z najgrenkejšo skrbjo in žalostjo mučita in ki sta za vero največjega po? mena: prva, da se vsi nekatoličani za* tečejo v pravo Cerkev Kristusovo, in druga, da se razmere v Palestini konečno tako urede, kakor jih zahtevajo najsve* teiše pravice katoličanstva.« Da bi vzbudil še večje zanimanje in vnemo za katoliške misijone zunaj Ev* rope in pokazal svetu čudovite sadove vsestranskega misijonskega delovanja, je z bistrim očesom in spretno roko pri* redil misijonsko razstavo v sv. letu, ko prihajajo romarji v Rim z vseh petih delov sveta. Ta svetovna razstava glasno priča, koliko storita živa vera in goreča ljubezen misijonarja za razširjenje sv. vere, kaže razvoj misijonskega dela ka* toliške Cerkve od prvega stoletja do da* nes, kaže razvoj omike med divjimi na* rodi, predstavlja mučence in mučenke, ki so v misijonih umrli za sv. vero, in nam podaja bogato misijonsko literaturo. Ta razstava dokazuje, da ima naša sv. vera velikansko življensko moč, ki, ako je prosta, neprestano blagodejno deluje za časno in večno blaginjo narodov in z razširjevanjem sv. vere izvršuje tudi važno kulturno delo. Spričo tega dogod* ka morajo utihniti vsi očitki krivovercev in napuhlih modernih kritikov, ki vedno poudarjajo, da sta katoliška znanost in umetnost daleč za nekatoliško. Naj pa druge cerkve poskusijo prirediti tako od* lično kulturno delo, kakor je misijonska razstava, ako morejo! Še več! Ko je koncem septembra t. 1. bila v Rimu otvorjena »settimana miss-io* naria«, katere se je udeležilo 175 ško* fijskih delegatov in drugih poslušalcev (skupaj okoli 300), je kardinal Peter Ga* sparri v imenu sv. Očeta pisal predsed* niku tega misijonskega shoda dragoceno pismo. V tem pismu zabičuje med dri’* gim tudi ta opomin: »Čeprav so tudi danes besede našega Gospoda Jezusa Kristusa: Pojdite in učite vse narode (Mt 28, 19); in ozna= njujte evangelij vsemu stvarstvu (Mk 16, 15) resnično in pravo povelje, ki se mu mora po svojih močeh in po svojem po* klicu vsakdo odzvati, je vendar jasno, da ta evangeljska zapoved zadeva po* sebno duhovnike, ki so poklicani, da kot sodelovalci škofovi nadaljujejo delo apostolov v oznanjevanju Kristusovega evangelija. Zato morajo oni blagodušno odpreti svoje srce evangeljskemu vabilu; in če ne čutijo v sebi božjega klica, da bi se podali v dežele nevernikov, da bi ti spoznali in vzljubili Jezusa, morajo vem — 63 darle vsi po svojih močeh pomagatigmtudi nevernike s tem, da sodeliremo pri onim, ki so zaslišali ta božji klic ter sefflmisijonih z molitvijo, z razširjanjem in mu odzvali, in sodelovati, da zasije med Očitanjem misijonskih časopisov in knjig, tminami zmot luč sv. vere in omike.« z denarjem, s podpiranjem gori nave* Naloga dušnega pastirja je torej, da najprej spozna važnost in nujnost mi= sijonskega vprašanja, da ga more po* tem razlagati svojim vernikom. Ako bo duhovščina globoko prešinjena od te misli in tega prepričanja, bo gotovo pod* pirala s svojimi verniki misijonska dela, ki jih sv. Oče živo priporočajo, namreč: Razširjenje sv. vere, Sv. Detinstvo in Delo sv. Petra apost. za domače duhov* nike. Na tak način bodo verniki kot nav* dušeni bojevniki pod vodstvom svojih pastirjev tvorili eno samo veliko armado, ki bo s svojo plemenito in požrtvovalno vnemo priborila zmago kraljestvu Kri* stusovemu na zemlji. Cestiti, dragi sobratje! Kristus je sicer ves svet s svojo smrtjo odrešil in Bog želi vse ljudi zveličati. Da pa postane objektivno odrešenje tudi subjektivno za vsakega človeka, je treba, da duhov* niki, namestniki Kristusovi, to posredu* jejo. Nebo je vsem odprto, ali ljudje ne bodo vanj prišli, ako jim duhovniki ne pokažejo poti in ne odprejo nebeških vrat. Sv. vero je Kristus prinesel na svet vsem, ali ta nebeški dar, brez kterega se ni mogoče zveličati, ne bo koristil dru* gim brez duhovnikove pomoči. Kristus nam je sicer s svojo krvjo sv. milost za* služil, da moremo vršiti dobra zveličan* ska dela, da postane grešni človek pra* vičnik in otrok božji, — ali posvečenje ni mogoče, ako ga mašnik ne posreduje v sv. zakramentih. Duhovniki so torej so* trudniki Kristusovi pri velikem delu od* rešenja. Nil divinius quam cooperari erm Deo in salvandis animis. Zato ime* nuje sv. Jeronim duhovnike »mundi sai* vatores«. Kakšna čast, pa tudi kaka dol* žnosl! Od nas je odvisno, če bodo duše, ki so izročene naši skrbi, zveličane ali ne, ali je bila Kristusova kri zanje za* stoni prelita ali ne. Sv. ap. Pavel te praša: Ali boš pustil, da pogine tvoj brat, za katerega je Krb stus umrl? (I. Kor. 8, 11) Ljubezen do Kristusa in do neumrocih duš nas mora naganjati, da rešimo po svojih močeh denih misijonskih del in. družb, z vzgojo misijonskih poklicev, s snovanjem in skrbnim negovanjem misijonskih od? sekov po župnijah itd. Na tak način bomo budili in krepili v vernikih živo vero, ljubezen do bližnjega, ki je podoba božja in naš bližnji, opravljali dobra dela telesnega in dušnega usmiljenja, gojili katoliško vzajemnost, širili kra* Ijestvo božje in pomagali, da zmaga in vlada povsod Jezus Kristus. Bog, ki no* benemu ne ostane dolžnik, nam bo to apostolsko delo stotero poplačal in bla* goslovil naše duhovnije in naklonil dosti duhovskega naraščaja naši nesrečni škofiji. S kakoršno mero bomo merili, s takšno nam bo merjeno. Zganite se torej, prečastiti sobratje, za to apostolsko delo. Veliki čas ne sme najti majhnih ljudi. Posnemajmo v tem pogledu naše so* sede. Italijanski odsek našega društva »Unio missionaria Cleri« priredi v Go* rici misijonski teden, ki bo trajal od 15. do 22. t. m. V nedeljo 15. t. m. bo v cer* kvi sv. Ignacija skupno sv. obhajilo za dečke in deklice z govorom o Delu sv. Detinstva. Naslednje dni ob 6. uri zvečer bodo pri sv. Ignaciju izvrstni domači in tuji govorniki razpravljali o misijonih, nato pa se bodo vršile konference s pro* lekcijami v Verdijevi dvorani. Teden se bo zaključil prav tam z misijonskim kon* certom. Ne samo v Gorici, tudi drugod po Fur; laniji bodo katoliška društva, moška in ženska, delovala na to, da napreduje mu sijonska ideja po naši škofiji. Kaj pa naša prosvetna društva? Ali bomo Slovenci v tem zaostajali? Pokažimo tudi v tem oziru, da nas je skoro dve tretjini v goriški nadškofiii. V ta namen bom odredil v posebni okrožnici, da se v nedeljo 22. t. m. tudi po vseh slovenskih cerkvah pridiguje o misijonih ter tako ljudstvo pripravi na slovenske misijonske dni, ki bodo od d.—6. januarja 1926. Mislite že zdaj na to, kako bi čim slovesne j e obhajali te dneve s primernimi govori, večernimi po; božnostmi in slovesnimi sv. mašami v cerkvi, zunaj cerkve pa, kolikor bo mo= goče, z razdeljevanjem misijonskih Ib slov, časopisov in knjig, oziroma z mU sijonskimi predstavami na odrih Ma? rijinih družb in prosvetnih društev in z nabiranjem denarnih prispevkov. Prečastiti sobratje! Čas V as kliče, Ijud? siva Vas kličejo, katoliška Cerkev Vas kliče. Odzovite se tem klicem, da bo po želji sv. Očeta zavladal na zemlji Kri' stusov mir v Kristusovem Kraljestvu! V Gorici, dne 7. novembra 1925. f Frančišek Borgia, nadškof. Načrt za misijonski teden. /. Od 3.—6. januarja 1926. naj bodo misijonske slovesnosti. Prav bi bilo, ako bi se čč. sobratje pogovorili na konferencah, ali bi ne kazalo, v večjih središčih prirediti kako bolj veličastno slovesnost v obliki versko-misijonske tridnevnice. 2. G. urednik »Kat. misijonov« nam je obljubil, da nam pripravi za to priliko poseben letak z enakim naslovom, ki ga bomo tiskali v Gorici 20 do 30 tisoč izvodov. Okrog 15. decembra ga raz-pošljemo vsem duhovnijam, da se od 3. —6. I. razdeli med ljudstvo. Ta letak dobi vsakdo, ki da za misijone vsaj 20 stotink. Čč. sobratje ste na-prošeni, da razmišljate, na kak način bi spravili ta letak v vse naše družine. Možnosti: dekleta ga razdelijo na cerkvenih vrauh, na kar bo treba ljudi vnaprej opozoriti; šolska mladina ali dekleta ga nesejo od hiše do hiše; razdeli se o priliki misijonske prireditve Marijine družbe ali prosvetnega društva. 3. Vsaj v večjih župnijah, kjer imamo čvrste Marijine družbe ali zdrava krščanska prosvetna društva, naj se priredijo v tej ali oni obliki misijonski večeri ali predstave. Razne možnosti: Predavanja s skioptičnimi slikami; misijonske igre; nekoliko misijonskih pesmic, živa slika iz misijonov, kratek nagovor o velikem socialnem, kulturnem, narodnem itd. pomenu misijonskega dela. Kje dobite gradivo za take prireditve? Z majhnim trudom bo vsak kaj iztaknil. Pesmi z notami, pesmice za deklamacije in obilo gradiva za žive slike ter predavanja dobite v dosedanjih Misijonskih koledarjih, zlasti v 3 zadnjih. Za predavanja opozarjam tudi na 1. zvezek Misijonske knjižnice »Prvi slovenski misijonski tečaj v Ljubljani 1924«. Naroča se pri upravi Kat. misijonov v Ljubljani, Tabor 12. Do 15. decembra izide kot 3. zvezek Misijonske knjižnice prvi snopič priročnika za misijonske prireditve. Podpisani sem že naročil 20 izvodov. Če mi pridejo pravočasno, jih lahko takoj dostavim onim sobratom, ki jih bodo želeli. Kdor računa nanje, naj mi to kar hitro sporoči. V vseh naših dvoranah naj bo o priliki misijonskega tedna kaka misijonska prireditev, čeprav še tako skromna. Naše ljudstvo naj se ove, da je misijonska ideja najvažnejša verska, prosvetna, socialna in dobrodelna misel. 4. Razen običajne cerkvene miloščine na sv. Tri kralje, ki je določena za afriške misijone, naj se vsi prispevki pošljejo blagajniku naše Unio Missionaria Cleri Ivanu Reščiču, Gorica. Via del Torrente — Molino štev. 16. No, zdaj bomo še z misijonskimi prispevki sitnarili pri ubogem ljudstvu! —1 Nikarte tako govoriti! Da ne bomo samo sitnarili, dobi vsakdo krasen in zanimiv letak. In konečno ne gre za tisočake in stotake, niti ne za lire. niti ne za nasilno zbiranje, ampak za prostovoljne žrtve v obliki drobnih stotink, ki se bodo obilno obrestovale pri Očetu vseh narodov. Nikar se toliko ne upirajmo, ko gre zato, da nekoliko odpremo denarnico v čast božjo, ampak mislimo rajši na to. kako bi vprav s takimi malenkostnimi žrtvami odprli denarnico božjega usmiljenja za nas in naše ljudstvo. Porro unum est necessarium! Škofijski delegat U. M. C. za slovenski del. Občni zbor U. M. Cl. bo v četrtek 19. novembra ob 10. uri v nadškofijskem dvorcu. Zborovanju bo predsedoval Prevzvišeni sam. Skrbite za čim večjo udeležbo od naše strani. Voditelj Marijinih družb. L. C.: Spomini na Sv. goro. Veliko romanje Marijinih družb v dneh 1. in 2. septembra se je vrlo lepo obneslo. Vse ie k temu pripomoglo: velika udeležba — nad 4000 druž-benic in drugih romarjev; navzočnost Prevzvi-šenega in okrog 50 gospodov; lepe pobožnosti v cerkvi in na) prostem, sijajni govori. 25 zastav, krasno vreme, sploh vse. Pogrešali smo edino prostornejše cerkve in več ugodnosti za preno^ čišče. Pa tudi ti nedostatki niso prav nič motili svečanega razpoloženja. Maša Prevzvišenega in dva) govora sta bila na prostem, noč pa so' roma-rice pO' večini itak prečule v nepretrgani molitvi in petju deloma v cerkvi, deloma ob polnem luninem svitu v prijetnem hladu na prostem. Ob treh zjutraj pa so že začele sv. maše in obhajanje. Obhajanih je bilo nad 3000 deklet. Predvečer je bil zelo lep. Ob poli petih popoldne so številne družbe razvile svoje zastave in se razvrstile na cesti med drugo in tretjo kapelico v dolg sprevod. Med molitvijo sv. rožnega venca, prepevajoč Marijine pesmi in litanije smo ob veselem pritrkovanju mogočnih svetogorskih zvonov stopali po svetem hribu. Ob določeni uri je imel sobr. Filipič svoj govor o Urški Ferligojevi, s katerim je dvignil romarsko navdušenje do viška. Sledile so pete litainije M. b. Nad vse lepo je uspelo nočno češčenje sv. Rešnjega Telesa od 9.—11. ure zvečer. Vsi navzoči sobratje so menili, da bi ne smelo manjkati ob nobeni podobni priliki. Še lepše se je razvijal praznični dan. V najra-nejšem jutru so dohajale vedno.nove skupine. Nepretrgoma so se darovale sv. malše im delilo sv. obhajilo. Govori pa so se vrstili v tem. redu: Op poli šestih je sobr. škofijski voditelj opozoril na nedostatke, ki se javljajo v mnogih družbah, in nasvetoval uspešna sredstva!, da se čimprej odpravijo. Nato je dr. Brumai v svojem nagovoru peljal družbenice na ' libanonske višave v šolo Marijino, ki je Cedra libanonska, in jim ob tej podobi prikazal lepoto čistega dekliškega značaja. Med sv. mašo ob devetih je Prevzvišeni s svojo avtoritativno besedo izrekel priznanje marijanskemu gibanju im vzpodbujal k veliki svetosti Mariji posvečena srca. Višek pa je doseglo slovesno razpoloženje, ,ko je ob sklepu sobr. Terčelj nabral šopek spominčic ter jih poklonil družbe-nócam v spomin na to romanje: trajno zvestobo Materi na Sveti gori, ljubezen do 'sester, skrb za sovrstnice. Šopek smo poškropili s solzami srčnega ganotja. Zato upamo, da je še svež. sicer naj ga sobr. voditelji večkrat osvežijoi pri družbenih sestankih, ker Sveta gora ne sme mimo nas brez globokih sledov v življenju naših družb. Svetli žarki, Dnle 18. oktobra t. 1. je bil v Ravnici prvi slovesen sprejem v mladeniško Marilino družbo. Slavnostni govor in sprejemni obred je izvršil sobr. Cigoj. Junaška četa 12 mladeničev v starosti od 16. do 28. leta je nastopila z iskrenim verskim ponosom. Glasno in s poudarkom so molili posvetilno molitev, iz polnih grl so zapeli svojo himno in z Ijubezijoi sprejeli svetinjo. Prizor je bil_ impozanten in ganljiv hkrati. Želimo, da bi bila nova mladeniška družba Ravnici v čast in blagoslov, vsej deželi pa v zgled in spodbudo. Vivant sequentes! Isti dan so postavili v Komnu temelj Marijine družbe za žene, ob priliki, ko so domači kip Matere božje okrasili z novo dragoceno obleko. Koliko žen se je priglasilo, nam ni bilo sporočeno. Nove družbe smo iskreno veseli, ker upamo, da nam bo nudila krepko oporo pri razširjanju marijanske ideje na Krasu, kjer je našla doslej tako maloi ugodna tla. Da ne pozabiš! 1. Ali poznaš in imaš dr. Brumatovo novo knjige »Pota Marijina«? 2. Ali si že kdaj preskrbel svoji družbi duhovne vaje? 3. Ali kontroliraš udeležbo pri shodih in pri sv. obhajilu? 4. Ali si že vse potrebno ukrenil, da pride družba do tako potrebnih privatnih shodov? 5. Ali si že uvedel pokrivala v cerkvi? 6. Ali ste že imeli pri vas letos marijansko konferenco? 7. Ali ste že priredili poseben tečaj za pouk predstojništev? 8. Ali ste odposlali Osrednjemu vodstvu letne prispevke? 9. Ali ste naznahili istemu število samostanskih poklicev iz let po vojski? 10. Ali upoštevate, da je zimski čas zelo primeren za intenzivnejše delo v Marijinih družbah? lf== =.......................... Učenec ni nad učiteljem, tudi služabnik ne nad svojim gospodarjem. Zadosti je za učenca, da postane kakor njegov učitelj, in za služabnika, kakor njegov gospodar (Mt 10, 24-25). . -----------------------J Prosvetno delo. O. s K. Nekaj misli in nasvetov. Ne pišem o tem predmetu in causa propria. Pač pa se mi zdi potrebno, opozoriti vse. ki imajo kaj vpliva pri prosvetnem delu, na nekatere pomisleke, ki se nekaj časa sem dvigajo iz raznih krogov čč. sobratov — zlasti na konferencah — proti prosvetnemu delu v naši deželi. Stvari sami na škodo se v tej zadevi še nihče ni oglasil v javnosti, ker gg. nezadovoljneži niso hoteli sprožiti razprave o tej tako važni skupni zadevi. Bom pa jaz to vprašanje načel. Predvsem gre tu za precej trd oreh: za razmerje med dušnim pastirjem ini kat. prosvetnim društvom. Izmed pomislekov, ki sem jih čul. omenim tu le nekaj glavnih, izlovčivši vse tiste, ki izvirajo bolj iz lagodnosti, nerazumevanja ali drugih zasebnih vzrokov. Najprvo so se nekateri sobratje spotikali nad načinom začetne propagande po deželi, češ, da se je takrat nekam ostentativno poudarjala neodvisnost od dušnega pastirja; tu pa tam celo malce demagoško, da bi se tako laže pridobili fantje, ki ne čujejo radi očitka, da so »klerikalci«. No, to so bile začetne bolezni; šlflf je pač takrat samo za »multiplicamini« in pri tem bi bila mogla biti pre- 66 — velika preudarnost v oviro. Toda sedaj je to minulo in užaljeni sobratje lahko mirno pozabijo ta lapsus — če je že kje bil — čeprav opažamo pri nekaterih društvenikih še vedno vpliv te metode... Sicer je pa medtem tudi praksa pokazala, da zamere iti društvo mimo duhovnika le v večjih krajih, zlasti blizu mesta, kjer je več izobraženih kat. lajikov na razpolago. Drugod pa gotovo ne, če hoče ostati društvo katoliško deli časa. To vedo danes tudi-pri Prosv. zvezi. - Veliko pomembnejši so pa drugi pomisleki nekaterih sobratov, n. pr.: »Prosv. društvo me ovira v dušnem pastirstvu; fantje in dekleta iz društva si dovoljujejo razne prostosti, zamujajo radi izletov in veselic popoldansko službo božjo, se vračajo v kasnih urah od vaj, tudi v stranske vasi in pa mešani po spolu.« In drugi: »Imam Marijino družba Družbenice morajo biti pokrite in spodobno oblečene; v dekliškem krožku, ki je tudi katoliški, pa drvé za vsako modno norostjo in prirejajo igre z mešanimi ulogami, ki se igrajo tudi po nasprotnih odrih. Dvojnega krščanstva pač ne morem vzdrževati v svoji duhovniji.« Zopet tretji: »Rad bi ustanovil Marijino družbo, pa je ne motrem, ker bi se mi vpisala dekleta, ki so že v prosvetnem društvu,- Drugih namreč nimam v svoji mali duhovniji. Družbenice bi zato morale izstopiti iz društva, ker jim ne morem dovoliti, da bi se vračale o polnoči od vaj domov, kot je pri društvu večkrat neizogibno, in tako bi po moji krivdi društvo razpadlo. Ali pa bi moral v Marijini družbi popustiti z disciplinoi, kar ie zopet gotova smrt družbe...« In četrti: »V prosvetnih društvih se goji verska zavest premalo; predavanj ni skoraj nič in društvenikom gredo po glavah le veselice; poslovnik Prosv. zveze ie kajpada lep, toda kje se izvršuje?« Iz takih in enakih opazk razberemo jasno dve stVairi : 1. Da je naše prosvetno gibanje še v popolnem vrenju. Mladina je sicer v veliki meri že zbrana, a manjka še izbora in izločevanja po jasno začrtanih ciljih in smotrih. 2. Ni' še pravega sporazuma med dušnimi pastirji in voditelji Prosv. zveze, iz katerega bi izšle točne in precizne smernice za vzajemno deio. Zato pa mislim, da je bil zelo umesten predlog nekega č. sobrata, — starega bojevnika za prosvetno ie marijansko idejo — ki ga ie stavil na neki konferenci, da je ntujno potreben sestanek najbolj prizadetih voditeljev Mar. družb z voditelji Prosv. zveze, ki naj bi bil v Gorici in h kateremu naj bi Prosv. zveza povabila vse tiste sobrate, ki pridejo v poštev; v prvi vrsti voditelje Mar. družb (seznalme posodi č. sobrat Cigoj), potem pa duhovnike tistih krajev, kjer ie že prosvetno društvo. Na tem sestanku naj bi razpravljali o poglobitvi verske zavest' v društvih, o sodelovanju duhovnikov, o igrah in mešanih ulogah, o umestnosti dekliških odsekov, o razliki med Mar. družbo in prosvetnim društvom. Tu nai bi se podale sporazumno jasne in določne smernice »za prosv. društva in! tudPza Mar. družbe. (Tak sestanek smo ze imeli v Gorici, a ni rodil nobenega vidnega sadu. Veliko smo govorili, a najbolj pereča vprašanja so ostala nerešena. Op. ur.). Končino bi hotel pristaviti še eno svojo misel. Priporoči:! bi Prosv. zvezi strožjo notranjo kontrolo delovanja in poslovanja priključenih društev. So društva, ki vodijo knjige slabo, ki nimajo blagajniškega stanja v redu, ki izkazujejo člane, katerih ni itd. Taka kontrola se da izvršiti le potom nadzorovanja iz Gorice. Okrožni predsedniki imajo menda sedaj izpolniti (če sem prav poučen) neke vprašalne pole; ali ti podatki ne bodo vedno zanesljivi. Odposlanec Prosv. zveze nai še isti večer revizije ugotovi stanje članov, knjižnice, uporabe veseličnih prebitkov. To bo prineslo red v društvo in iztisnilo nevredne elemente ven. Našim fantom pa disciplina imponira. Tretja ljubljanska sinoda, ki se je vršila od 25.—29. avgusta 1924. je sklenila glede prosvetnih društev sledeče: »Nadnaravno življenje se dviga na naravnih temeljih. Kar torej te temelje utrjuje, krepi tudi nadnaravno življenje. S tega, razloga naj sinoda duhovnikom naroči, da uspešno, vplivno in potrebno delo v teh društvih nadaljujejo. 1. Duhovniki naj se zavedajo vzvišene naloge naših prosvetnih društev, kakor jo je razložil katoliški shod. Naglasa pa te-le naloge: 1. a) poglobitev verske in apologetične izobrazbe ... b) poglobitev politične izobrazbe... c) poglobitev narodnostne izobrazbe ... 2. To nalogo bodo društva dosezala s poukom pri sestankih v naših domovih, a) Načelniki zveze naj prosvetno delo vodijo. Skrbe naj intenzivno za smotreno urejena predavanja, ki se nanašajo rta vse tri zgoraj omenjene naloga. b) O osnivanju in delovanju prosvetnih društev po župnijah naj bi se duhovniki razgovarjali na raznih konferencah. Ako bi centrala opešala, naj bi sami sestavili načrt za predavanja v dolgih zimskih večerih, la prospeh teh društev priporoča sinoda, da se po vseh dekanijah osnujejo dekanijski prosvetni odbori, ki bodo, skrbeli za raz-vitek in procvit prosvetnih društev po župnijah. c) Dobre igre pospešujejo izobrazbo in pritegnejo člane v društvo. Toda igrajo naj le take igre, ki vselej ali vsaj v neki meri lenočutno, nravno in umstveno izobrazijo, dvignejo igralce in gledalce. Sinoda priporoča igre s samo moškimi ali samo ženskimi vlogami. Igre z mešanimi vlogami so nevarne, žal, da jih naši slabi časi včasih zahtevajo, in sicer tam, kjer druga društva take in morda nespodobne igre prirejajo, pa radi po-čutnosti tudi naše ljudi k sebi privabijo. Ako se igra z mešanimi vlogami naravnost ne odobri, ,se vendar pripusti; toda mora se odstraniti peri-culum proximum peccati; zato se morajo opustiti poljubi, objemi in le preveč strastni ljubezenski izbruhi. Vsekako naj se skušnje, veselice in predavanja po možnosti prirejajo popoldne, ne zvečer; fantovski sestanki pa naj se končajo pozimi ob 21, poleti ob 22. d) S katoliškim shodom trdi sinoda, da so jedro našega izobraževalnega dela (fobro pripravljena predavanja, katerih ne bo nikoli preveč. Zato naj bi bile igre le včasih. Za predavanja naj bi si gospodje med seboj pomagali. Dobro, poučno in mikavno predavanje se more na več krajih ponoviti.« Cerkveno - upravne zadeve. Fr. S. Izplačevanje vojne odškodnine za cerkvene premičnine. Iz gotovega vira smo doznali sledeče: Dosedanja praksa izplačevanja vojne od= škodnine za cerkv. premičnino se je po* polnoma spremenila, in sicer tako, da se bo odslej vsa uradno določena svota naravnost in celotno izplačevala cerkv. oskrbništvom vnaprej. Odslej odpade prilaganje pobotnic in cerkv. oskrbništvo bo prosto, da po last= ni previdnosti uporabi denar za nabavo cerkvenih premičnin. To prakso je uve* dio komisarstvo v Trevisu. Ali smo tudi mi k temu kaj priporno* gli, ne vemo. Smo pa v svojih zahtevah gledč vojno * odškodninskega vprašanja na oblastva postavili to točko na prvo mesto, kakor je znano iz referata sobrata staroste na obč. zboru. — Mnogi sobra* tje še niso prejeli uradne odmere vojne odškodnine za cerkv. premičnine, neka* teri pa še vedno čakajo, da jo naznanijo. Prvim bo treba drezati, da zadeva čim* prej dozori, a drugi bodo imeli še velike sitnosti, da se jim vojna odškodnina sploh prizna, ker je rok za naznanitev že davno potekel. Kadar vas bodo preganjali v enem mestu, bežite v drugo. Temporalia nostra. Dr. J. L. Fasije za kongruo in naturalije. Duhovniki, ki imajo stare, že prej rešene fasije, so znatno na boljšem od onih, ki jim je bila ad-justirana fasija v novejšem času. V dveh točkah so oni na boljšem: 1. radi davkov, ki se v fasiji odbijejo od dohodkov in nadomestijo s kongruo in 2. radi cenitve naturalnih dajatev. Te so se prej po duhu zakona, ki izrecna priznava stroške pri nabiranju in! pa da je nabrano blago manj vredno, (gl. zakon 19. sept. 1898., drž. zakonik 'str. 176 § 4 lit. d. »Naturalien mit 20 p. c. Ab-schlag vom Bruttoertrage wegen Minderwertigkeit und als Einbringungskosten«) izdatno niže cenile, kakor sedaj. Po praksi prejšnjega režima so se naturalije cenile po povprečnih cenah zadnjih 6 let. In to v smislu naredbe naučnega ministerstva (30. 11. 1898, drž. z. 205, 74, I, d.), s katero se je prej omenjeni zakon o kongrui izvedel. Tržne cene je prej potrjeval domači župan, sedaj se to vrši potom poizvedb, ki jih vrši prefektura po orožnikih. Glede prve točke, radi davkov, čutimo vsi, da so silno narasti!. In v tem tiči neko nesoglasje. Glede prejemkov veljajo bivše avstrijske, glede davkov pa' italijanske postave. Duh avstrijske postave je bil, da se dohodki v naturalijah ne računajo pot dejanski vrednosti, ampak le povprečno. Dokaz za to so nam dejstva: 1. da se fasije niso periodično polagale in reše- vale, temveč le ob nastopu službe; 2. da se dohodek iz zemljišč (§ 4 lit. d, a alt. post.) ni odmeril po faktičnem donosu, temveč po izmeri zemljiškega davka; 3. da se izrecne» priznava, da so naturalije manj vredne in da je njihovo pobiranje združeno s stroški (gl. § 4 lit. d); 4. dal se je tudi štolnina računala le pavšalno; 5. da se naturalije niso cenile vsako leto, temveč po 6-letnem povprečnem iznosu. Vse toi ralzodeva duha postave, ki ni zahteval ugotovitve resnične vsakoletne vrednosti dohodkov, temveč le povprečno cenitev. Saj duhovnik je itak podvržen (ped prejšnjim rav-notako kot pod sedanjim režimom) davkom za osebno dohodnino (Ricchezza mobile). Vsled tega je državna1 uprava vse davke odbila od dohodkov in jih povrnila s kongruo, le davka za osebno dohodnino ne. Duhovnik je torej od faktično prejetih dohodkov plačal tudi državi svoj davek. Treba bi bilo torej državno upravo na to opozoriti ter jo zaprositi, naj glede cenitve naturalij ohrani dosedanjo prakso, ali pa naj sprejme in pasira davek za osebno dohodnino (ricch. mobile) med izdatke pri fasiji za kongruo. Morda bi bilo prav, ko bi duhovniki, ki ne prejemajo naturalij in obdelujejo* beneficijalna zemljišča v lastni režiji, zaprosili za revizijo svoje fasije, saj ministrska odredba z dne 30. nov. 1898. drž. zak. 205, v § 9, dopušča tako revizijo uradnim potom. Pa tudi na prošnja stranke se to lahko zahteva z utemeljitvijo, da so se izvršile spremembe v bistvu beneficijalnega premoženja (gl. § 10 cit. min. naredbe). Pri tej reviziji bi se v fasijo sprejeli med stroške tudi vsi sedaj povišani davki. Tako bi duhovniki dobili iz drugega vira kritje za davke, saj tak je bil tudi duh prejšnje postave, ki določa: v § 7: »Als Auslagen sind eiiuzustellen: a) die von den einzelnen Ein-nahmen zu entrichtenden Landesfiirstlichen Steu-ern, Landes-, Bezirks- und Oemeindeumlagen und sonstige tur óffentliche Zwecke auf Orund eines Gesetzes zu leistenden Beitrage, sovvie das Ge-buhrenaquivalent«. Take revizije pa ne svetujem onim dušnim pastirjem, kojih dohodek obstoji v naturalijah, dokler se z drž. upravo na kak ugoden način ne spremeni postopanje glede cenitve naturalij. Glede poslednjih sem mnenja, da bi bilo prav, ako bi slovenski duhovniki skupno z italijanskimi predložili spomenico prefekturi ter jo zaprosili, naj bi v duhu postave ostala cenitev naturalij taka, kakoršna je bila prei v navadi. Končno svetujem, naj se duhovniki ob nastopu nove službe poslužijo ugodnosti, ki jim jo daje 8 8 rečene postave (ozir. minisi naredbe z dne 30. 11. 1898., št. 205 § 2).' in naj prosijo za začasno naka'zanje kongrue, ki jo je prejemal njihov prednik, ter za podaljšanje roka za predložitev fasije. Osebne vesti. Dva jubileja. Minuli mesec je praznoval sobrat Liberat Slo-kovič, župnik pri Sv. Petru v Šumi v Istri maš-niško tridesetletnico. Vrlemu sobratu, ki je naš zvest somišljenik, goreč bojevnik za Kristusovo Cerkev in velik prijatelj ubogega istrskega ljudstva, za katero je mnogo pretrpel, izreka »Zbornik« prav prisrčno čestitko. Bog ga živi! Sobr. Ignacij Leban, župnik v Batujah, je pred kratkim obhajal šestdesetletnico. Ob tej priliki so se prezaslužnemu možu poklonile vse naše organizacije. Tudi »Zbornik« mu izreka najtoplejše čestitke. Obenem izraža iskreno željo, da bi se tudi vrli jubilant kaj kmalu oglasil s kako modro mislijo ali nasvetom, da postaneta naš Zbor in »Zbornik« tako idealna, kakor si ju je on zamislil. Vedno mlademu in neumorno delavnemu jubilantu kličemo: Bog Vas živi še mnogo let! Razgled po svetu. Italija. Socialni teden. V Neaplju so koncem septembra obhajali »socialni teden«, pri katerem so obravnavali najboljši socialni delavci najvažnejše socialne probleme. Zbor je pozdravil s posebnim pismom sv. oče sam. Izmed razprav omenimo te-le: »O krščanski vzgoji otrok« je govoril nadškof Minoretti. »O šolski zakonodaji v Italiji« pa vseučiliški profesor Della Rocca. Sledil je govor »O delu in plačilu ali o gospodarski postavi«. Mojstrsko je razvil to vprašanje mons. Bianchi. Predaval je tudi znani p. Gemelli, rektor kat. univerze v Milanu. Začrtal je zahteve katoličanov glede šolske zakonodaje. O bistvu in namenu katoliške akcije ie razpravljal jezuit p. Garagnani. O katoliški akciji in politiki je podal temeljne misli dr. Dalla Torre. O pomenu papeštva je imel sijajen! govor advokat De Simone. — Socialni teden je bil res impozantna manifestacija katoliških znanstvenikov in sploh vse katoliške inteiligence v Italiji. Čudež sv. Janudriia. V Neaplju se je tudi letos (19. sept.) obnovil čudež sv. Januarija ob navzočnosti ogromnega števila ljudstva in več škofov. Mučenčeva kri je postala tekoča okoli 10. ure dopoldne. Ljudstvo je bilo vse ginjeno in navdušeno. Internacionalni kongres kat. ženstva. Vršil se je dne 24. oktobra v Rimu. Navzoče so bile zastopnice 20 držav, ki so predstavljale na milijone udruženih oseb iz Evrope in Amerike. Razpravljale so o skrivnih vplivih proti katoli-čanstvu. — »O moralnosti in običajih« le govorila baronica . Montenah. Kongres je obsodil nekr-ščanski sistem neomaituzianizma, s katerim se hoče omejevati naraščati otrok v družini. Kongres je izjavil: »Kadar je radi zdravja ali drugih pametnih razlogov omejitev otrok v zakonu priporočljiva, ne priznamo drugega sredstva, kakor ono, ki ga Cerkev dovoljuje, t. j. prostovoljno medsebojno zdržnost, ki je mogoča pod vplivom milosti božje in navad krščanske discipline.« — Kongres se je izrekel proti vsemu, kar pospešuje nenravnost, zlasti proti tolerančnim hišam in prodaji preventivnih sredstev, ki naj se odpravijo in prepovedo. Obširno je razpravljal tudi o tem, kako pobijati nemoralnost v glediščih in kinematografih. Zanimiva je bila tudi razprava o modi. Med drugim so se sprejela načela: 1. Katoliška žena mora imeti pogum, da korigira modo v smislu krščanske morale. Zgled mora priti najprej od vplivnih slojev. 2. Treba je opomniti starše, da so pred Bogom odgovorni za vzgojo otrok glede sramežljivosti, in to že od zgodnje mladosti. Ob Piavi. V San Dona di Piave sol imeli veličastno procesijo z Najsvetejšim v zahvalo za vzpostavitev dežele. Sprevoda se je udeležilo nad 30.000 vernikov. Komu se ima zahvaliti zdravstvo za »kinin«? Začetkom oktobra t. 1. se je vršil v Rimu mednarodni zdravniški kongres za malarijo. Kongres je izrekel v imenu znanstva priznanje za odkritje in razširjanje sredstva proti malariji katoliškim misijonarjem. Jezuit p. Jernej Tafur ie 1. 1642. vpeljal v Evropo iz provincije Peru kinin, ki se uporablja kot sredstvo proti mrzlici in malariji. Socialno kraljestvo Jezusa Kristusa. Iz Švice poroča Katol. mednarodna tiskovna agencija, da bo sv. oče na sv. večer zaprl jubilejna vrata v prisotnosti dvora, kardinalov in škofov, diplomatskega zbora in tisočev romarjev. Ob tej priliki objavi sv. oče encikliko o socialnem kraljestvu J. Kr. in vpelje dotični dan razglasitve kot poseben praznik v katol. koledar. Teden za proučevanje verske etnologije. Mednarodnega naravoslovnega versko-znanstve-nega zborovanja; ki se je vršilo v Milanu od 17. do 25. sept. t. 1., se je udeležilo približno sto delegatov iz vseh večjih držav. Slovane so zastopali Čehi; Slovaki, Poljaki in Jugoslovani. Slična zborovanja so se vršila že 1. 1912. in 1913. v Belgiji in 1922. na Nizozemskem. Namen teh kongresov je, da na podlagi dolgoletnih izkustev v misijonskem delovanju in s pomočjo strogo znanstvenih raziskovanj med narodi najnižje kulture, dokažejo, da je vera v Boga, da so nravno in družinsko življenje, zasebnlai lastnina, greh in čednost skupna in zato od Stvarnika izvirajoča dedščina vseh ljudi in narodov. O teh vprašanjih so imeli priznani strokovnjaki znamenite razprave. P. Schmidt je govoril o morali primitivnih narodov in je iz njenih pojavov ovrgel tezo evoiucijonistov, dokazujoč z neovrgljivimi dejstvi, da je moralna Vest vseh narodov nekaj absolutnega in ne zgolj relativnega. O razmerah na »Ognjeni zemlji« je govoril p. Gusinde, o onih na malajskem polotoku p. Schebesta. Pri vseh primitivnih narodih živi vera v najvišjega zakoriodajavca in plačnika, vera v posmrtno življenje, pri vseh pojem greha in možnost ckspijacije z daritvami. O krščanskih in poganskih misterijih je imel učeno razpravo p. Garagnani, prof. na Gregorijanski univerzi. DokaZal je, da so se_ izposojeni elementi v krščanstvu bistveno modificirali in obdali s povsem novim življenjem. Nova šola zgodovinskega naravoslovja odpira nova pota v potrditev naljvažnejših katoliških dogem. Vsi dosedanji dokazi brezvercev se pokažejo v luči najnovejšiih znanstvenih raziskovanj kot metodično pogrešeni in nestvarni. Narodoslovni kongres v Milanu pa je nesporno dokazal tudi, da so Marx, Engels, Bebel, Bakunin in drugi socialistični in anarhistični korifeji v dokazovanju svojih tez popolnoma na krivi poti, v kolikor jih hočejo opirati na neko prastanje človeške družbe. Sedanji socializem in komunizem ter vsaka protiverska gospodarska ali socialna teorija je le sad novejših prosvetnih krogov, ki niso^ vprašanja o človeku, njegovem namenu, o večnosti, o Bogu itd. nikoli v vsej dalekosežnosti temeljito proučevali, ampak jih je vodilo povsod le sovraštvo do katol. Cerkve. Le prava znanost vodi k Bogu! Proti kletvini. Centralni antiblasfemični odbor v Rimu je priredil od 24. do 26. oktobra t. 1. prvi antiblasfemični kongres v Veroni. Razpravljali so o sredstvih, kako učinkovito pobijati brezbožno in nekulturno preklinjevanje. Govorili so tudi o zakonskem načrtu, ki naj se predloži vladi v odobritev. Od vseh krajev in vseh socialnih slojev so došli kongresu navdušeni pozdravi. (Ali se mi Slovenci dovolj odločno borimo zoper to peklensko početje? V neki župniji blizu Gorice, kjer g. župnik z vso silo pobija preklinjevanje — tako s prižnice kakor zlasti v spovednici, — je ta razvada skoraj docela odpravljena. Op. ur.) Nemčija. Kat. učiteljstvo pri sv. očetu. Dne 14. okt. t. 1. se je poklonila velika skupina katoliških učiteljev iz Nemčije sv. očetu v Rimu. Učiteljska zveza, ki šteje 25.000 katoliških učiteljev, in,' Zveza kat. učiteljic, ki šteje 17.000 članic je podala sv. očetu posebno spomenico, ki opisuje razvoj in sedanje stanje teh važnih udru-ženj. Sv. oče je nagovoril učiteljstvo v nemškem jeziku. Med drugim je rekel: »Učitelji ,in učiteljice so najimenitnejši slikarji in kiparji, ker upodabljajo človeške duše. Toda kaj je kipar? Naj bo še tako genijalen, se ne more primerjati z učiteljem, kajti on upodablja le materijo, ta pa duha in dušo.« Blagoslovil je njihovo plemenito delovanje in jih vzpodbujal, naj vsajajo v mlada srca vero in čednost An naj skrbe v šoli za katoliško praktično življenje. Nekaj statistike. Leta 1923. je bilo na Nemškem 20.000.472 katoličanov, drugovercev pa 40,630.952. Izmed 146.469 civilnih zakonov med katoličani ie obhajalo cerkveno poroko 141.508 parov. Katoliških krstov je bilo 412.434. H katoliški veri je pristopilo 7.600 oseb. Obhajil je bilo v tem letu 184,171.671. Cerkev, država in šola. V Kolinu na Nemškem je imel kardinal Schulte znamenit govor. Med drugim je poudarjal to: »Ne da bi se vtikal v kako strankarsko politiko, moram vendar omemti program svobodomislecev, ki hočejo ločiti državo od Cerkve in Cerkev od šole. Takega programa mi ne moremo nikakor sprejeti. Prepričani smo namreč, da morata država in Cerkev vzajemno sodelovati, ker tako zahteva božje in naravno pravo. Kar je Bog združil, naj človek ne loči. Poleg staršev in državnih učiteljev ima Cerkev pravico in najsvetejšo dolžnost, sodelovati pri šolski vzgoji. On:, ki hočejo Cerkev od tega dela izločiti, delajo grozno krivico ne le mladini, temveč tudi narodu. MA ne bomo nikdar dovolili, da se katoliška, šola iztrga iz srca Materi Cerkvi, ki jo hrani kot svoj najdražji zaklad.« Teden sv. Petra Kanizija. O priliki, ko je bil sv. Peter Kanizij proglašen za svetnika, so se vršila na raznih krajih slavja in konference. Tako v Švici, v Kolinu. na Dunaju, na Holandskem in nedavno v Moinakovem. Marksizem definitivno izginil. Znano je, da so nemški socialisti v hudem boju s komunisti. Ta boj, kakor tudi sodelovanje vlade m meščanskih strank pri reševanju socialnih problemov je polagoma pripravil socialistično stranko do tega, da se je popolnoma odtujila revolucijo-narnim komunistom. V Heidelbergu so si sestavili socialisti nov program, ki pomenja dalekosežen preobrat v socialnem gibanju. V njem se je docela opustil pristni marksizem. O hujskanju proletariata, proti imovitim slojem ni več govora. Ne govoH se o radikalni preosnovi obstoječega1 reda, popušča se celo v narodnem vprašanju. Izkazalo se je, da je marksizem v praksi neporaben, zato umiral. Proti nevtralnemu, brezbarvnemu časopisju. Na Nemškem so obhajali v Trier-iu teden za katoliški tisk. Ob tej priliki je izdal taimošnji kne-zoškofijski ordinariat opomin na katoličane, naj se oklenejo z vso vnemo in požrtvovalnostjo ka-tohškega tiska in naj napovedo brezobziren boj nele protiverskemu, ampak tudi brezbarvnemu, nevtralnemu tisku. Tu se opisuje velika škoda, ki prihaja iz nevtralnega tiska, ki polagoma otruje družine s strupom brezbrižnosti. »Kdor ni z menoj, je proti meni«. Tako uči Kristus, tako nais uči tudi izkušnja, ki ji mnogi. žal. še danes zapirajo oči tudi pri nas. Razveseljiv pojav med protestanti. Koncem prejšnjega leta so pričeli v Monako-vem izdajati nemški protestanti, ki so udruženi v zvezi »Hoiobkirlich-oekumenischer Bund«, mesečnik z imenom »Una Sancta«. Po svoji tendenci se list približuje katoliškemu nauku, ker priznava le eno cerkev in en nauk. S spoštovanjem govori o starih dogmah in o tradicijonalnem bogoslužju in trdi, da se je Luter s svojim naukom o Evharistiji, o maši, o splošnem značaju Cerkve, o objektivni učinkovitosti zakramentov bolj približaval stari cerkvi, nego sodobni protestanti. Belgija. Teden za zedinjenje cerkva. V Bruselju so zaključili teden za' »Zedinjenje cerkva«. Obhajala se je tudi sv. maša v orientalskem obredu in sv. obhajilo se je delilo za unijate pod obema1 podobama. Govoril je na zborovanju tudi pravoslavni grof Perowsky, ki je odkritosrčno orisal nekatere težkoče med katoliško in pravoslavno cerkvijo. P. Placid de Maester, prof. na girškom kolegiju v Rimu. je navdušeno govoril o pravoslavnih menihih na' sv. gori Atos, kjer prebiva okoli 7000 menihov. Razmere v Rusiji je slikal p. Manigler. Hvalil je iz lastne izkušnje (bil je nad 30 let tam) verski značaj Rusov. P. Galon, benediktinec, je govoril o glalvni zapreki združenja, _ t. j. o pretiranem nacijona-lizmu. Znani škof Septizky je podal krasne nasvete, istotako iz lastne izkušnje. — Zaključni govor je imel kalrdinal Mercier. Poudarjal je veliko trpljenje ruskega ljudstva ter vzdihnil: »To ljudstvo, ki je toliko trpelo in je doprineslo toliko žrtev, bo s svojrmi žrtvami veliko pripomoglo, da se izvrši veliko delo zedinjenja.« Kutol. delavsko mladinsko gibanje v Belgiji. V Belgiji so imeli zadnje septembrske dneve »Socialni teden katoliške delavske mladine«, katerega so se udeležili tudi trije škofje. Namen kongresa je bil ta, da se poglobi in razširi obzorje katol. mladinske delavske organizacije. Med dolžnosti in naloge mladiriskih delavskih voditeljev naj spada kot temeljna točka zgledno versko življenje. Ne toliko zunanja organizacija, ampak solidno notranje življenje na trdni verski podlagi je najboljši porok za. socialno obnovo človeštva. Katol. delavska mladina v Belgiji hoče delovati apostolsko in se ne more omejiti samo na lastno lepo življenje in osebne koristi v kat. organizacijah. Sto tisoči so izven organizacije, ki padajo dan na dan v socialistične in komunistične mreže in tako v brezverstvo. Te je treba pridobiti Kristusovemu kraljestvu. In to nalogo si je nadela katol. del. mladinska organizacija. Največja nevarnost za zapeljano mladino je verska nevednost in nppoznanje socialnih struj. Zato hoče katol. delavska mladina s poukom, opominom. prijateljsko besedo in zlasti z lastnim vzornim kršč. življenjem vplivati na zapeljane ter jih pripeljati na pravo pot. Belgijski episkopat proti nedostoini modi. Začetkom oktobral t. 1. so čitali po vseh belgijskih cerkvah skupno pastirsko pismo vseh belgijskih- škofov, ki jim načeljuje odlični kardinal Mercier. Naslovljeno je na krščanske matere in vzgojiteljice. Škofje poudarjajo, da so starši v vesti dolžni vzgajati hčere k sramežljivosti. Vsled tega zahtevajo, naj bodo hčere dostojno oblečene, in sicer tako, da bodo imele pokrite roke do komolcev, krila do pod kolen. Zaukazali so tudi sledeči javni napis v vseh cerkvah: »Iz spoštovanja do hiše božje so gospe in gospodične naprošene, naj se ne prikažejo v cerkev z golimi vratovi in tudi ne z obleko, ki nima rokavov do komolca. Drugače oblečene so naprošene. nai se ne približajo mizi Gospodovi«. S toplimi besedami poživljajo ženstvo k energičnemu sodelovanju pri reformi javne morale ter vzpodbujajo matere, naj odločno branijo sramežljivost svojih hčerk in jih vzgajajo k spoštovanju dostojanstva, ki ga je krščanstvo izvojevalo ženstvu. Avstrija. Proslava nicejskega cerkvenega zbora, Leonova družba na Dunaju je priredila znamenito akademijo v spomin 1. vesoljnega cerkvenega zbora v Niceji (1600 letnica). Med drugim je govoril benediktinec p. Konstantin Hohenlohe »O vesoljni Cerkvi in vesoljnem miru«. Proti pornografiji. Zveza knjigotržcev in prodajavcev umetnij in mu-zikalij se je na Dunaju obrnila do razprodajavcev časopisov z naslednjim priporočilom: »Vedno bolj se poplavlja javno življenje s sramotnimi književnimi proizvodi najnižje vrste. Knjigotržci so sklenili;., da se nočejo ognusiti z razširjanjem pornografskih publikacij. Vsled tega se obračajo do Centralne zveze razprodajavcev s prošnjo, naj svoje člane opomni, naj ne drže v svojih prodajalnah grdih publikacij in naj skušajo čimbolj omejiti njihovo razširjanje. Ta oklic je vrlo dobro uspel. Razprodajavci časopisov so solidarno odklonili sprejemanje in razpečavanje nespodobnih listov in knjig. Ali se proti takim stvarem mi dovolj oidločnto bojujemo? Jugoslavija. Proslava tisočletnice. Začetkom letošnjega oktobra so ob obilni udeležbi ljudstva blagoslovili spomenik tisočletnice hrvatskega kraljestva v Zagrebu. Spomenik obstoji iz 14 postaj križevega pota, ki so ga nabavile — 71 hrvatske katoliške žene. Ta spomenik je živ izraz trdne vere in zgledne pobožnosti hrvatskega ljudstva. Konkordat. Med Sv. Stolico in vlado se vrše priprave za sklepanje konkordata. Kat. tisk. V Zagrebu so letos proslavili dne 4. oktobra god sv. Frančiška in Jeronima na ta način, da so določili ta dan kot dan za propagando katoliškega tiska. Uspeh je bil zelo lep. Društvo sv. Jeronima pripravlja za leto 1926.: 1. bogat koledar »Danico«; 2. ilustrirano življenje Jezusovo, izviren spis drja Rudolfa' Vimerja; 3. zbirko dalmatinskih povesti »Dalmatin«; 4. knjigo o elektriki; 5. življenjepis sv. Frančiška. Rusija in Poljska. Kaj bo s pravoslavno cerkvijo? Odkar je pade! na Ruskem absolutistični carizem, ki je bil glavna opora pravoslavne cerkve, ne more razkolna cerkev vzdržati boljševiškega navala, ki stremi za tem, da uniči vsako pozitivno krščanstvo. Vsled tega je pravoslavna cerkev v Rusiji v polnem razsulu. Na Poljskem je postala pravoslavna cerkev, ki nima' več nikakega centra, povsem neodvisna od Moskve ini je brez vsakega stika z drugimi pra-voslavmmi ločinami; torej je v pravem pomenu akefalna. Značilno je dejstvo, da so pred mesecem poslali zastopniki poljske pravoslavne cerkve do tamkajšnjega apostolskega nuncija deputacijo, ki je izjavila, da se poljski pravoslavni kristjani klanjajo sv. Očetu. Francija. V Franciji se je vršil 45. kongres Zveze katoliških delavk. Govorili so zlasti o vzgoji mladenk in o njihovem apostolskem delovanju. Zborovalke so se navduševale za borbo proti socializmu in materializmu. Litvanija. Duhovnik zunanji minister. Opetovano se je že pripetilo, da so postali državni ministri katoliški duhovniki. Omenimo iz zadnje dobe mons. Seiplna, Braunsa. Korošca, Vasca, Notensa. Tej vrsti moram dodati mons. Miecys Reinysa, ki je postal nedavno minister za zunanje zadeve na Litvanskem. Mons. Reinys spada med najodličnejše voditelje katoliškega gibanja na Litvanskem. Ljudstvo sledi z zanimanjem razvoju politike, ker srčno želi. da se čim-prej odstranijo težkoče, ki so nastale s Sv. Stolico ozir. z apostolskim nuncijem monis. Zecchi-nijem. Novi minister-duhovnik je bil profesor modro-slovja na univerzi na Kansasu. Rodil se je leta 1884. Obiskoval je škofijsko semenišče v Wilir. Napravil je doktorat iz filozofije v Belgiji in spo-polnil svoje študije na vseučilišču v Strassburgu. Služboval je nekaj let v pastirstvu, nato je postal gimnazijski profesor na škofijskem zavodu in končno profesor na vseučilišču. Amerika. V Ameriki se delajo velikanske priprave za mednarodni evharistični kongres, ki se bo vršil v Chicagu od 20. do 24. junija 1926. Odbor pripravlja prenočišča za 2 milijona udeležencev. Stadium največjega parka bo služil za slavnostna zborovanja. Tu bo tudi prejelo do 50.000 otrok sv. obhajilo. Observator politicus. Dr. J. L. Katoličani in politika Večkrat se sliši in bere v listih mnenje, da katoličani greše proti svojim načelom in proti navodilom sv. Stolice, ako se udeležujejo političnega življenja. Vsak dvom v tem oziru je razpršil »socialni teden« .v Neaplju ki ga je pozdravil sam sv. Oče in pri katerem je bilo navzočih prav mnogo italijanskih škofov, sploh cvet katoliške inteligence. Glede politike se je sklenila ta-le resolucija: »Da se smejo katoličani udejstvovati tudi v politiki, določa že njihovo svojstvo. ker so pač »vojskujoči se katoliki«. Ta njih značaj mera prevladovati v vsaki njihovi socialni akciji, tudi v političnem udejstvovanju. Oni morajo dati najvišjim smotrom krščanske civilizacije in krščanskega življenja prednost pred vsakim le materialnim dobičkom; s temi smotri morajo spraviti v sklad tudi politični program in politično delo.« »Osservatore Romano« z dne 11. nov. t. 1. daje tem besedam naslednje pojasnilo: »Katoliška akcija ne izključuje absolutno in vedno politične akcije, čeprav se v tem pogledu omejuje po svojem bistvu in po svoji tradiciji, ker je pač izven strank in nad strankami. Izven strank je. ker triiumpf njenih idealov ni navezah na afer-macijo kakega določenega političnega programa. Nad strankami je, ker njeno versko in moralno bistvo mora družiti vse sile in vesti, dočim jih utegnejo le razdruževati materialni problemi, ki jih pa stranka nikakor ne more zanemarjati. Vendar med enim in drugim udejstvovanjem (med katoliško in politično akcijo) so tesne vezi. Te obstojajo v najvišjih im večnih smotrih, po katerih je Bog sam uravnal vso človeško družbo in h katerim jo vodita Evangelij in Cerkev.« Nove knjige. Pota Marijina. Kratka šola lepega življenja za družbenice. Sp:sal dr. Mirko Brumai — Če kteral. ie ta knjiga naša, ker nam jo je naš najagilnejši marijanski delavec spisal na našoi željo im prošnjo. Ker nam v slovenščini tako nedostaje virov za nagovore in berilo v Marijinih družbah lin ker so gg. voditelji izražali želje po primernem priročniku za take prilike, smo naprosili vrlega Pisatelja, naj s primerno zbirko govorov odpomore tej potrebi. Rad nam je to obljubil in prevzel to nalogo. Zbor vo- 72 — diteljev je na lanskem marijanskem kongresu v Ljubljani z velikim -odobravanjem pozdravil to misel. Tu imamo pač najjasnejši dokaz, kako potrebna nam je bila taka knjiga. Hkrati pa je pisateljevo ime samo nudilo vsem .gotovo poroštvo, da dobimo izpod njegovega peresa nekaj prvovrstnega in povsem praktičnega. Upanje, ki smo ga stavili v pisatelja in njegovo knjigo, nas ni varalo. V čast pisatelju bodi povedano, da je naše pričakovanje celo preko-sil. Knjiga je po vsebini zelo pestra in nad vse praktična, vseskozi zanimivo in toplo pisana. Kritika se o njej zelo laskavo izraža (Bogoljub, Glasnik, Domoljub). Vrlo bo služila voditejiu dekliških Mar. družb in sploh vsakemu duhovniku in mladinskemu organizatorju. S koristjo jo bodo brala tudi dekletal sama. Zato sezimo po njej! Knjiga je poleg vseh notranjih vrlin in prednosti obenem zares velikodušen dar pisateljev naši marijanski ideji. Če povem, da si je sobr. Bru-mat pri Osrednjem vodstvu izposodil le firmo založništva, da si je pa v resnici denar izposodil drugod in knjigo faktično sam založil, je tudi iz tega naslova evidentna naša dolžnost, da smo mu hvaležni. Skažimo se mu hvaležne s tem, da si knjigo kupimo, jo priporočamo in ji tako pomagamo do razprodaje. Tako pride sobr. pisatelj čimprej do svojega denarja, naša mladina in naše ljudstvo po do tečne dušne hrane. Leonold Cigoj. V. K.. C. M.: Misijonski koledar za leto 1926. Q. sobrat! Ta prezanimivi in za versko pobudo tako koristni koledar priporočaj svojim vernikom morda tako: Cernu še ta! koledar, saj jih imamo že dovolj? Motiš se, prijatelj, če tako sodiš Drugi koledarji prinašajo pesmice, povesti, politične, gospodarske in zgodovi nske razprave, podobe in kratkočasniice, Misijonski koledar pa je za nas katoličane pomembnejši, ker podaja večinoma to. kar je kristjanu najdražje, namreč verske zadeve po širnem svetu. Vodi te po vseh delih sveta in ti opisuje, kako se razširja naša sv. katoliška Cerkev, ter ti tako vzbuja veselje, in ljubezen do nje, ki tako vztrajno in požrtvovalno opravlja misijonsko! in apostolsko delo. Predstavlja ti junaške misijonarje in' misijonarke, ki te s svojim zgledom dramijo iz mlačnosti in te navdušujejo za misi-jonstvo in apostolstvoi doma, med razkolniki in pagami, S koledarjem lahko dokažeš vsem klevetnikom naše vere, da so v veliki zmoti, ko trdijo, da naša vera hira in peša. Pa tudi obzorje tvojega znanja o svetu se ti širi in širi. ko stopaš v duhu iz domače okolice v veliki svet in se učiš spoznavati šege im navade drugih narodov. Tedaj se ti obudi hvaležnost, da nisi vzgojen v nevednosti in zmoti, kakor druga ljudstva, ki jim luč sv. vere še mi prisijala. Srce ti vzkipi od radosti, da si katoličan. Slike, ki jih je v Misijonskem koledarju 80, so prikladne, da zlasti v mladini vzbude zanimanje za misijonski poklic, ahv vsaj željo, podpirati mi-sijonstvo kakorkoli, — Čitanje koledarja ti ne bo le v razvedrilo, marveč tudi v pouk in vzgojo duha in srca. Misijonski koledar je knjiga, ki nima veljave le za eno leto, marveč se lahko hrani v domači knjižnici, da ga bodo čitali z zanimanjem še pozni rodovi. Misijonski koledar, ki stane 4 Mre. to je toliko kot liter terana, se dobi v vsakem župnišču. Če ne, se pa naroči v Ljubljani. Tabor 12. r Tota vita Christi crux fuit et martyrium; et tu tibi quaeris requiem et gaudium? Erras, erras, si aliud quaeris, quam pati tribulationes; quia tota ista vita mortalis piena est miseriis et circumsignata crucibus. (Imit II, C. XII, 7) Paberki iz nasprotnih listov. Strup med narod. Liberalizem se ne zadovoljuje s tem. da seje med ljudstvo krive nauke, da sistematično napada duhovščino, ampak gre dalje: ljudsko dušo kvari s plesi, s slabimi predstavami in zlasti s slabim tiskom. V zadnjem pogledu se je zlasti izkazalo hrvaško glasilo tržaškega' društva Edinost »Istalrska Riječ« v 13. številki 1925. Ta list je objavil povest »Kad se užge mlada krv...«. V tej povesti se greh hvali, in sicer polaga pisatelj zagovor greha v usta nekega duhovnika. V povesti pravi vaški du- -------- hovnik možu-faranu: »Tebi Bog ni dal sreče, da bi mogel reči: jaz imam dete, imam kri od svoje krvi. Njo je Bog uslišal in ona ima dete svoje krv:. Mari jo zato zavidaš?« — To se pravi hvaliti prešuštvo. Še več! Duhovnik pravi, da je Bog uslišal prošnjo, ko je imela nezakonsko dete. Ko se molž čudi, mu pravi duhovnik: »Dete?... Da ni tvoje? Pa je njeno ... Zakaj jo zavidaš? ... Naj bo le srečna, da ji je Bo-g dal to milost, Bog je pač uslišal njeno molitev in molitve svete Ane, matere Materé božje ...« Ko je »Pučki Prijatelj« po pravici zavrnil tako pisanje, je liberalni list izpod peresa g. Ernesta Radetiča: v odgovoru zagovarjal prešuštvo ter dokazoval to na podlagi samega svetega pisma... Povest končuje: »Vidiš tedaj. Tone moj, kako nepreračunljiiva so božja pota. Bog sam je tako hotel in zato naj mu bo čast in hvala... Tako je govoril dobri župnik g. Martin. Sam Bog jim ga je poslal zia duhovnika... Vsak sobrat v Istri naj stori svojo dolžnost. Op. ur. Čujemo, da je v Istri še vedno nekaj sobratov, ki ta list celoi podpirajo. »/st. Riječ« u br. 21. (21./5. 25.) pisala je proti Paviču, koope-ratoru u Vodnjanu: »sada dolaze k nama druk-čiji svečenici, protunarodni svečenici, koji nema ju nista silavenskoga tra sebi. ------------------------ »A Vi slobodno ostanite, što ste bili. to jest izrod«.---------»Ono, što Vi činite, nije krščanski, več poganski«. U br. 18. (1925.) mu pišu u dopisu »Iz Juršiči«: »Medjutim go-spodinu Paviču velimo: »Lioemjere! Izvadi naj- prije brvno iz oka' svojega...«. a narodu našem kažemo: »Čuvajte se od lažnijeh preroka, koji dolaze k Vama u odijelu ovoijemu, a iznutra su vuci grabljivi!« Proti svečeniku Mavroviču, župeuvrav. u Gradišču pisala je »Ist. Riječ« u br. 18 (1925.), a proti Cirilu Podaržaju, župeuprav. u br. 15. (1925.) U br. 16. je denunci ral a »Ist. Riječ« župeupra-vitelja triju župa: Brest, Slum i tada Vodice, Luku Halaita, još jugosl. državljana, da je dopisnik »Pučkog Prijatelja«. »Ist. Riječ« opisuje u br. 12. (19./3. 25.). kako je neki radnik u Hietziingu kraj Beča odrezao svoj spolni ud, »da klazni svoju mladu Ženu«. »Ma\garac i njegov dnevnik«. Pod tim naslovom piše »Istarska Riječ« od 16./7. 1925. br. 29 dosilovno ovo: »Naš Istranin gosp. Ante Dakič izdao je u Zagrebu knjiga pod gornjim naslovom. Uzeo si je za svog junaka mag ar ca, koji piše svoj dnevnik. Magarac bilježi svoje boli: teške terete. ljute batine i slaba hrana. Dakič lijepo opisuje maleno istarsko selo s crkvicooooooooocxxxxxxx5oocxxxxx)oooooooooooooooo Dobro znana gostilna • „PRI MAKSU“| Izborno vino! Terezija Petrovčič. S (Z-- - - Na razpolago l— —J) Na razpolago Na 'razpolago Na razpolago Na razpolago se nahaja v Gorici ulica Barzellini 2. Na razpolago A. RAVNIK. 1 I Katoliška knjigarna i in devocionalnica - v Gorici - Gosposka ulica št. 2. TEOD. HRIBAR Največja izbera najfinejšega in priprostega blaga za obleke. - lil Na razpolago Zadružna tiskarna Gorica - Vrh Placute 18 Ali vršite zanjo propagando? A Ivan Temil - Gorica A Via Carducci 6 (prej Gosposka ul.) Odlikovana brusilnica na električni pogon. Nožarski predmeti, dišave itd. Podružnica: Corso G. Verdi št. 40. r Ali sme duhovnik sodelovati pri indiferentnem zadružništvu proti krščanskemu | Ivan Kacin - Gorica | 9 Piazza Tommaseo 29 (Piacuta) è v, Tovarna orgel, harmonijev in glasovirjev. - v, g! Uglašuje, prenavlja, popravlja vse te instru- g? d mente. Jamstvo! Zahtevajte cenik. Prodaja d y> ‘ se tudi na obroke! (Z (51SS>t9SCS33(35S32X3£52SS!S3Sl96CS23(DìS5S£XDtS5>© Na razpolago c»xor*x«x»x»xoc»x«xoc»x«x»x»x»xo Zobozdravnik Dr. LOJZ KRAIGHER specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejema v Gorici, na Travniku štev. 20. Na razpolago Na razpolago C———- = Svečarna = K. T. D. v Gorici Via Carducci 4 (prej Gosposka ulica)