>OBČANI — KRAJANI — KMETJE — PREDLAGAJTE IN VOLITE KANDIDATE NAŠE ORGANIZACIJE!«
Miloš Varga Grosuplja nima le za svoje spalno naselje
Jrosupeljčani, ki spremljajo politič-na in skupščinska dogajanja na repu-bii u ravni ali vsaj v svoji občini, vzad-nji letih niso mogli spregledati Miloša Va ^e, ki je s svojo neposrednostjo in oc1 ičnostjo zmedel že marsikatero sk> iščmsko ali kakiino drugo sejo.
sj tisti, ki so se z njim že pogovarjali, sed ii z njim na seji ali pa ga slišali po \'k /iziji, vedo, da se ni rodil v Grosup-!jei 1, saj svojega prekmurskega naglasa Kiji b dolgoletnemu življenju v Ljublja-r.i, jer je študtral ekonomijo, in nato v Gr« supljem, kjer si je postavil hišo in intf (za nafe razmere) veliko družino, r.e ;nore skrili.
Ceprav je bil pred začetkom študija trdr o odločen, da se bo po diplomi vrnil v d> unačo Mureko Soboto, se je življe-nje Dbrnilo drugače, Bil je priden štu-den in tudi predsednik kluba prekmur-skih študentov. Nekaj prd koncem 5udija so ga »potegnili« v službo na re-publiško skupščino, kjer je ostal kar dva ms idata. Vendar pa je ekonomijo štu-dir 1 zalo. da bi delal v gospodarstvu in ne v politiki. Na pobudo Toneta Kra-Šo ca je odšel na Uniles, kjer je tudi ( i\ — in je s svojim delom zelo zado-> jen, njegova »specialiteta« pa so fi ance.
Ko se je preselil v Grosuplje (družina se.ie povečala naenkrat kar za dva čla-na;, se je odločil, da se bo nehal ukvar-jati > politiko, ki človeku vzame skoraj vsan trenutek prostega časa. Trije otroci pa: potrebujejo celega očeta. Pa mu ni uspelo. Začelje delati v krajevni konfe-renci SZDL, kjer je še zdaj predsednik, dela v občinskem predsedstvu SZDL, je delegat v republiški skupščini...
Kerje v občini pravzaprav prišlek, bi človek rekel, da na dogajanja v njej gle-da malo drugače prav iz tega razloga. Pa ni čisto tako. Vse, kar reče in na kar opozori, kar zahteva, hvali ali graja, je posledica poznavanja stvari — ter izku-šenj, ki si jih je v vseh letih v šredišču dogajanja na republiški ravni pridobil.
Ker se že nekaj let (v političnem jezi-!:u bi rekli. da okrog dva raandata) kali v gospodarstvu, ve, kaj je treba narediti — in kako. Brez dlake na jeziku je v po-govoru dejal, da je bila večdesetletna strategija razvoja gospodarstva v občini napačna. Občinska politika je podpira-la nekaj monopolistov, ki so bili nosilci razvoja, pravi, zdaj pa se je znašla v za-gati, ker so ti nosilci razvoja v tekmi za učinkovito poslovanje zaostali.
Pnhodnost razvoja je v manjših fir-mah, ki pajih je v občini premalo. Vsaj tistih uspešnih. V minulih letih bi morali na občini sprevideti, da je recimo to, da bi kakšno perspetkivno podjetje dobilo zemljišče za gradnjo zastonj (če bi bilo pripravljeno priti v občino), le navide-zen in kratkotrajen dar. Tisto zemljišče bi dobila občina stokrat poplačano z uspešnostjo firme.
Miloš Varga tudi ne razume, kako je občina lahko v zadnjih desetletjih tako zelo zanemarila razvoj kmetijstva, saj na pra^u republiškega središča pametni pol tiki in gospodarstveniki ne bi s tako lalikoto spregledali dejstva, da je pride-lava hrane, ki je pravzaprav strateškega nomena, adut v njihovih rokah. Seveda ¦f ¦-azvoj kmetijstva ne more temeljiti
Miloš Varga
na vetikih družbenih farmah, ampak na manjših učinkovitih kmetijah. Kmetu bi bilo treba že zdavnaj pustiti »dihati«. Kdor tega ni naredil, je kmetijstvo do-besedno zadušil.
Po mnenju mojega sobesednika Mi-loša Varge tudi ni razumljivo, da je občina toliko desetletij pustila hirati Dobrepoljsko dolino. Kljub zahtevam in opozorilom ljudi (nekaterih tudi na občini), da je treba z Dobrepoljsko do-lino urediti cestno povezavo, potem pa ji z različnimi potezami omogočiti raz-voj, je ostala odrezana od občinskega središča. Ce naj bi bil vzrok za to tudi dogajanje med drugo svetovno vojno. je to absurd. Preteklost na razvoj ne bi smela vplivati — vsaj v taki meri ne.
Politi6io dogajanje v občini je seve-da druga stvar. Nekdo, ki pride v to do-gajanje »od zunaj«. lahko kaj hitro ugo-tovi, da bi morala biti kadrovska politika drugaena, delitev funkcij bolj smotrna. Občina, v kateri se na različ-nih vodilnih funkcijah vrtijo vedno isti Ijudje, bo težko napredovala. Novi ljud-je so namreč tisti, ki prinesejo nove ide-je. Ob tem pa Miloš Varga tudi pravi, da ne bi sprejel nobene vodilne funkcije v občini, saj se da veliko narediti in po-magati tudi z bolj »odmaknjenega« položaja.
V času javne razprave o spremembah slovenske in zvezne ustave je bil Miloš Varga pri nekaterih zahtevah najglas-nejši v občini. Bil je (in je seveda še ved-no) najglasnejši zagovornik tega. da je treba najprej zagotoviti tako republiško ustavo, ki bo Slovencem zagotavljala politično in ekonomsko samostojnost, šele nato pa je treba začeti razpravo o spremembah zvezne ustave. Slednja mora biti po njegovem mnenju zbir pravic in dolžnosti, ki sojih prebivalci v posamezni republiki zapisali s svpje re-publiške ustave.
Izkušnje pri delu v politiki in gospo-darstvu so namreč Miloša Vargo nauči-le, da razvoj nekega naroda zagotavlja-ta le politična in gospodarska suvere-nost. Pravi, da nikakor nek narod ne bi smel pristati na to, da prav vse stvari urejajo iz Beograda.
Da pa pogovora nisva končala s poli-tiko, je nazadnje Miloš Varga 5e dejal, da bi morali za nadaljnje uspešno po-slovanje gospodarstva, kjer je res »do-ma«, najprej zagotoviti fmančno disci-ptfno. Dokler te ne bo, bodo stvari §e naprej ostale, kakršne so — da v marsi-katerem primeru nihče ne ve, kdo pije
in kdo plača. Trdno je prepričan, da bi k temu pripomogla ukinitev SDK in uvedba finančne policije, ki bi stvari po podjetjih (in tudi na občini) spravila v red —potem pa lahko začnemo gledati v uspešno gospodarsko prihodnost.
MOJCA KAUČIČ