Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Delavke in delavci podjetja BPT iz Tržiča stavkajo že od ponedeljka. Zahtevajo zlasti odstop direktorice, ki tepta njihovo človeško dostojanstvo. Ker nadzorni svet njihove zahteve še ni sprejel, so se za pomoč obrnili tudi na nove ministre in druge družbene ustanove. V torek jih je obiskal minister za gospodarstvo Jože Zagožen, v sredo pa minister za delo Miha Brejc. Oba sta jim obljubila pomoč pri uresničevanju stavkovnih zahtev. Stavkajoči delavci pa so proti svoji direktorici sprožili tudi kazenski postopek in ji v torek onemogočili vstop v podjetje. Delavke in delavci so se za stavko odločili šele potem, ko številni njihovi poskusi ureditve razmer niso bili uspešni, zato so trdno odločeni vztrajati vse do odstranitve nepriljubljene direktorice. O stavki v BPT več na strani 4 in 5 To sredo je bil pred Palačo gospodarstva v Ljubljani prodni shod vseh štirih sindikalnih central. Več kot 2000 ude-®2encev-velika večina članov ZSSS-je protestiralo proti e|°dajalcem, še posebej proti Gospodarski zbornici Slo-Vfnjje’ k' ieto dni zavlačujejo pogajanja o spremembah Pačne politike. Protestniki so gospodom iz organizacij, ki imajo sedež V.tei Palači, sporočili, da sprenevedanja njihovih predstav-. °v na pogajanjih ne sprejemajo več in da bodo jeseni, Ce Prej ne bo izboljšanja, prišli v še večjem številu. p°gajanja naj bi se nadaljevala že prihodnji teden. Tak-j bo prva priložnost nove vlade, da pokaže, na katero ran se bo postavila. Sindikati skupaj protestirali proti delodajalcem 2 I >13ETO 1(1)1 |[>ET' št. 23 / 15. junij 2000 Protestni shod vseh sindikalnih central Bodo shodi pred “Esmeraldo” postali nadaljevanka? Dolenjci in Belokranjci so združeni prišli skupaj. Lenart je tokrat upodobil Jožka. Predsednik GZS med udeležence ni prišel, pokazal se je le na terasi ob svoji pisarni. Njegovi so poskrbeli za okrepljeno varnostno službo. Kakšnih dva tisoč članov ZSSS, KNSS-Neodvisnosti, Pergama in Konfederacije 90 seje to sredo dopoldne zbralo na Železni cesti pred naseljem Zupančičeva jama v Ljubljani. Od tod so v koloni krenili po Linhartovi, Dunajski in Dimičevi pred Palačo gospodarstva, kjer domujeta Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije. Protestniki so se ob Železni cesti začeli zbirali že kmalu po osmi uri, med prvimi so prišli udeleženci iz Domžal, Celja... Številni so se koloni pridružili na poti do prizorišča in na samem shodu. Ob 11,15 je na ploščadi pred Palačo gospodarstva iz zvočnikov zadonela Internacionala in številni udeleženci so se pridružili refrenu Že se ljudstvo je zbralo, v zadnjo borbo že hiti... Kolono protestnikov je policija skrbno usmerjala in varovala. Poleg prometnikov in snemalcev smo opazili tudi policista na kolesu. Prvi govornik Drago Lombar (KNSS-Neodj visnost) je uvodoma povedal, da so protestnik] prišli, da bi gospodom povedali, dajim je dovolj zavlačevanja in sprenevedanja o tem, da gre o£' lavcem dobro. Poudaril je, da je najbolj sporno vprašanje, o katerem se predstavniki delodajalcev niso pripravljeni pogajati - uskladitev izhodiščnih plač z minimalno plačo. Ta sindikalna zahteva mora biti uresničena že na pogajanjih prihodnjo sredo. Delodajalci kršijo sprejeti dogovor o plačni politiki, saj niso začeli poga; janj o spremembah kolektivnih pogodb dejavnosti' Udeležence shoda je pozval k podpori stavka-jočim delavcem BPT, kar so ti potrdili z grom-kim aplavzom. Drugi govornik Dušan Rebolj (Pergam) je naj' prej predlagal povečanje najnižjih izhodiščnih plaC za deset odstotkov. Sindikati so po njegovih besedah pripravljeni na pogajanja. Če se pogaja*' ci, ki zastopajo delodajalce, zgovarjajo, da nimaj pristojnosti, naj odidejo, da se b°' Lopovi, lopovi, lopovi ... Zaključil je z besedami, da se delodajalci motijo, če računaj0 na razbitje sindikatov. Če bo p° v še večjem številu. do lahko pogajali drugi. Ko je Rebolj omenil, da pla°e direktorjev bezljajo čez vse meje: so udeleženci začeli skandira trebno, se bodo sindikalisti p!t Palačo gospodarstva jeseni z.bra Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar uri-. Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČR d ° 1 Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 tOCIIUM Memstno timu i/?f« MUMHUfV •it [\*V ,**** 'm sindikatov Podravja 7 močni Sindikalisti iz Podravja so med drugim glasno skandirali Kolona je do cilja potrebovala kar pol ure. Maribor, Maribor, Maribor... l učka IUilirn Spoštovani delodajalci, prav malo vas cenimo, je za začetek povedal Boris Mazalin (Konfederacija 90). Če še ne bomo mogli pogajati, vas bomo cenili še manj. Že skoraj leto dni poslušate zahteve štirih predsednikov sindikalnih central, čas je, da poveste svojo besedo. (Ob tem so udeleženci skandirali: lopovi, lopovi, lopovi..., hočemo Čuka, hočemo Čuka, hočemo Čuka ...) Pri pogajanjih se skrivate za povprečji in ne upoštevate, da plače menedžerjev naraščajo hitro, plače delavcev pa zelo počasi. Povprečja pa ne odslikujejo dejanskih razmer, v katerih živijo delavci. Če pogajanja ne bodo dala rezultatov, bodo shodi pred “Esmeraldo” podobni znani TV-nadalje-vanki. Atova knjiga! Po končanem shodu je iz zvočnikov zadonela znana italijanska revolucionarna pesem Bella ci-ao, bella ciao ... Franček Kavčič Napisi na transparentih - kritika delo-Haialceu. Priročnik o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po novem Priročnik o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po novem Avtorica Lučka Bohm je invalidskem zavaro priročnik posvetila vsem nn n 20.000 udeležencem pro- r testnega shoda Za varno starost 28. marca 1998 pred poslopjem državnega zbora. Beseda Svobodnih sindikatov je na pogajanjih imela večjo težo prav zaradi množične podpore sindikalnega članstva. S priročnikom želi avtorica pomagati vsakomur, ki se bo znašel pred vprašanji v zvezi s pokojninskim in invalidskim sistemom. V njem so primeri, kako si sami izračunamo datum upokojitve. Avtorica nam razloži tudi. kako lahko iz- Tretji govornik Dušan Semolič je najprej obsodi] vse direktorje, ki ponižujejo delavce. Od ljudi ^rektorji ne smejo zahtevati več kot od strojev. V;e smejo misliti le na dobiček, in prav nič kako Zlv(jo tovarniški delavci. Lastniki naj za direktorje postavljajo takšne lju-dl\ki bodo delavce vodili k boljšemu in dostojnemu življenju. Sindikati ne smejo dopusti-•j> da se vse spremembe v družbi dogajajo na škodo delavcev. Tudi delavci imajo pravico, da za poštno opravljeno delo prejmejo pošteno plačilo, ne Pa da so reveži pred bogato izložbo. Sindikati zahtevamo pogajanja in konec blefiranja! Pravice do boljšega življenja naj nima le ozek sloj privilegiranih, ampak tudi delavci! Če nas danes ne boste poslušali, se bomo vrnili v še večjem številu! Če ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda, je opozoril Semolič. računamo, kolikšno pokojnino bomo imeli. Hkrati je Naročilnica v priročniku tudi celoten zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Naročamo izvod (ov) Priročnika o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po novem avtorice Lučke Bohm. Cena za izvod je 2800 tolarjev (v ceno je vključen davek na dodano vrednost). Priročnik(e) nam pošljite na naslov Naslov plačnika davčna številka plačnika Naročilnico pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. Priročnik lahko naročite tudi po faksu 061/317-298. Podpis in žig odgovorne osebe Delavke in delavci BPT iz Tfržiča so skladno z napovedjo začeli ta ponedeljek stavkati. Zahtevajo zlasti odstop izjemno nepriljubljene direktorice Doris Tiidor, za katero trdijo, da tepta njihovo človeško dostojanstvo. Ker nadzorni svet te njihove zahteve (še) ni sprejel, bodo stavko nadaljevali do izpolnitve osrednje zahteve. S stavkajočimi smo se pogovarjali v ponedeljek dopoldne, ko se je večina delavcev zbrala ob vhodu v podjetje. V stavkovne zahteve so poleg odstopa direktorice zapisali tudi izplačilo regresa za letni dopust za leti I998 in 1999 ter izplačevanje plač skladno s kolektivno pogodbo. Direktorici očitajo marsikaj, napisali so celo vrsto njenih kar hudih oblik pritiska na zaposlene. Z delaje zaradi nje odšlo najmanj 20 vodstvenih in strokovnih delavcev. Vodjo konfekcije in izvoza Igorja Horjaka je direktorica odpustila prejšnji petek z obrazložitvijo, daje preveč socialen in da ni izpolnil njenih pričakovanj. Ta nesocialnost se kaže v tem, da delavkam norm ni povečal za 20 odstotkov. Ni jih tudi spravil v kot in tolkel. Večkrat seje zavzel za delavke, ki so pri delu omagale in za hip sedle. Vse to mu je očitala Tudorjeva. Horjak se je direktorici verjetno zameril tudi s tem, da je sindikat obvestil o številnih napakah in nepravilnostih pri vodenju podjetja. Na vrh spiska je postavil uvoz tkanine iz Nemčije za program Soča, ki bi jo lahko v BPT stkali sami, če se direk- Delavke in delavci Bombažne predilnice in tkalnice Tržič stavkajo Direktorica mora oditi ta delavec sedaj uživa pomirjevala. Danico Plajbes, nabavno referentko, je najprej razporedila za oskrbnico planinske koče, kasneje za vodjo skladišč, še kasneje na čakanje ... Pri izročitvi ene od odločb ji je bilo povedano, naj se čimprej odstrani iz podjetja. Sedaj pakira izdelke. Zadnji dve leti ta delavka ni mogla izkoristiti niti letnega dopusta in tudi ona je pomoč poiskala pri psihiatru. Veziljo Majdo Horvat je direktorica najprej premestila za vodjo pakirnice. Prejšnji mesec ji je očitala, da ni sposobna, in jo spodila domov. Delavka je odšla k zdravniku in dal ji je bolniško. Grozi ji disciplinska. Angelca Bohinc, vodja konfekcije, 30 let dela v BPT, je bila ozmerjana, da ni sposobna vodenja konfekcije. Pred delavkami ji je direktorica pozitivno poslovanje vsak mesec narediti za 80 do 90 milijonov tolarjev izdelkov. Verstovšek v nadzornem svetu zastopa Abanko naj večjega lastnika, ki ima 29-odstotni lastniški delež-Delavci in bivši zaposleni so v zadnjem času izgubili kontrolni delež. Kolikšna je vrednost BPT Verstovšek,111 vedel povedati. Dezinvestiranje pa se bo p° Franc Toporiš, predsednik STUPIS-a v podjetju, šikaniranje delavcev primerja s taboriščem. Igor Horjak, vodja kon lekcije in izvoza, je odstranjen, češ da je Pre' več socialen. tudi očitala, da ima nesposobnega moža (tudi on dela v konfekciji). Delavka je zbolela, dala odpoved in je sedaj brezposelna brez nadomestila. Delavkam, ki so lani decembra naredile po 20 nadur, ni plačala ničesar. Brez obrazložitve jim trga od plače tudi do 30 odstotkov. Takšni delavci prejmejo v pla- Na transparentih so bili večinoma napisi zoper direktorico £j|nj kuverti le po 24.000 tolarjev. torica ne bi odločila za zaprtje tkalnice. Ker je uvozu te tkanine pisno nasprotoval, j e direktorica dobila kolerični napad in nanj močno vpila. Naredila pa je seveda po svoje. Podobno sporen je za Horjaka tudi uvoz predragih posteljnih garnitur iz Hrvaške, narejenih v Indiji, saj jih ima BPT v skladišču gotovih izdelkov dovolj, le prodati bi jih morali. Čeprav je direktorica Horjaku prepovedala vstop v podjetje, so ga delavci vzeli v zaščito. Preganjanje delavcev se je začelo že pred letom in pol, ko je direktorica iz podjetja spodila nekdanjega predsednika sindikata STUPIS Senada Goluboviča. Kasneje je šikanirala Jožeta Slaparja, ki seje pri delu usposobil za vzdrževanje vseh strojev. V najhujši vročini ga je poslala čistit okna, pomita dan prej. Ker mu je ukazala še več takšnih nepotrebnih opravil, Z4.UUU tolarjev. Predsednik nadzornega sveta Vito Verstovšek je novinarjem po pogovoru s stavkovnim odborom v ponedeljek ob 8,30 dejal, da seja nadzornega sveta še ni sklicana in da zato o zahtevah stavkajočih še ni odločitve. ZaTudor-jevoje dejal, da ima podporo nadzornega sveta (v njem je poleg njega le še Marko Hočevar, tretje mesto, predvideno za predstavnika zaposlenih, je prazno). Dodal je, da razmišljajo le o okrepitvi uprave, v kateri naj bi poleg sedanje direktorice (zaradi kontinuitete) bili še dve osebi. To okrepitev bi lahko uresničili septembra. Za poslovne rezultate BPT je dejal, da so šibki. Lani je konsolidirana izguba znašala 50 milijonov tolarjev, kar je bilo pokrito v breme rezerv. Letos naj bi pridelali že 40 milijonov tolarjev izgube, vendar so možnosti, da bo že septembra rezultat boljši. V BPT bi morali za njegovih besedah nadaljevalo. Kot nam je povedal Franc Toporiš, PreCj sednik STUPIS-a v BPT, v katerem je 130 od 200 zaposlenih (v podjetju deluje tudi KNSS)> je direktorica hotela stavko preprečiti na različ^6 načine. Sindikata nasploh sploh ni priznavala in se že dolgo časa ni odzvala niti na njegova pisna opozorila. Čeprav sta oba sindikata izv' edla med zaposlenimi pisno izjavljanje o p11' pravljenosti za stavko in jo napovedala po vse pravilih, je trdila, da imata lažne listine. P°je£ tega je sama sklicevala zbore delavcev in J1, skušala odvrniti od stavke. Trdila je, da bo takoj po začetku stavke uveden stečaj. Razmere. podjetju so za delavke in delavce slabše so prl' merljive s tistimi v taboriščih. • Kar 50 zaposlenih je zadnje čase doma, saJ je direktorica zaprla tkalnico, Drugi delavci,n delavke pa so lahko vsak hip poslani na kakj delo, ne da bi bili zanj sploh niso usposobljen1-Delovnih oblek zaposleni niso dobili že dve je11-Stavkajoči so za torek povabili na tovarnišk1 dvorišče druge prebivalce Tržiča, naj se J1’1 pridružijo. Nu zborovcinju so sprejeli poziv dir^ « torici Doris Tudor, naj odstopi. Vanj so me drugim zapisali, da brez delavcev tovarne n more voditi. Z odstopom naj jim da možnos ’ da si pod drugim vodstvom služijo grenak krU tekstilnega delavca. V treh letih, odkar je njihov direktorica, so se prepričali, da ne more zag° toviti uspešnega poslovanja BPT. Ker ji poZ,v. k odstopu niso mogli izročiti, so ga prilepili n vrata in okna njene pisarne. Direktorica paJ zaradi tega poklicala policijo. Franček KavtlC Delavke in delavci Frizerstva Maribor so 'f ponedeljek zjutraj začeli stavkati. Nata način '6 zaposlenih zahteva izplačilo plače za april, regresa za malico, potnih stroškov in nadomestila za izmensko delo za isti mesec, ^ahtevajo tudi poplačilo dodatka za minulo del° za leto dni nazaj, odkar jim vodstvo P°djetja tega dodatka ne izplačuje več. Stavkali bodo do izpolnitve stavkovnih zahtev. Delavke so stavko napovedale že v začetku PrejŠnjega tedna. Od vodstva podjetja so zahtevale, naj stavkovne zahteve izpolni do p junija. Ker zaposleni do konca minulega ,ehna niso dobili aprilske plače, so v ponedel-Jek zjutraj številne stranke ostale pred zaprtimi Vfati frizerskih in pedikerskih salonov. Sicer pa so delavke in delavci Frizerstva Maribor nezadovoljni že skoraj leto dni, od-K.urje večinski lastnik podjetja Sebastjan Zem-J'u odstavil nekdanjo direktori-c° Lidijo Dumanič in za krmilo Podjetja poprijel sam. Po besedah Branke Jurak, sekretarke območnega odbora sindikata obrtnih delavcev v Po-Uravju, v Frizerstvu Maribor ne spoštujejo kolektivne pogodbe že skoraj leto dni, odkar je na čelu Podjetja njegov večinski lastnik. elavkam in delavcem je vodstvo podjetja ukinilo dodatek na elovno dobo, samo redkim pa Priznava pravico do povračila Potnih stroškov. Večina zaposlen-’h ne prejema niti stimulacije po Prometu, ki jim pripada po Pravilniku o nagrajevanju. Sindikat je pristojne organe, otud njimi tudi inšpekcijo za delo, Stavka v Frizerstvu Maribor Zaradi DDV-ja direktor nima denarja za plače že pred stavko obvestil o kršitvah kolektivne pogodbe in delovnopravne zakonodaje. Sindikat bo delavkam pomagal tudi, če se bodo odločile tožiti podjetje. Za tožbe se še niso odločile, ker bi morale ob vložitvi tožbe plačati od sedem do deset tisočakov takse. To pa za delavke in delavce ni majhen znesek, saj večina prejema mesečno plačo okoli 50.000 tolarjev neto. m t I m It V Delavke in delavci Frizerstva Maribor stavkajo za izplačilo aprilskih plač. Čeprav so ponedeljek ves dan potekala pogajanja med stavkovnim odborom in vodstvom podjetja, kompromisne rešitve niso našli. Vzdušje na stavki je bilo zelo naelektreno, vodstvo podjetja je dokaj burno reagiralo na prisotnost novinarjev na seji stavkovnega odbora. Direktor podjetja Sebastjan Zemljič je posebej za naše glasilo povedal, da vodstvo podjetja plač ne more izplačati zaradi trenutnega finančnega položaja. Slab finančni položaj naj bi bil zlasti posledica uvedbe davka na dodano vrednost, saj podjetje plačuje za okoli 20 milijonov tolarjev več davkov. Med zavezanci za plačilo davka na dodano vrednost je le okoli 20 odstotkov frizerskih podjetij in obratovalnic, 80 odstotkov pa jih ima tako majhen promet, da jim davka na dodano vrednost ni treba plačevati. Ker so po Zemljičevih besedah večja podjetja oškodovana, je več podjetij skupaj že sprožilo postopek na ustavnem sodišču. Direktor Zemljič je izrazil upanje, da bodo na pogajanjih s stavkovnim odborom vendarle našli - kompromisno rešitev. T PRAVNI §VETOVALEC ŠfOarin, Dodana delovna doba velja le za piše: pokojninske [a Lavrin, dipl, iur. ptaVICe l l Vprašanje: Pred kratkim sem si dala v de-'>Vn° knjižico vpisati leto dni posebne zava-Valne dobe na račun otroka, ki sem ga rodila, ,re oveniji. Vsako leto dobimo tud 07-ičnico. Imamo tudi letne na Srade za najboljše delavce, in te ^'šini 1000 mark. Američani se upirajo splošne u Povečevanju plač, pač pa s< a8(eti za individualno nagraje anje. Tako je v teh dveh letih ii P°1 napredoval pri plači skora sak drugi savčan. Izbirajo tud j ayca meseca, kar se pozna pr * ac'> poleg tega pa dobi tudi ši posebno nagrado. Uveljavili si Se Mogoče, predvsem nedenar c načine spodbujanja k boljše u delu, za generalni dvig plat g Se je tako rekoč nemogoče do foOvoriti. Smo sicer uspeli poprav Plače tudi v celotnih oddel I b’ na primer tam, kjer so težj s®l°vni pogoji. Nikoli pa ne pri „ anejo na pogajanja o povečeva nje Plač v vsej Savi hkrati, d fdaj je teden Save Tires in si boršti Povabljeni na piknik. Naj so* i delavci, bilo jih je čez ste . dobjij vstopnice za letošnjo pla boljši .^Ino Prireditev-. Naj koš- Ue avci dobijo vstopnice z je t 6 P°sebna oblika stin Apelu!JC Go°k y,e5 Pn,pel-ucin m najboljši delavi /la8,ado popeljali z nji ie '?arji'kdo bi sicer nagri Ča • ^il v gotovini, toda, atoin ne branijo več, čitniške kapacitete, saj ima vsaj stari del Save dokajšen posluha za tovrstno socialo. Vsako leto gre precej delavcev v toplice, na pamet točnega števila ne vem, dobijo pa del stroškov povrnjen. Ohranili smo tudi zelo pomembna srečanja zaposlenih v Savi. Vsako leto imamo zimske športne igre, pri katerih je sindikat prevzel organizacijo, družbe pa stroške. Letos se jih je udeležilo 750 zaposlenih v vsej Savi.” “Za kaj sindikat porabi svoj delež članarine?" “Kupili smo si računalniško opremo, tako da smo bolj v toku dogajanj. Nekaj denarja gre za strokovno literaturo, veliko pa damo na izobraževanje. Dvakrat leto plačamo za vse sindikalne zaupnike in njihove pomočnike, torej za več kot 50 ljudi, dvodnevni izobraževalni seminar. Ker smo kot reprezentativni sindikat kandidirali tudi kandidate za svet delavcev, smo zanje organizirali tudi seminar o delu v svetu delavcev. To je potrebno, saj je v novo izvoljenem svetu delavcev precej novih članov. Imamo tudi sindikalni sklad, nepovratne in povratne pomoči. Vsak zaupnik ima možnost dodeljevanja določenega števila povratnih pomoči. Nepovratne podeljuje vodstvo sindikata na predlog zaupnika. Nekaj pomoči v izrednih primerih lahko razdeliva tudi predsednik in sekretar sindikata. Imamo tudi rezervni sklad. Ker v Savi ne poznamo sejnin, sindikat nekaj da na ta račun. Sam kot predsednik pa lahko nekaj denarja iz članarine porabim za podelitev nagrade zelo prizadevnim sindikalnim zaupnikom. Poleti, ko vlada sindikalno zatišje, jih ne podeljujem. Ob novem letu pa sindikat člane obdaruje z manjšim darilom.” “Slišali smo, da imate v Savi zelo dobro vpeljan sistem pravne pomoči za svoje člane." “Zdelodajalci smo sklenili dogovor, da imamo v podjetju prav- no pomoč in da se zaposlenim čas, ki ga prebijejo pri pravniku, šteje, kot da so delali. Pravno pomoč imamo ob ponedeljkih, v sindikalne prostore v tovarni pride pravnik. Iz predsedstva sindikata pa smo določili nekoga, da koordinira sodelovanje sindikata pri disciplinskih postopkih in določi, kdo bo spremljal postopek.” Janez Justin: Izkušnje z ameriškimi večinskimi lastniki so večplastne, menim pa, da bolj pozitivne kot negativne. Velik vtis je name naredilo njihovo spoštovanje dane besede in pripravljenost na sodelovanje. “Ali imate veliko disciplinskih?” “Jih je, vendar hujših prekrškov in hudih kršitev delovne obveznosti praktično ni in tudi izključitev iz podjetja je sila malo. Nekaj je bilo primerov pitja, kar je hujši prekršek, saj smo se dogovorili, da na delovnem mestu ne sme nihče imeti niti najmanjše sledi alkohola v krvi. Je pa tudi nekaj kršitev pravic delavcev, ki jih storijo delodajalci. Tako so na primer delavce, ki so bili v bolniški zaradi lažjih poškodb, klicali v službo na opravljanje lažjih del, ki naj bi bi jih po mnenju delovodij kljub bolniški lahko opravljali. Pri tem smo nastopili zelo odločno in zagrozili tudi z inšpekcijo. Obstaja seznam del, kijih lažji bolniki, denimo taki, ki imajo lažje poškodbe roke itd., zmorejo opravljati tudi med bolniško. Vendar tiči problem drugje: če bi delavcu odredil lažje delo zdravnik, v sindikatu temu ne bi nasprotovali. Če delavca med bolniško (ki jo je predpisal zdravnik) na delo pokliče delovodja, in to se dogaja, pa ni prav. Zato smo zaropotali, dosegli dogovor z vodstvi podjetij, da se to ne bo ponavljalo, ter povedali, da bomo ob ponovljenih primerih poklicali delovno inšpekcijo.” “Skratka, ko zdravnik odloči, da ima delavec bolniško, velja njegova odločitev in ne koga drugega?” v “Tako je. Če zdravnik odredi bolniško, mora biti delavec v bolniški, ne pa na delu, pa čeprav lažjem od tistega, ki ga sicer opravlja! Zato smo v sindikatu vztrajali pri svojem in dosegli dogovor, da se to ne bo dogajalo. Seveda se je nekajkrat še zgodilo, vendar imamo zelo dobro razvejano mrežo zaupnikov po tovarni in primeri niso ostali prikriti. Prav zdaj imamo v obravnavi tak primer.” “Torej vodi sindikat proti temu delovodji disciplinski postopek?" “Predlagali smo vodstvu tega podjetja, naj proti delovodji ukrepa. Moram reči, da smo se v tovarni navadili spoštovati tudi džen-telmenske dogovore, se pravi tudi dano, ne le zapisano in podpisano ter s pečati podprto besedo. Zato se sploh ne bojim, da direktor proti omenjenemu delovodji ne bi ukrepal. Seveda ameriški lastniki tudi vedo, da bomo svoje pravice izterjali, pa čeprav s skrajnimi sredstvi, zato raje sklepajo kompromise, kot se borijo proti nam. Edino pri dobičku ne bi odstopili od svojega, četudi bi mi štrajkali.” “V sindikatu izvajate ankete med zaposlenimi o delavskem zadovoljstvu. Katere stvari so najpomembnejše za zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu?" “Sindikat skupaj s kadrovskim sektorjem vseh družb izvaja razne ankete, vsako leto na primer naredimo anketo o delavskem zadovoljstvu. Pravkar sem dobil analizo ankete, ki kaže, da se nekateri vrednostni pojmi spreminjajo. Pred leti je bila za delavce najvažnejša plača, zdaj pa sta enakovredna plača in stalnost zaposlitve. Pred leti denimo smo imeli v Savi zelo visoke plače, pa je bila v teh anketah plača kljub temu na prvem mestu dejavnikov, ki vplivajo na delavčevo zadovoljstvo. Zdaj so plače relativno slabše, pa jim je kljub temu stalnost delovnega mesta enakovredna.” “Izkušnje iz drugih podjetij kažejo na velik vpliv nižjega vodstvenega kadra na zadovoljstvo zaposlenih.” “Delavci so v anketi odgovorili, da so zelo zadovoljni z menedžerji, dosti manj pa z neposredno nadrejenimi, mojstri, delovodji, vodji oddelkov itd.” B. R. SINDIKALNI ZAUPNI SINDIKALNI ZAUPNIK a nTsrrBitiiijiionTiEF čt. 23 / 15. junij 2000 Sindikalna lista Junij 2000 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT Javni sektor' (nekdanje negospodarstvo) SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.869,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 30. 5. 2000 dalje) 49,02 49,02 3. Ločeno življenje 72.240,00 56.473,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 572,00 572,00 Drugi del L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 55.846,00 47.476,00 - za 20 let 83.769,00 71.213,00 - za 30 let 111.692,00 94.951,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 361.198,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 550.053,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 108.359,00 94.951,00 - ob smrti v ožji družini 54.180,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2000) 74.262,00 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 128.346,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS št. 23 / 15. junij 2000 9 Območni odbor sindikata delavcev trgovine za Podravje V Mariboru je bila minuli četrtek seja območnega odbora sindikata delavcev trgovine za Podravje, na kateri je sodeloval tudi sekretar republiškega odbora sindikata Sandi Bartol. Člani območnega odbora so največ časa namenili aktivnostim Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) pri sprejemanju sprememb pravilnika o obratovalnem času prodajaln. Govorili so tudi o aktivnostih v zvezi z organiziranjem samostojnega sindikata v poslovnem sistemu Mercator. Prizadevanja za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev v trgovini je uvodoma opisal predsednik odbora Franc VVerner Petek. V slovenskih trgovskih podjetjih je zaposlenih 13 odstotkov vseh delavcev v Sloveniji, ki ustvarijo skupno 28 odstotkov dobička slovenskega gospodarstva. Kljub temu pa plače delavcev v trgovini zaostajajo za slovenskim povprečjem za osem odstotkov. Sindikat delavcev v trgovini si zato prizadeva, da bi se ekonomski položaj delavcev v trgovini izboljšal. O aktualnih problemih trgovskih delavcev v Podravju je spregovoril sekretar območnega odbora Sindikata delavcev v trgovini Jože Murko. Delavci v Kviku so imeli v zadnjem času težave s prerazporeditvami. V Klasu, ki gaje prevzel Mercator, so lani odpu- Bolj piljen delovni čas za delate v trgovini ščali trajno presežne delavce. P° I posredovanju sindikata so ti de-lavci dobili odpravnine, za kar gre zahvala tudi direktorici. V Mercatorju delavce pogost0 I prerazporejajo, v Jeklotehni Tr-govi ni so določal i presežne delav; I ce. Delavci Planike v Slovenski ;; JHr Bistrici so ob pomoči sindikata dobili poplačane zadolžnice za zmanjšane plače v preteklih letin-V stečaj je šlo manjše podjetje' Zgornji Kungoti, kjer je bilo zaposlenih pet delavcev. Ker stečaj' ne mase ni bilo, je sodišče stečaj01 postopek že končalo. Člani območnega odbora so na' čenjali zlasti vprašanje prenizki plač v trgovini, saj so plače v pr' vem, drugem in tretjem tarifne0 latern ko je ekonomski položaj razredu že nižje od minimaln6 plače. Invalidi, ki prejemajo °a' domestilo z zavoda za pokojni0' redsednik območnega odbo- slabVCeV’ k' V njih delajo, zelo Franc Werner Petek se je Sandiju Bartolu zahvalil za spremenjen pravilnik o obratovalnem času prodajaln. Sindikat delavcev trgovine je že pripravil osnutek odloka. V njem so natančno določena merila za dežurne prodajalne. Sindikat delavcev v trgovini je prvi polčas bitke za pravilnik o obratovalnem času prodajaln dobil. Za končno zmago pa namerava vodstvo sindikata sprožiti aktivnosti tudi prek evropske konfederacije sindikatov. Ko bodo občinski sveti sprejeli odloke o kriterijih za dežurne trgovine, bodo morali trgovci zaposlenim plačati vse dodatke za nedeljsko delo in ne bodo mogli več zaposlovati delavcev na črno, zato se marsikateremu trgovcu verjetno ne bo splačalo imeti dežurne trgovine. Po zadnjih javnomnenjskih anketah kar 92 odstotkov vprašanih podpira sindikalna stališča. To je znak, daje sindikat s svojo akcijo uspel. Dokazal je, da v tej državi ne velja samo dobiček, temveč tudi človek oziroma delavec. Tega se zavedajo tudi v Leclercu, saj niso niti poskušali uvesti dela ob nedeljah. Očitno so spoznali, daje tudi pri nas tako kot v 70 od- stotkih evropskih držav nedelja družinski praznik. V ospredje stopa boj za višje plače Sedanja raven izhodiščnih plač je po Bartolovem mnenju povsem porušila socialno in motivacijsko vlogo plačne politike. Vse več delodajalcev izplačuje le izhodiščne plače, opuščajo pa druge sestavine, kot so vrednotenje zahtevnosti in odgovornosti na delovnem mestu, dodatna znanja, ki jih tako delo zahteva, uspešnost pri delu ter udeležbo delavcev pri dobičku družbe. V zvezi s tem je sindikat delodajalskim organizacijam že dvakrat poslal pobudo za začetek pogajanj. Sejo območnega odbora je Franc Werner Petek sklenil z besedami: “Upajmo, da bo leta 2001, ko bo v praksi v celoti zaživel tudi novi pravilnik o delovnem času prodajaln, v slovenskih trgovinah več reda.” sko in invalidsko zavarovanj0-imajo višje prejemke kot del°v" ci, ki prejemajo samo plačo. Zmaga sindikata ,f1 razuma d- Na prenizke plače je opozo tudi Sandi Bartol. Trgovska p01 ^ jetja namesto da bi poSteno P* zvez|, |em dc„ čevala delavce, vlagajo v nw iai j 1 Franc Wemer Petek j e v zvezi Tremembami pravilnika o obra-j Vamem času prodajaln dejal, da ‘i največ zaslug za njegov spre-? ^ Sandi Bartol. Zato se mu je , °valil v imenu vseh delavcev v ^Š°vini v Podravju, ki so posle-SvCe neurejenih razmer občutili na skladišča in trgovske centre. V°r' jetno pričakujejo, da bo posta Slovenija trgovsko središče zJ M da ^andi sPrei so si v vodstvu SDTS v tem atu zadali osnovno nalogo, Posvet Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Za pošteno plačno politiko ženiti ta pravilnik in ga na- Člani območnega odbora so ugotavljali, da imajo ke in delavci v trgovini največ problemov s prerazpofe ditvami in ugotavljanjem trajno presežnih delavcev. kupce iz Vzhodne Evrope, k°r p° ^stUi s takim, ki bo delavkam ni realno. Zato so zmogljivosti tf .a '^m dejavnost, trgovine govin za Slovenijo prevelik nu}Cn zakonsko opre- ta |en počitek ter s tem poveza-’ ohranjanje družinskega življe-o ■ Projekt spremembe delovne-je v ^,na v slovenskih trgovinah - 11 Po Bartolovih besedah ena ž l°°lj zahtevnih nalog SDTS v UnJem desetletju in velika zma-l^°ad liberalno oblastjo ter de-skv3lci oz'rorna lastniki trgov-j Podjetij. Z napornimi poga-„11',’ na katerih je nastopil z moč-JJ1' *n strokovno utemeljenimi s Su^nti je sindikatu uspelo do-dr 11°. kar sindikati v nekaterih 'h državah niso dosegli niti Demonstracijami. Seveda pa sa-s sprejemom pravilnika o ^mtovalnem času prodajaln bit-ra|S® ni dobljena. Sindikat bo mo-Sv e doseči, da bodo občinski jeil1 'n sveti mestnih občin spre-d0, Ustrezne odloke o merilih za °*anje dežurnih prodajaln. Konec minulega tedna je republiški odbor Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije v Martjancih v Pomurju pripravil posvet o modelu plačne politike ter o prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. Brane Mišičje pri predstavitvi modela nove plačne politike uvodoma dejal, da postaja splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti vedno bolj zavora za razvoj plačnega sistema, ki temelji na značilnostih posameznih dejavnosti. Spremenjena klasifikacija dejavnosti, ki je temelj za izkazovanje vseh kazalcev gospodarjenja, bo sindikate prisilila, da se organizirajo na novo. Tudi delodajal- Posvet sta vodila Srečko Lorenčak in Cvetka Gliha. ske organizacije se namreč organizirajo po sekcijah, skladnih s standardno klasifikacijo. “Različna razmerja med izplačano plačo in izhodiščno plačo v kolektivnih pogodbah dejavnosti so posledica različne zahtevnosti in uveljavljenih razmerij zahtevnosti po posameznih podjetjih, različne strukture dodatkov ter gospodarskega položaja dejavnosti in posameznih podjetij,” je dejal Mišič. “Te ugotovitve potrjujejo usmeritev, da so kolektivne pogodbe dejavnosti temelj plačne politike. V ZSSS se moramo sindikati dogovarjati in usklajevati o temeljih makroekonomske politike, o eskalaciji in o minimalni plači. Odgovornosti za ustrezno ali neustrezno politiko plač ne moremo prevaliti na druge. To je naša skrb in odgovornost. To ne po- Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani meni, da se zaradi racionalnosti in strokovnosti v ZSSS ne bi morali zdmževati in krepiti strokovnosti. Nasprotno, to bi morala postati stalnica krepitve sindikatov dejavnosti in ZSSS.” Prizadevanja za višje plače Po Mišičevih besedah si SDPZ prizadeva za čim višje plače delavcev. Pri tem upošteva načelo “čim višje plače, s tem da ni ogrožen razvoj”! V zvezi s plačno politiko je Mišič opozoril na stališče vlade, sprejeto aprila leta 1994 pri obravnavi gospodarskega razvoja Slovenije in približevanja naše države Evropski uniji: “Slovenija ne more in ne sme voditi politike poceni delovne sile in tako umetno spodbujati uporabo delovno intenzivne tehnike. Delovna sila v Sloveniji ne bo poceni in bo zato verjetneje, da bodo investicije kapitalno intenzivne. Gospodarstvo in država bosta morala najti pravo razmerje med potrebo po nižjih stroških dela in potrebo po visoko kakovostni delovni sili, kije pogoj za uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov gospodarskega razvoja,” je poudaril Mišič. “Na dlani je, da med vlado in SDPZ ni vsebinskih razlik. Prav zaradi tega bodo gospodarski položaj, zahteve članstva Model plačne politike je predstavil Brane Mišič. in realne možnosti našemu sindikatu osnovno vodilo aktivnosti na področju plačne politike. Tako stališče pa ni le naše. Nekaj podobnega ugotavlja tudi Nobelov nagrajenec za ekonomijo, znani ameriški ekonomist Samuelson, ki je v svoji knjigi Economics zapisal, da so mnogi delodajalci odkrili, da so nizke plače slaba stvar, celo s krutega, izključno denarnega stališča. Samuelson pravi, da bodo uspešni delodajalci zaradi konkurenčnosti trga dela povišali plače, kar bo vplivalo na povečanje storilnosti in učinkovitosti delavca.” Več strokovnega dela Mišičje poudaril, da ravno taka in podobna načela terjajo od sindikatov več strokovnega dela in poznavanja gospodarskega položaja danes in zlasti napovedi. “Ne moremo se obnašati po načelu, kar bo, pa bo.” Mišičje tudi dejal, da so dodana vrednost na zaposlenega in tudi pravice ter plače nad ravnijo, določeno s splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti. Zato SDPZ ne sme zapasti v evforijo takojšnjega spreminjanja pogodb. Boljše je, če se pogodbe spreminjajo sproti tako, da se odpravljajo preživele rešitve iz preteklosti. “SDPZ je že večkrat opozarjal, da bi v ZSSS morali imeti banko podatkov o izvajanju kolektivnih pogodb, temelječo na sodni praksi ter na stališčih in razlagi kolektivnih pogodb. Žal to še vedno ni realizirano,” je dejal Mišič. Po Mišičevih besedah je v Sloveniji lani povprečna plača na uro znašala 913 tolarjev, na področju prometa in zvez pa 1364 tolarjev (v kopenskem prometu 997 tolarjev, v pomožnih dejavnostih 1227 tolarjev in v pošti in telekomunikacijah 1945 tolarjev). Prejemniki priznanj Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije: Janko Čelofiga (STTC Maribor), Boris Ogrin (Kompas Ljubljana), Metka Orajič (Pošta Maribor), Marija Dom-janič (Avtobusna postaja Ljubljana), Janko Kardoš (Pošta Murska Sobota) in Božo Šola (Cestno podjetje Celje). EDEM DNI V SINDIKATIH Ukinitev količnikov “Glede izbire poti do višjih plač sta v Sloveniji dve smeri' Po prvi naj bi se izhodiščne pla' če povišale na raven minimalne plače, vse drugo pa bi ostalo nespremenjeno. Ta model lahko povzroči še večje socialno razslojevanje in znatno povečanje najvišjih plač. Po znanih metodah makroekonomskih analiz bi tak model pri štiri odstotni rasti družbenega proizvoda povzročil inflacijo. Ocenjujemo; da bi ta bila dvoštevilčna in bi razvrednotila najniže plače. P° drugi strani bi v delovno intenzivnih dejavnostih, ki so na robu pozitivnega poslovanja, sprožili mehanizme prilagajanja novemu stanju in odpuščanju delavcev. Druga pot, za katero se zavzemamo v SDPZ, pa je, da se ukinejo količniki relativnih razmerij plač v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Namesto njih bi v kolektivne pogodbe zapisali le osnovne plače, obvezne za vse delodajalce. Te osnovne plače bi bile podlaga za določanje plač po plačilnih razredih v kolektivnih pogodbah podjetja-Zahtevnost bi torej uporabljal' v podjetju kot osnovo pravičnosti, navzven, za konkurenčnost pa bi uporabljali osnovne ph>' če.” Po Mišiču je ključno, da s6 plače do vključno petega tarifnega razreda spremenijo, vendar različno od dejavnosti do dejavnosti in od podjetja do podjetja. Doseči bi morali, da se osnovne plače v kolektivnih p°' godbah podjetij pod nobenih pogojem ne morejo zniževati' Ce delavec ne dosega predvidenih rezultatov, naj delodajalec' uporabi institut ugotavljanja njegove sposobnosti. V tem model" ni nujno, da razpon med osnovnimi plačami ostane 1 : 3. Gf6 za ceno dela delovne sile, ki naj delavcu omogoči dostojno živ' ljenje. Sindikati s takim modelom po Mišičevih besedah zagotavljajo prag dostojnega živ' ljenja, del plač iz naslova uspe' šnosti pa je stvar motivacije, h) je predvsem in zlasti v dorne" delodajalcev. “Cilj je torej politika plač, h1 bo omogočala večje zadovoljstvo delavcev in pri tem upoštevala stanje in razvojne možnosti posamezne dejavnosti oziroma podjetja ali družbe,” je dejal Mišič. ' r> SEDEM DIMI V SINDIKATIH žt. 23 / 15. junij 2000 11 Tiskovna konferenca območne organizacije ZSSS Celje Nove težave v tekstilni in lesni industriji celjskem območju spet narašča število prisilnih poravnav in stečajev, še posebej v tekstilni in lesni industriji. Poleg tega se v nekaterih podjetjih zaostrujejo odnosi, saj njihova vodstva ne Pristajajo na normalne odnose s sindikatom. O vsem tem sta na tiskovni konferenci celjske območne organizacije ZSSS prejšnji Petek govorila njena funkcionarja Ladi Kaluža in Milica Dabanovič. Zaradi stečaja Ema Holdinga seje na ob-ni°čni organizaciji že oglasilo 700 od 2600 Nekdanjih delavcev, potencialnih upravičencev 0 stečajne mase. Kolikšna bo ta masa, ni mo- napovedati, tudi stečajni upravitelj Zvone oudej tega še ne ve. Neurejene so namreč zlasti Premoženjskopravne zadeve. . Služba območne organizacije bo prijave ter-Jatev, te znašajo od nekaj deset tisoč do pol . 'njona tolarjev, sprejemala do konca juni-Ja- Stečajni postopek pa zaradi številnih ne-žnank še ne bo kmalu zaključen. tekstilna industrija zdaj doživlja po letu , ko so se začele težave, novo krizo. Te-ave povzročajo trgovci, ki od proizvajalcev ^Ahtevajo zniževanje cen. Tujci, ki so dajali e'° našim tekstilcem, izsiljujejo nižje ce-j1.6, Norme niso določene na podlagi norma-'v°v, ampak na podlagi preračuna cene de-k' jo plačajo tujci. Delavke, ki so deset 1 več let delale uspešno, teh novih norm ne morejo. Namesto v sedmih urah in pol iz-v.nijo normo šele v desetih urah. Več tak-I m primerov je območna organizacija pri-JUV|la inšpekciji, ki korektno pregleduje raz-■ Cre v podjetjih. Ker tujci naše menedžer-J 'Vsiljujejo tudi z zniževanjem naročil, se Posamezni direktorji odločajo tudi za ugo-dvljanje presežnih delavcev. Za odpuščanje I Porabljajo tudi disciplinske komisije. Po- S tega v podjetjih ugotavljajo tudi delov-^možnost in sposobnost doscgunju pric mulcev spomnil in ti plačal špricarja. Tako boš najbolje poskrbel za svojo varno in prijetno starost. “Presneto! To pa ni ne dobra in ne slaba, tenivc1 pametna novica, po kateri se velja ravnati! "je vzkliknil Vili. “Špela, namesto običajnega piva mi po malici, prosim, prinesi pet lizik." PRAVNI NA§VETI Piše: Lidija Jerkič Pravica do počitka . Ob prerazporejanju delovnega časa potrebno biti pozoren na določbe OR v zvezi z dnevnim počitkom (naj-12 ur med enim in drugim delav-Jkom), o tedenskem počitku (najmanj ,4 Ur) in o dodatnem toplem obroku, gaje delodajalec dolžan nuditi de-avcu- ki zaradi prerazporeditve ali dela Preko polnega delovnega časa dnevno de|a več kot 11 ur. v. Razporeditev delovnega časa in na-c.'n njegove izrabe v koledarskem letu °loči delodajalec s planom izrabe de-ovnega časa (delovnim koledarjem), elovni koledar se sprejme ob upošte-I U'1JU mnenja sindikata v začetku koledarskega leta in objavi na običajen na-'n, npr. na oglasni deski podjetja. De-,°vni koledar bo zlasti določil delovne Proste dneve pri delodajalcu, more-'tno prerazporeditev delovnega časa, v? ektivni dopust, morebitno nadome-dob^6 de'ovn'b dni med prazniki in po- Dnevni delovni čas organizira delo-uJalec v skladu s potrebami delovne-^ Procesa in tržišča in ob upoštevanju v nenja sindikata. Tu gre predvsem za vprašanja začetka in konca delovnega asa’ morebitnih vmesnih prekinitev, ča-va’ določenega za odmor itd. Takšno ^Prašanje bo npr. uvajanje t. i. evrop-]j,e8a delovnega časa, ki se bistveno raz-^ uJe od pri nas običajnega. Delo se za-nja kasneje, delavnik pa je pravilo-, ‘j razporejen preko celega dneva, z ^ J®'m neplačanim odmorom v opol-Q _nskem času. Vsekakor bo potrebno enui pozitivne in negativne posledice ^aJanja takega delovnega časa. Temelj-Predpostavka bo predvsem primer-(d Reditev spremljajočih dejavnosti lovni čas vrtcev, šol, upravnih orga-’ možnosti prevoza ...). Uvajanje raY.r°Pskega” delovnega časa prav za-ja 1 neprilagojenosti spremljajočih de-lavnosti vzbuja močne odpore med de- vgovornost delodajalca Delovna organizacija je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je pretrpel de-Vcc v prometni nesreči, če mu ni za-otoviln 12-urnega neprekinjenega v Cl,ka med dvema delovnima dne-“ta in je utrujenost delavca pripona k nastanku nesreče. (Odločba SZO RS, -v.__ Sp 722/92 z dne 29. 10. 1992) SOLIDARITT (25.) ODKAR JE VODSTVO V JUŽNI KOREJI PREVZEL PREDSEDNIK K IM DAE-JUNG, JE SILO. SKLICU- '* Mit« i KOREJSKO VLADO. DA TEMELJNE PRAVICE ŽRTVUJE V IMENU EKONOMSKE REFORME. 1 V ZIMSASVEJU SO ZAPRLI SINDIKALISTE. KI SO SE ZSRALI NA MIRNEM PROTESTU V PODPORO STAVKAJOČIM ZDRAVNIKOM IN SESTRAM. V JUŽNI AFRIKI SE ŠE VEDNO BOJIMO „ GROBEGA KAPITALIZMA. KI JE GOSPODARIL V ČASU APARTHEIDA. PRENASELITEV BANTUSTANA JE VODILA V UNIČEVANJE NARAVE. POMANJKANJE ELEKTRIKE JE POVZROČILO IZKORENINJENJE GOZDOV. POMANJKANJE STANOVANJ PA BOLEZEN IN SMRT. Nadaljevanje pril GESI^A NAGRADNE KRIŽANKE št. 23 (15. 6. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreŽ'1^ pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Sl% nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 1:...................................................... tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. UpoŠt® bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 26. junija 2000- 2:...................................................... Pravilna rešitev gesel iz 20. letošnje številke Nove Delavske enotno*) 1. LOGARSKA DOLINA. 2. SLAP. 3. RINKA. 4. OKREŠELJ. Nagrado 3. ................................................. tolarjev prejme Saša Blaguš, Tugomerjeva 2, 1000 Ljubljana.