X' 0 *4,f{fi c 4 , ^ /M /f^ \\l?l00*4ž f

—E- -p—r *7?=^ ■^f—p- «* : P P ska-ka-jo zdaj sem, zdaj tja, prav le - po čr-no su - knjo ’ma, prav lep ru - de-či ve - nec ’ma, prav le - po dro-bno glav’-co ’ma, prav le - pe dro-bne nož’ce ’ma, prav lep in bel pred - pa-snik ’ma, prav le - pe dol-ge u - he ’ma, prav le - po se jim to po-da. le - po se mu to po-da. le - po se to po-da. le - po se ji to po-da. le - po se mu to po-da. le - po se ji to po-da. le - po se mu to po-da. 0-, s N !S N r~j—i* f'—it—1 &v~\ -AJa- M P P • » * . * i i * 'S- n ^ m * m [V]* VM/- Um m ? J. 1^1® * * • »S • • . " £ tra - la •s V V V V y / M- - la - la - la - la - la, ti tra-la - la - la - i ' la. Ti □ ; . □ 1 _ : : 2 ! 1 X, A. r> p J • m\ 1 9m' rm“ i . #—1 Z i r i 7 r# VM/ H J J 9 i J ! . » • » rsi* i k- ^ p-: tr + 1 • j. • -ti-- ■ ♦ .#. ^ - v 1*-— / • ! t f . ... 1 * _ . ^ * 1 # • * * f • a- S \f m "1 m 1 9 T . p P ^ P H =f . , ■ nj Besedilo otroške spevoigre „Kosova gostija“. g s Uvod. ) (Deklamacija.) 1. V deželo vrača se pomlad, prinaša s sabo cvetja, nad; veselja se srce topi, ker rajske spet uživa dni. 2. Otroci rožice bero in vence lepe si pleto; žgolenje ptic obkroža nas in mehka sapa boža nas. 3. A črni kos v grmovju tam gostijo obljubuje nam: vesele vabi tja ljudi, hitimo k njemu tudi mi. Kosova gostija. (Petje.) 1. Pojd’mo na gostijo, ti tralalalala, ki jo imajo ptiči, ti tralalalala, ki skakajo zdaj sem zdaj tja, prav lepo se jim to poda. Ti tralala . . . 2. Kos je danes ženin, ti tralalalala, pa on je lahko ženin, ti tralalalala, ker lepo črno suknjo ’ma, prav lepo se mu to poda. Ti tralala . . . 3. Žolna je nevesta, ti tralalalala, saj lahko je nevesta, ti tralalalala, ker lep rudeči venec ’ma, prav lepo se ji to poda. Ti tralala . . . 4. Sinica pa je svatevca, ti tralalalala, pa saj je lahko svatevca. ti tralalalala, ker lepo drobno glav’co ’ma, prav lepo se ji to poda. Ti tralala . . . 6. 5. Brglez pa je pozavčin, ti tralalalala, pa saj je lahko pozavcin, ti tralalalala, ker lepe drobne nož’ce ’ma, prav lepo se mu to poda. Ti tralala . . . Sraka pa je kuhar’ca, ti tralalalala, pa saj je lahko kuhar’ca, ti tralalalala, ker lep in bel predpasnik ’ma, prav lepo se ji to poda. Ti tralala . . . 7. Zajec pa je godec, ti tralalalala, pa on je lahko godec, ti tralalalala, ker lepe dolge uha ’ma, prav lepo se mu to poda. Ti tralala . . . Opombe za uprizoritev „Kosove gostije“. Najprimernejši čas za proizvajanje spevoigre „Kosova gostija“ je vsekakor pomlad. Toda igrica se lahko uprizori tudi ob drugem letnem času. Uvod govori deklamovalec ali deklamovalka. Uvodu sledi petje vseh kitic, toda po od-petju vsake kitice se nekoliko preneha in učenec ali učenka, ki stoji pred pevci, pove vselej glasno in razločno proti občinstvu obrnjen (obrnjena) prvo vrsto kitice, ki sledi prejšnji. Stvar je umeti tako-le: Otrok A deklamuje najprej „Uvod“, nato igra učitelj (ica) na harmoniju ali klavirju predigro, kateri sledi takoj petje 1. kitice. Po odpetju se nekoliko preneha in otrok B (je tudi lahko A, a bolje je, da ima to vlogo drug učenec ali učenka) pove glasno besede „Kos je danes ženin!“ Na to kratka kadenca učiteljeva na instrumentu in petje 2. kitice. Ko se ta odpoje, naznani otrok dalje: „Žolna je nevesta!“ Zatem zopet kadenca in zbor poje 3. kitico. In tako naprej. Ko se je odpela zadnja, to je, 7. kitica, se ponovi še prva, s katero se potem igrica konča. Napovedovanje posameznih kitic je važno in potrebno, sicer postane petje enolično in tudi preveč naporno. Podpisanec priporoča p. n. šolskim oblastvom, učiteljem in sploh vsem, ki se zanimajo za našo mladino in za glasbo, sledeča svoja muzikalna dela: 1. Slava domovini! s£™_oi?n \ro- glasni zbori s spremljevanjem klavirja ali harmonija. Po znižani ceni (prej 3 K 48 h) 2 K 20 h. 2. Letni časi. Spevoigra. Dvo- in tro-gasni zbori s spremlje- vanjem klavirja ali harmonija. Po znižani ceni (prej 3 K 44 h) 1 K 90 h. Obe spevoigri sta za šolske prireditve prav primerni in se lahko uprizorita v celoti ali pa tudi takó, da se izberó iz igre posamezni deli. „Letne čase“ kakor tudi „Slavo domovini!“ so s prav povoljnim uspehom uprizorili že na mnogih šolah, ponekod celó po dvakrat (Brežice, Begunje pri Cerknici, Frankolovo, Gorje, Ihan, Jesenice, Kamnik, Podčetrtek, Ljutomer, Vrhnika, Zagorje na Notranjskem, Št. Jurij ob j. ž. itd.). 3. Venček 3glasnih narodnih TlP^mi I~HL del a 50 h. Zelo razširjena pe-JJtsoilIL. semska zbirkaf ki so jo ljubitelji slov. narodne pesmi pozdravili z veseljem. Posameznih pesmi iz „ Venčka“ ne pojó učenci samo v šolskih pevskih urah, marveč nastopajo s celotnim delcem tudi ob raznih šolskih prireditvah. Istotako se je „Venček“ priljubil i šoli odraslim dekletom, ki pojo triglasno v raznih mladinskih izobraževalnih društvih. Anton Kosi, nadučitelj v Središču (Štajersko). Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. 345—12.