c, PRIMr oKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nn ,, Abb. postale I gruppo * LeDS lir Leto XXIX. Št. 186 (8588) TRST, petek, 10. avgusta 1973 vRGo°nSS ,1945’ ***?„ Jilodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob« _____ pn G J Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TEŽAVE PRI IZVAJANJU UKREPOV O ZAMRZNITVI CEN Največ prekrškov so ugotovili pri prodaji testenin in kruha Industrijci testenin zahtevajo višje cene ali pa pšenico in moko po nižji ceni - Poskusi špekulacije tudi z mesom RIM, 9. — Po prvih dneh vstopa v veljavo zamrznitve cen po-troinega blaga pri trgovcih na drobno, grosistih in proizvajalcih, so nadzorniki ugotovili, da so se cene testenin povišale predvsem pri proizvajalcih, nato pa pri nakaterih propajalcih na drobno, ki so Iz nevednosti mislili, da lahko prodajajo blago dražje za toliko, za kolikor so ga dražje tudi plačali. Vprašanje testenin, ki je tesno povezano z vprašanjem kruha, je hkrati v zvezi s širšim vprašanjem dobave trgu pšenice In moke. Industrijci testenin se pritožujejo, da tnorajo plačati sedaj trdo pšenico In moko, ki ju potrebujejo, po tnnogo višji ceni kot so jo plačevali do meseca junija in pravijo, da ne morejo proizvajati po zamrznjenih cenah. Zato je bil danes na ministrstvu za industrijo sestanek med ministrom De Mito in predstavništvom delegacije zveze industrijcev testenin. Govorili so o nastalem položaj ju po zamzrnitvi cen in proučili vprašanja posameznih podjetij. Kot je rečeno v sporočilu po sestanku, se bo minister kmalu ponovno se- stal s prizadetimi industrijci in bodo skušali »doseči sporazum o prodajni ceni testenin*. To pomeni, da se bodo testenine, kljub zamrznjenim cenam pri proizvodnji, baje povišale. Industrijci so se danes sestali tudi z ministrom za kmetijstvo, s katerim so razpravljali o dobavi pšenice in moke. Iz dosedanjih ugotovitev skupin, ki nadzorujejo izvajanje vladnih ukrepov o zamrznitvi cen, je razvidno, da so industrijci s testeninami premočrtno kršili vladne predpise in povišali ceno svojih proizvodov za poprečno 20 odstotkov. To povišanje so nadzorniki ugotovili v raznih krajih Italije in so ga uveljavile velike tovarne Barilla, A- (•iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuinnmmfiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SESTANKU NA MINISTRSTVU 1A INDUSTRIJO PREKLICANA ZAPORA BENCINSKIH ČRPALK ZA VELIKI ŠMAREN RIM, 9. — Upravitelji bencinskih črpalk so sporočili, da so preklicali zaporo črpalk za veliki šmaren. To protestno akcijo so svoj čas napovedali v znak protesta, ker jim vlada ni hotela zagotoviti, da bo posredovala, da bodo dobili večji delež pri prodaji bencina. Današnji sklep je v zvezi s sestankom, ki ga je imel predsednik združenja upraviteljev bencinskih črpalk z ministrom za industrijo De Mito, ki je obljubil, da bodo zahteve proučili in upoštevali, ko bo vlada proučila celotno vprašanje dobave, proizvodnje in razdeljevanja tekočega goriva. Uslužbenci bencinskih črpalk pa so danes izjavili, (preden se je zvedelo, da je bila preklicana zapora upraviteljev), da je zapora popolnoma samovoljna in da upravitelji bencinskih črpalk s svojim dejanjem pomagajo petrolejskim družbam, ki izsiljujejo povišanje cene bencina. Zato so sindikati u-službencev bencinskih črpalk povabili svoje člane naj gredo na veliki šmaren na delo, ne glede na odločitev upraviteljev. Proti povišanju cene bencina je nastopil tudi član osrednjega vodstva PSI Vittorelli v članku, ki ga je napisal za dnevnik «Lavoro» iz Genove. Vittorelli meni, da vlada ne more kar tako sprejeti dediščine prejšnje vlade, ne da bi upoštevala trenutni gospodarski in politični položaj. Pri tem pa Pripom nja, da se je Andreottijema vlada pred odstopom obvezala, da bo povišala ceno bencina, da pa Sedanja vlada tega ni obvezna spoštovati. V okviru politike boja proti povišanju cen, ugotavlja Vittorelli, vlada ne more spremeniti cene, ki je odvisna od njene odločitve. Zato bi bilo vsako povišanje cene bencina izredno škodljivo, ker bi prizadelo širok krog potrošnikov, ki živijo v veliki meri od svojega dela in jim prevozno sredstvo služi, da gredo na delo ali pa, da opravljajo svoje poklicne posle. Vittorelli meni, da če bi tem de; lavcem naložili večje stroške, bi hneli tudi pravico vedeti, kako se sploh ustvarja cena bencina in kako je s celotnim vprašanjem dobave tekočega goriva. V tej zvezi je treba omeniti dejstvo, da so v nekaterih rimskih krogih razširili alarmantno vest, da se bo cena bencina povišala celo na 200 lir liter. Preklic zapore bencinskih črpalk za veliki šmaren in razne izjave ministrov v zadnjih dneh, da bo vlada ceno bencina proučila v sklopu celotnega vprašanja proizvodnje, dobave in razdeljevanja tekočih goriv, dajejo misliti, da bo vlada Vendar dovolila povišanje cene bencina, toda ne za toliko, kolikor se je doslej govorilo in pisa-k>. Nekateri menijo, da bi bila vlada baje naklonjena povišanju J® v tolikšni meri, da bi zadovoljila zahtevo proizvajalcev in prodajalcev, brez povišanja davka Ca proizvodnjo. Potemtakem, naj b» se cena bencina povišala za 12 dp 13 Ur pri litru in tako dosegla okrog 175 lir za liter. To so sicer domneve, ki pa izhajajo tudi iz dejstva, da doslej vlada še ni odkrito izjavila, da ne bo povišala cene bencina V zvezi s preklicom zapore črpalk *s veliki šmaren, so tudi petrolejske družbe zaprosile za dovoljenje, naj bi oblasti dovolile tovornjakom, da prevažajo bencin tudi v soboto, 18. t.m., ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do pomanjkanja bencina v mnogih krajih. Proizvajalci menijo, da bo 15. avgusta praznik in tovornjaki ne morejo voziti po cestah, 19. pa bo nedelja in je prav tako prepovedan promet s težkimi vozili. Sprostitev valutne menjave v Franciji PARIZ, 9. — Finančni minister D’Estaing je danes sporočil, da je vlada popolnoma odpravila vse o-mejitve v zvezi z odhodom kapi-talov iz Francije. Ta ukrep je vlada lahko sprejela, ker se je francoska plačilna bilanca zelo utrdila in bi bile sedaj omejitve in katerakoli previdnost lahko celo škodljive za razvoj gospodarstva. Hkrati pa je sporočil, da ostanejo še gnesi, Menucci itd. Podobno so I morajo poskrbeti, je dejal Orlando, storila tudi manjša podjetja. Vztra- [ da bodo takoj posredovale tam, kjer jali so pri kršitvi zakona in izsi- se bo kaj resno zataknilo, pred- lili današnji sestanek z ministrom za industrijo, kjer so se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh skušali «doseči sporazum o prodajni ceni*. Industrijci so torej le uspeli pri svoji zahtevi. Tudi peki so v nekaterih krajih zahtevali, naj jim vlada zagotovi nižjo ceno moke. V Rimu in nekaterih drugih mestih srednje in južne Italije, že govorijo, da bo ponovno zmanjkal kruh. Te vesti povzročajo oblastem velike skrbi, saj predstavlja Kruh na Jugu glavni del prehrane. Rimsko županstvo je dalo pobudo za sestanek med predsednikom vlade in predstavniki mlinske industrije in peki. Po vesteh, ki jih je objavilo ministrstvo za kmetijstvo, krušne moke ne bi smelo primanjkovati. Državna uprava si je zagotovila nove pošiljke žita iz ZDA, hkrati pa je dobila pri gospodarski skupnosti dodatne količine pšenice. Vse to, zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo, zadostuje za notranje potrebe. Vprašanje pa je, po kakšnih cenah prodaja mlinska industrija moko pekom in po kakšnih cenah kupuje pšenico. To bi bilo treba strogo preučiti in sprejeti ukrepe, da bo trg dovolj založen z moko m da se cena kruha v nobenem primeru ne bo povišala. Iz nekaterih italijanskih mest prihajajo alarmantne vesti o nevarnosti pomanjkanja govejega mesa. V Rimu govorijo o možnosti velikih špekulacij na trgu z mesom. Kot je znano, je cena klavne živine in mesa zamrznjena na višini, ki je veljala 16. julija. To velja tudi za uvoznike goveda in govejega mesa. Na sestanku med predstavniki mesarjev in predsednikom Cortfcom-mercio Orlandom pa je prišlo na dan, da uvozniki zahtevajo od prodajalca na drobno določeno vsoto denarja »pod roko*, ker ne morejo uradno povišati cene. Mesarji so se tej špekulaciji uprli in sporočili, da bodo strogo spoštovali zamrznitev ecn. Hkrati pa so izjavili, da bodo z vsakim zakonitim sredstvom zavrnili katerikoli poskus u-metnega povišanja cene mesa pri grosistu. Poleg tega so sporočili, da so cene mesa na mednarodnem tr- vsem pri dobavi živil prodajalcem na drobno. Kmalu stavka uslužbencev državnega monopola RIM, 9. — Federacija sindikata uslužbencev državnega monopola sporoča, da bodo že v tem mesecu sprožili prvo odločno sindikalno akcijo v okviru boja za novo delovno pogodbo. Do tega sklepa so prišli po sestankih z vlado v preteklih dneh, ki so se razbili zaradi ■»trmastega stališča pristojnega ministrstva*. Sindikati poudarjajo, .da zakladno ministrstvo ni hotelo o-bravnavati z njimi osnovnih zahtev. AMERIČANI PRED NOVIM POLITIČNIM IN VOJAŠKIM PORAZOM V INDOKINI Panika v Phnom Penhu Vladna vojska v razsulu Funkcionarji Lon Nolove vlade zbežali iz mesta-Čez pet dni bodo morale ZDA prekiniti bombne akcije proti Kambodži Kamboški vladni vojak nosi na ramenih tovariša, ki je bil ranjen v hudih bojih na periferiji Phnom Penha PHNOM PENH, 9. - V kamboški prestolnici Phnom Penhu je zavladala panika: prve enote Si-hanukovih osvobodilnih čet so se skozi sovražnikove linije vtihotapile v mesto, medtem ko je glavnina čet praktično na periferiji. Vladna vojska je v razsulu, vladni funkcionarji bežijo iz mesta, tuja veleposlaništva so prazna, vse poti, ki peljejo v mesto, so pod nadzorstvom partizanov, včerajšnji napad na center za komunikacije pa je prekinil vse telefonske, telegrafske in teleprinterske zveze med Phnom Penhom in tujino. Ameriška letala so še okrepila bombne napade na domnevne položaje partizanov v okolici mesta, kar je imelo zaradi pogostih pomot tragične posledice za civilno prebivalstvo okoliških naselij, v vojaškem pogledu pa ni bilo učinkovito za ustavitev prodiranja osvobodilnih sil. Čez pet dni, 14. avgusta opolnoči, se bodo letalske akcije ZDA prenehale, po splošnem mnenju pa bodo tedaj Siha-nukove enote zavzele mesto, saj ga vladne čete niso sposobne sa- ............................■■■■.................................. SESTAVLJENA V ČILU «VLAPA DRŽAVNE VARNOSTI* Najvišji predstavniki čilskih oboroženih sil vstopili v novo vlado predsednika Allendeja Vrhovnim poveljnikom vojske, mornarice in letalstva so poverili ministrstva za obrambo, za finance in za javna dela • Ministrsko mesto tudi za načelnika policije SANTIAGO DE CHILE, 9 — čilski predsednik Allende jo sosta-vil novo vlado, v katero je poklical vrhovne poveljnike vojske, mornarice in letalstva ter šefa policije. Med svečanostjo prisege novih ministrov je sam Allende dejal, da bo to »vlada nacionalni varnosti* in da bo imela namen »braniti Čile ter prep-ečitt razkol med vlado in ljudstvom ter med ljudstvom ir. oboroženimi silami*. Predsednik Čila je dodal, da se bo treba boriti proti prevratništvu ter vzpostaviti red tako na političnem kot na gospodarskem področju. S sestavo nove vlade je Allende zadostil osnovni zahtevi najverje opozicijske stranke, Krščanske demokracije, ki je kot pogoj za nadaljevanje dialoga z vlado ljudske enotnosti postavila zahtevo po vključitvi vojaških predstavnikov v vlado. It . Prisotnost vojakov naj bi med daj ni nobene nevarnosti, da bi se povišale. Predsednik Confcommer-cio Orlando pa je v Milanu izjavil, da bodo trgovci spoštovali zakonske predpise, da pa ni samo od njih odvisno, kako bo uspela za- vedno v veljavi predpisi, ki pre-1 mrznitev cen. Naporov za uveljavi-prečujejo uvoz tujih kapitalov v tev zakonskih predpisov se morajo Francijo. I udeležiti tudi grosisti. Oblasti pa drugim jamčila spoštovanje morebitnih dogovorov med vladno koalicijo in demokrščansko opozicijo. Kljub temu pa kaže, da čilska KD še vedno ni zadovoljna. Predsednik Krščanske demokracije, senator Patricio Aylwin, je kritiziral sestavo nove vlade, češ da bi njegova stranka želela ne samo pri- sotnost vojaških predstavnikov kot ministrov, pač pa tudi podelitev vladnih funkcij častnikom oboroženih sil. To pa bi potrdilo domne; vo, da si KD v resnici ne želi dialoga z vlado, pač pa ji skuša na vse načine povzročati nove težave. Vojaškim predstavnikom so v novi vladi zaupali zelo važne funkcije: vrhovni poveljnik vojske Carlos Prats je bil imenovan za o-brambnega ministra, vrhovni poveljnik mornarice admiral Raul Montero za finančnega ministra in vrhovni poveljnik letalstva general Cesar Ruiz za ministra za javna dela. Poveljniku čilske policije generalu Sepulvedi pa so dodelili ministrstvo za zemljo in kolonizacijo. Poleg vojakov so v novi vladi še trije socialisti, trije komuni sti, trije radikalci, en predstavnik ljudskega gibanja »MAPU* in en zastopnik krščanske levice. Med civilnimi člani vlade ni prišlo do bistvenih sprememb: najvažnejša je imenovanje socialista Leteliera, ki je bil v prejšnji vladi zunanji minister, za notranjega ministra. Za novega zunanjega ministra pa je bil imenovan Clodomiro Alme-yda, ki je v preteklosti že opravljal to funkcijo, v prejšnji vladi pa je bil minister za obramno. V državi 3« medtem nadaljnje stavka avtoprevezm.-:;^ Katerim so se pridružile še nekatere uruge kategorije, kot na primei zdravniki in zobozdravniki ter lastniki avtobusov in taksijev. Pogajanja med stavkajočimi in vlado so povsem prekinjena, saj nobena od obeh strani ne namerava popustiti, kot potrjuje tudi včerajšnja aretacija predsednika sindikata lastnikov tovornjakov Juana Jara Cruza pod obtožbo »atentata proti državni varnosti*. II i < \ še vedno je tudi nejasno ozadje poskusa vstaje na dveh mornariških e-notah, v zvezi s katerim so po neuradnih vesteh aretirali 45 podčastnikov in mornarjev. Socialistični dnevnik »Ultima Hora* v tej zvezi piše, da ni šlo za pravi poskus vstaje, ampak le za nekakšen notranji protest ’ zaradi zastarelih vojaških pravilnikov NAGASAKI, 9. ________ V Nagasakiju ...iiHtniiiniiiMnititiiiiiimHMiinimimim> in zaradi pretirane strogosti častnikov pri njihovem Izvajanju. Desničarski časopis »La Segunda* pa komentira, da je poskus upora posledica akcije marksističnih in vladnih sil, ki skušajo ustvarjati razdor predvsem v mornarici, pa tudi v vojski in med karabinjerji Sinoči je prišlo do nove akcije fašističnih skrajnežev: skupina pripadnikov organizacije »Domovina in svoboda* je z orožjem v rokah zasedla neko radijsko postajo in oddaiala pozive čilskemu prebivalstvu, naj se združi v boju proti predsedniku Al-lendeju. RIM, 9. — Predsednik vlade Ru-mor je danes sprejel na vljunostnem obisku romunskega podpredsednika vlade Verdeta, ki je trenutno na zasebnem obisku v Italiji. Pogovora sta se udeležila tudi romunski veleposlanik v Rimu in diplomatski svetnik predsednika vlade. Predsednik Čila Salvador Allende Nviiii>iiiiiiiiiiiai)iiiiiiiiii*i?i Aiitmiiiiiiiaiiui Sestanek za novo delovno pogodbo železničarjev Vlada bo predložene zahteve čimprej proučila Polemika med RIM, 9. — Na ministrstvu za ' reformo javne uprave je bil da- ] nes sestanek med sindikalno fede- J racijo železničarjev in ministrom i » ... ... , . za promet Pretijem Sestanka so l $111(111(3(1 111 VlaflO se udeležili tudi zakladni minister 1,1 f,t,uu La Malfa, minister za reformo javne uprave Gava in minister za delo Bertoldi. je bila danes spominska svečanost na čast žrtev druge ameriške atomske bombe, pri eksploziji katere je bilo 73.000 prebivalcev mesta ubitih, prav toliko pa ranjenih. Ob 11. uri in dve minuti, se pravi točno ob času, ko je pred 28 leti eksplodirala bomba, so se oglasili zvonovi vseh mestnih cerkva in templjev. Na osrednji svečanosti v »parku miru*, kjer se je zbralo na tisoče oseb, je župan mesta Yo-totani zahtevgl prepoved vseh jedrskih poskusov. Svečanosti. se. je udeležil tudi predstavnik tokijske vlade. Na sliki: množica v «parku miru* med žalno svečanostjo. Po vstopu v veljavo zakonskih odlokov o zamrznitvi cen so nadzorni organi doslej ugotovili največ prekrškov pr! prodaji testenin in kruha. Zanimivo je, da ne spoštujejo zamrznitve cen velike tovarne testenin, ki v zadnjih dneh dobavljajo trgovini na drobno svoje proizvode po cenah, ki so poprečno za 20 odstotkov višje kot so bile 16. julija letos. Nadzorni organi so kršitelje že kaznovali. Toda industrijci so le izsilili sestanek na ministrstvu za Industrijo, kjer so jim zagotovili, da bodo kmalu poiskali ustrezno rešitev glede cene testenin. Kršitve ugotavljajo tudi pri pekih zaradi povišanja cene kruha. DANES Tudi to vprašanje je povezano z mlinsko industrijo, ki baje dobavlja pekom moko po višjih cenah kot poprej. Upravitelji bencinskih črpalk so včeraj preklicali napovedano zaporo svojih obratov za veliki šmaren. Na ministrstvu za Industrijo so jim zagotovili, da bodo njihove zahteve temeljito preučili in jih upoštevali, ko bo vlada razpravljala o vprašanju dobave, proizvodnje in razdeljevanja teko- čega goriva. V zvezi s ceno bencina se v nekaterih rimskih krogih poudarja, da bo vlada le pristala na povišanje cene, toda baje samo za okrog 12 ali 13 lir pri litru, da bi zadovoljili zahtevam petrolejskih družb in prodajalcev. Čilski predsednik Allende je sestavil novo vlado, v kateri so tudi vrhovni poveljniki vojske, mornarice in letalstva ter načelnik policije. S tem je Allende privolil v zahtevo demokrščanske opozicije, ki je vstop vojakov v vlado postavila kot pogoj za nadaljevanje dialoga s koalicijo ljudske enotnosti. Kaže pa, da čilska KD ni zadovoljna niti Z novo vlado ter da bo še naprej skušala ustvarjati težave Allendejevi koaliciji. Sindikati so obrazložili predstavnikom vlade osnovne točke načrta zahtev za obnovitev delovne pogodbe. Sindikalne organizacije OGEL. CISL in UIL so sporočile, da so na današnjem prvem sestanku s predstavniki vlade predočile predvsem zahtevo po zaščiti zdravja in delovnega okolja, po sindikalni svobodi na delovnih mestih in zahtevo o povišanju plače in pokojnin železničarjev. Hkrati pa so sindikati vzeli na znanje obveznost vlade, da bo čimprej predložila v odobritev parlamentu vse ukrepe, ki se nanašajo na prejšnje dogovore in njihovo izvajanje. Glede današnjih pogovorov pa bo vlada odgovorila šele potem, ko bo celotno vprašanje proučila v okviru medministrskega odbora zn gospodarsko načrtovanje. Na popoldanskih pogovorih so začeli razpravljati o sindikalni zahtevi po povišanju plač in pokojnin železničarjev. Sindikati zahtevajo 40 tisoč lir povišanja za vse uslužbence od 1. julija do 31. decembra letos. O ostalih zahtevah pa naj bi se dogovorili v okviru programa, ki ga predvideva nova delovna pogodba za prihodnja tri leta. Za proučitev predloženih zahtev so na sestanku sestavili štiri delovne skupine, ki bodo morale do 25. avgusta zaključiti delo in predočiti sindikatom in vladi svoje ugotovitve. o družinskih dokladah RIM, 9. — Sindikati so v preteklih dneh odločno nastopili proti vladi, ki namerava uveljaviti nekatere Ugodnosti za delodajalce pri plačevanju prispevka za družinske doklade. Te ugodnosti je delodajalcem obljubila bivša desnosredinska Andreottijeva vlada. Delodajalci naj bi plačevali manjši prispevek na vsakega zaposlenega delavca mesečno. To bi po sodbi sindikalnih organizacij zmanjšalo sklad za plačevanje družinskih doklade, ki je že itak izredno nizek. Zato so sindikati protestirali in zahtevajo, da se vlada začenja ukvarjati s povišanjem sklada za družinske doklade, da se bodo lahko povišale družinske doklade de lavcem. Zato so sindikati zahtevali, da vlada ne uveljavi tega u-krepa. Ministrstvo za delo je danes objavilo sporočilo, s katerim pojasnjuje, da ukrepi, ki jih namerava uveljaviti, se nanašajo na uveljavitev že sprejetih zakonov, na o-snovi katerih, naj bi celo povišali plačevanje prispevkov za sklad za družinske doklade. Ministrstvo pravi, da se bo z uveljavitvijo teh u-krepov sklad povišal me braniti. Nixon je sicer obljubil, da bo tudi po prekinitvi bombardiranja nudil vso vojaško pomoč Lon Nolovemu režimu, za sedaj pa še ni jasno, za kakšno pomoč bo šlo in če bo dovolj učinkovita. Uradni kamboški in ameriški viri molčijo n položaju v Phnom Penhu; glasnik Pentagona je danes celo izjavil, da »nima informacij* o vdoru partizanskih predhodnic v mesto, po vesteh iz raznih virov pa si je mogoče ustvariti dovolj pregledno sliko o nepopisni zmedi in kaosu, ki vlada v kamboški prestolnici. Radio Peking je na primer sporočil, da so Lon Nolove sile izgubile v zadnjih dneh v bojih okrog mesta kar 1.300 mož, iz Hongkonga pa je prišla vest, da je bila danes pretrgana še zadnja zveza med Phnom Penhom in zunanjim svetom. Tudi številne letalske družbe so začele odpovedovati polete v kamboško prestolnico ali iz nje, čeprav je že več tednov mogoče priti v mesto ali ga zapustiti samo z letalom, saj je tudi plovba po reki Mekong sedaj postala preveč nevarna. Številni veljaki Lon Nolovega režima pa so že v preteklih dneh zapustili mesto, še prej pa so poslali v tujino svoje kapitale. Režim je prav v preteklih dneh odobril zakon, ki dopušča premestitev kapitalov v tujino, kar so pa seveda v prvi vrsti izkoristili prav najvidnejši predstavniki režima. Vojaški položaj pa je za Lon Nola naravnost obupen: v preteklih dneh so nasilno rekrutirali vse moške od 18. do 35. leta starosti za obrambo mesta, kar pa je izzvalo med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Številni mladeniči so zbežali iz mesta in se pridružili partizanom, drugi pa ne kažejo nobene volje po bojevanju, poleg tega pa nimajo niti potrebnega vojaškega znanja. V premožnih družinah pa so se lahko z izplačanjem precejšnje vsote izognili rekrutiranju, če k temu dodamo še napovedano prekinitev a-meriškega bombardiranja in zadnje pomote ameriškega letalstva, ki so terjale več stotin mrtvih in ranjenih, lahko sklepamo, da Lon Nol ne bo mogel še dolgo braniti mesta. Kitajska uradna tiskovna agencija »Nova Kitajska* je objavila danes daljši komentar o položaju v Kambodži, v katerem ugotavlja, da prekinitev ameriških letalskih akcij v tej državi ne bo spremenila političnih terminov kamboškega vprašanja. Agencija se tudi sklicuje na izjavo Pentagona, po katerem se bodo vojaška pomoč Lon Nnlo-vemu režimu ter izvidniški poleti nadaljevali tudi po 15. avgustu ter nato ugotavlja, da je vojaški poseg ZDA proti Kambodži naletel na odločno opozicijo po vsem svetu in tudi v samih ZDA. Agencija zaključuje z ugotovitvijo, da Američani morajo ne samo prekiniti bombardiranje, ampak tudi umakniti čete in vojaško osebje ter omogočiti kamboškemu narodu, da sam reši svoje probleme brez tujih vmešavanj. To je tudi stališče kamboškega voditelja princa Sihanuka, ki je v preteklih dneh iz Pjongjanga, kjer se mudi na pogovorih s severnokorejskimi voditelji, zavrnil možnost kakršnikoli tajnih ali javnih pogajanj z Američani, dokler bodo ti pomagali »Lon Nolovim izdajalcem*. Prav tako stališče princa Sihanuka in kitajskih voditeljev pa je po vesteh iz pekinških diplomatskih krogov privedlo do odložitev nameravanega obiska Nixonovega svetovalca Henryja Kissingerja v kitajskem glavnem mestu. Američani teh vesti niso potrdili, pojasnili pa so, da datum obiska še ni bil določen, kar pa je v bistvu potrditev, saj bi moral Kissinger oditi v Peking v drugi polovici avgusta. Kot kaže, naj bi bil eden od glavnih ciljev Kissingerjeva obiska iskanje rešitve kamboškega vprašanja, v sedanjem trenutku pa so očitno pogajanja s Sihanukom nemogoča. Prav zato se pojavlja domneva, da bi v Peking utegnil odpotovati senator Mike Mansfield, ki je Sihanukov osebni prijatelj. Mansfield je pred časom napovedal, da namerava avgusta obiskati Peking, pred kratkim pa je sporočil, da je spremenil program. Vsekakor pa bi moral biti Mans-fieldov obisk po 15. avgustu, ko bodo Američani prekinili bombardiranje Kambodže. Bolj optimistične vesti prihajajo iz Laosa, kjer je notranji minister Phongsavan napovedal, da bi sporazum s Patet Laom utegnili podpisati še ta mesec, če ne bodo nastopile nove težave. Minister, ki vodi vladno delegacijo na pogajanjih s partizani, je dejal, da je treba še rešiti nekatera vprašanja. od lanskih lirM9| Jaurad “r na L06l miHja^ ki Pa so uUjučno vojaškega "zna- povečal za 19 milijard lir. Po o-cenah ministrstva za delo, naj bi ob koncu letošnjega leta blagajna za družinske doklade izkazala pribitek 238 milijard lir. enim tednom razširila vest, da je bil sporazum že dosežen, pozneje pa sta vest demantirala tako vladni glasnik kot tudi predstavnik Pa-tet Laa. V PROSTORIH GOSPODARSKE FAKULTETE NADZORSTVO NAD CENAMI Seminar AIESEC o sodelovanju Mestni redarji bedo pregledovali na prostoru med Alpami in morjem tudi trgovine v okoliških oblinah Predavatelji orisali zlasti gospodarske stike med Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo, Hrvatsko in avstrijsko Koroško .........................V;; ^ Včeraj se je v Trstu ponovno sestal pokrajinski odbor za cene Včeraj dopoldne se je na tržaški ■ za vso deželo Furlanijo - Julijsko prefekturi sestal pokrajinski odbor i krajino. V ta namen bo deželna u-za cene. Seje, ki jo je sklical vlad- | prava sklicala poseben sestanek žu-ni komisar Di Lorenzo, so se ude i panov in trgovcev, ki naj bi steup- ležilj. tudi trža.ŠKi občinski odbor- — —*--------------1 * ' ‘ nik za osebje ter miijsici, do- U di .eženci seminarja včeraj na univerzi linski, repeniabrslii in zgoniški župani. Odbor je pregledal prve izsledke novega nadzorstva nad cenami in ugotovil, da se nadzorovanje odvija v skladu s predvidevanji. V prvih dveh dneh so ffnsnčni in mestni redarji pregledali okoli .100 trgovin, to je približno petino vseh odprtih prodajaln, in pri tem ugotovili kakih 15 primerov nepravilnosti. V okoliških občinah bodo trgovine pregledovali mestni stražniki, kolikor bi slednji ne utegnili opraviti vsega, pa jim bodo pri.sko čili na pomoč finančni stražnik?. Odbor je nato proučil, vprašanje nabav raznega blaga za široko po plo je pozdravil vse navzoče, med katerimi so bili konzul SFRJ Srečko Kovačič, Terzuoli, dr. Bellerosa, dr. Gašperini, ing. Milan Sosič, Alfonz no pripravili ustrezna r.ačrte. Se- Guštin. Drago Gantar, Egon Kraus stavljen je bil spisek blagovnih ! jn drugi. vrst,, ki se dobavljajo ali uvažajo na področje naše dežele in za katere bodo pristojni organi zahtevali objavo ustreznih cenikov na viru proizvodnje. Ta oblika nadzorovanja cen se bo izvajala enotno za vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino. VČERAJ NA REPENTABRU Nagrajeni najboljši pridelovalci ierana Sinoči je na Repentabru, v restavraciji »Furlan*, domači župan Mihael Guštin s kratkim govorom začel slo-trošnjo in ugotovil nujnost, naj se I vesnost ob podelitvi nagrad razstav-to vprašanje reši na enoten način I ljavcem enajste razstave terana. To- V prostorih gospodarske fakulte- številne možnosti za primemo uve-, ,,,,|,,,,,,M,,,,,,i,i,,i,,,i,,,“,,B,,,,,,,i,,i»,,i,i,*i»i*iiii|iiiii*iiiiiiMiiiiiiiin*iiMiiiiiii«iiiiiiiiniiij*iiiiiiiiiiiiiiii*iiiniiiiiim*iiiiiiiiiiiiiim»nia te na tržaški univerzi je bil vče- j ljavitev in zlasti za okrepitev med-raj dopoldne napovedani seminar j narodnih odnosov, o gospodarslcih vprašanjih področja i Dr. Susič je v svojem posegu , pe, ^rna’ ,kl, *ta fa «*«*■>«- [ objasnil glavne izsledke posebne la tržaški m ljubljanski odsek Med-1 ankete, ki jo je goriški zavod ISIG KRIZA V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU narodne zveze študentov gospodarskih in trgovskih ved (AIESEC). Seminar se je začel pretekli ponedeljek v Ljubljani, nadaljeval pa se bo do nedelje. Mladi udeleženci si bodo v teh dneh ogledali tudi nekatere tržaške tovarne, pristanišče in nekatere turistične točke. nakar bodo odpotovali najprej v Ankaran, na(b pa po Soški dolini čez Vršič na Bled in v Ljubljano, kjer se bodo v nedeljo razšli. Skupina, v kateri so pripadniki najrazličnejših narodnosti, šteje okrog 40 ljudi. Na včerajšnjem srečanju na tržaški univerzi so se udeleženci seminarja seznanili z gospodarskimi in socialnimi vprašanji naše dežele in širšega prostora med Alpami in morjem, to je področja, ki ga opravil s proučitvijo stikov med štirimi deželami v prostoru Alpe Adria (kakor omenjeno, gre za Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo, Koroško in Hrvatsko). ISIG je pregledal tri letnike (1956, 1963 in 1970) Primorskega dnevnika in ugotovil, da se je število stikov med štirimi deželami na vseh ravneh v tem času povečalo za 483 odst. Pri tem je ISIG upošteval vse vrste stikov, od političnih do športnih, od kulturnih do razvedrilnih. LSIG je ugotovil, da so se omenjeni stiki v letu 1956 obnavljali poprečno po enkrat na teden; leta 1963 so jih že našteli po 4 na teden, danes pa prihaja že praktično do enega stika na dan. Goriški inštitut namerava sedaj izpopolniti svojo preučitev s Zaostreno nesoglasje med sindikati Minister Pieraccini bo obiskal Trst Da bi olajšali dosego sporazuma so pristaniški delavci prekinili stavkovne akcije - Nepopustljivost CISL in U!L v oceni vodstvu delavske zbornice CGIL - Minister za trgovinsko mornarico bo naše mesto obiskal septembra Prvo nagrado, srebrni pokal predsedstva deželnega sveta, bronasto kolajno turistične pokrajinske ustanove in 20.000 lir repentabrske občine je prejel Alojz Milič iz Repno. Drugo nagrado so podelili Romanu Pariču tudi iz Repna. Prejel je pokal tržaške trgovinske zbornice, bronasto medaljo in znesek 15.000 lir. Tretjo nagrado si je prislužil Silvester Škabar iz Repna. Podelili so mu pokal Kmečke zveze, medalio ter denarno nagrado 10.000 lir. Drugi razstavljavci so prejeli vsi isto oceno in bronasto kolajno pokrajinske turistične ustanove in denarno nagrado 5000 lir. Priznanja so prejeli še Alfonz Guštin, Dušan Guštin, Ivan Guštin, Mirko Guštin, Milan Križman, Karel Milič, Emil Pu-rič, Stano Ravbar, Karel Škabar. E-mil Škabar in Ivan Škabar. Na mizi so ostale še tri nagrade, ki so jih prispevali deželni odbor Furlanije - Julijske krajine, Združenje neposrednih kmečkih delavcev in Kmečka hranilnica z Opčin. Z žrebanjem so zaključili uradni del prireditve. Prijetna slovesnost se je nadaljevala z zakusko, ki so jo povabljenci zalili z odličnim domačim teranom. po že ustaljeni praksi označujemo i podatki, ki naj prikažejo razvoj kot Alpe-Adria, in ki obsega Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo, avstrijsko Koroško in Hrvatsko. Po krajšem pozdravnem nagovoru predsednika tržaškega odseka AIESEC A. Flega so spregovorili štirje strokovnjaki iz naše dežele: prof. Strassoldo in dr. Susič za Inštitut za mednarodno sociologijo iz Gorice, prof. Sambri s tržaške univerze in dr. Cian od deželnega urada za načrtovanje. Prvi predavatelj je orisal nastanek italijanskih dežel s posebnim statutom in opozoril na vprašanje obrobnih dežel v Evropi. Naglasil je, da je na starem kontinentu 24 takih dežel, med njimi pa je naša edini primer socialno - go- tovrstnega sodelovanja v drugih obrobnih deželah v Evropi. Dr. Sambri je razčlenil gospodarsko sodelovanje med štirimi deželami in se zadržal zlasti ob vprašanju industrijskih dejavnosti. Nato je podal daljši prerez novega razvojnega načrta Furlanije -Julijske krajine. Zadnji predavatelj dr. Cian je prikazal gospodarski potencial naše dežele in pri tem naglasil, da si tukajšnji načrtovalci prizadevajo, da bi Furlanija - Julijska krajina v 15 letih dohitela (po stopnji razvoja) druge članice Evropske gospodarske j srečanju - besedilo sporazuma, ki Ko je že kazalo, da bo napetost v pristanišču, in med sindikalnimi organizacijami v Trstu, popustila, se je včeraj položaj ponovno zaostril in se približal najbolj kritični točki. V jutranjih urah so se še enkrat sestali predstavniki tržaške CGIL, CISL in UIL, a sta zadnji dve sindikalni organizaciji odklonili celo predlo- o posredovanju vsedržavnih sindikalnih vodstev. Sestanek v rimskimi voditelji sindikatov je zato odpadel. Po sestanku so sindikati izdali ločena tiskovna sporočila. CCdl,-U1L in CISL sta izdali resolucijo splošne narave, v kateri pripisujejo odgovornost za nastali položaj pristaniškim delavcem in CGIL. Slednja pa v tiskovnem sporočilu pojashjuje svoja stališča in poudarja. da je že sprejela - na prvem spodarskega področja, ki meji na eni strani z Zahodno in na drugi z Vzhodno Evropo. Odtod številna I preostalimi deželami v vprašanja, hkrati s tem pa tudi I Alpe Adria. skupnosti. Nato je podrobneje analiziral pobude, ki so se v zadnjih letih porodile na našem področju glede gospodarskega, socialnega in kulturnega sodelovanja s prostoru ga je predlagal tajnik UIL dr. Carlo Fabricci. Sprejeti so bili tudi popravki, ki jih je predlagal predstavnik CISL. S tem je CGIL zaradi enotnosti sprejela kompromis, po katerem bi stavke v tržaški luki prekinili do septembra, MIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIirnilllllllllllllllllllllllllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllimilllllllllU PISMO FEDERACIJE PREVOINIKOV CGIL-CISL-UIL Sindikati deželni upravi: nemudoma ustanoviti konzorcij za javne prevoze Če dežela, pokrajina in druge ustunove ne bodo pokazale dobre volje že v avgustu ali septembru, bodo sindikati oklicali nove stavkovne akcije Te dni je sindikalna federacija uslužbencev prevoznih podjetij (FIAI - CGIL, FENLAI - CISL in FNAI - UIL) iz Trsta poslala deželnemu oaboru, ki mu predseduje odv. Comelli in pokrajinski upravi spomenico, v kateri ugotavlja, da postaja vprašanje javnih prevoznih storitev iz dneva v dan ostrejše in terja takojšnjih in korenitih posegov, predvsem pa ustanovitve pokrajinskega konzorcija za upravo javnih prevoznih storitev. Po mnenju sindikatov izraz »takoj* pomeni, da mora deželna uprava, sporazumno s tržaško pokrajino, narediti prve korake že v mesecu avgustu in v septembru. V nasprotnem primeru konzorcij ne bo ustanovljen, kot je bilo že obljubljeno, pred koncem leta 1973. Če deželna vlada in pokrajinska uprava ne bosta pokazali dobre volje, bodo sindikalne organizacije uslužbencev javnih in zasebnih prevoznih podjetij prisiljene začeti s stavkovnimi in drugimi akcijami. Pritisk bodo izvajali tudi ob sodelovanju drugih zainteresiranih kategorij in samih meščanov — potnikov. V pismu sindikalne organizacije ugotavljajo, da je položaj uslužbencev ria avtobusih (predvsem zasebnih) nečloveški in nevzdržen. Že pred meseci so opozorili na nevarnost, ki jo predstavljajo stari in večkrat slabo popravljeni avtobusi, položaj pa se od tedaj ni spremenil. Koncesionarji vedo, da bo njihovega dela prej ali slej konec in se zato ne brigajo za prevozna sredstva, kaj še, da bi v popravila ali nakupe novih avtobusov vlagali mastne podpore ki jih prejemajo od države in deželne uprave. Tako se dogaja, da skupnost (država in dežela, ki — kakorkoli to ocenjujemo — upravljata denar skupnosti) finansira zasebne koristolovce, ki ji, v zameno, nudijo nevarne in slabe storitve. Prvi ukrep, ki ga je treba uresničiti, je torej takojšen odvzem še obstoječih koncesij. Sindikalne organizacije so v svoji spomenici tudi naštele koncesijska podjetja, ki bi jih bilo treba takoj municipalizirati. To so «Carsica» (proge v nabrežinski, zgoniški in repentabrski občini), SAP (proge med Dolino in Mačkoljami in k Trst - Dolina - Boljunec - Boršt Ricmanje) in SAITA (za progo do Grljana in k Banom). Sam načrt družbe SOMEA. trdijo sindikati, obvezuje tržaško občino, da premosti svojo zaprtost in se zazre v širšo, pokrajinsko stvarnost. Ni namreč tajnost, da manjše kraške občine in dolinska (pa tudi Milje) same ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi izvedle municipalizacijo prog. Potrebna je torej pobuda pokrajine s pomočjo dežele, skratka — pokrajinski konzorcij za upravo javnih prevozov. Zato sindikati pozivajo deželno vlado, pokrajino, prizadete občine in politične stranke, naj se lotijo tega vprašanja in ga čimprej rešijo, preden bo položaj »eksplodiral*. Medtem se je prejšnje dni sestal v Gorici aktiv sindikalnih delegatov prevoznih in špedicijskih podjetij, ki so včlanjeni v CGIL. Izvolili so novo deželno vodstvo sindikata FIAI, v katerem so Ber-nes, Bearzi, Cuttini, Demarco, Mo-linari, Mazzacani, Nicolini, Picci-nuto, Piccin, Tremul in Tommasi. Deželni tajnik sindikata prevoznikov CGIL bo odslej Sergio Tremul iz Milj. osnovna tema so še nerešena vprašanja ribičev, bo od 20. do 24. ure, kn bodo odprte stojnice z ribjo hrano in vinom. V soboto ob 21. uri se bodo na mo- Škofijam), »Stradale* (za progo tornem čolnu pri pomolu zbrali pred- v tem roku pa bi sindikati morali določiti skupna stališča glede vseh perečih vprašanj tržaškega luškega gospodarstva. Potem ko sta tržaški CISL in UIL predlagali ta kompromis, je — po oceni vodstva tržaške delavske zbornice CGIL — bil ta preklican na »nerazumljiv, neodgovoren in nepopustljiv pritisk* organizacij pristaniških uslužbencev CISL in UIL. Ko tudi posredovanje rimskih vodstev ni zaleglo več, je CGIL sklenila, da prepusti pobudo sindikatu pristaniščnikov CGIL in samim pristaniškim delavcem. Vodstvo delavske zbornice CGIL bo nadaljevalo napore za rešitev spora, ki je — zaradi nerazumljivih vzrokov zajelo'tudi Šama sindikalna vodstva. Medtem je podžupan Lonza nadaljeval svoje posredovanje pri ministru za trgovinsko mornarico sen. Pieracciniju. Ta je odgovoril, ri>-se morajo najprej sporazumeti tržaški sindikati, obljubil pa je, da bo obiska) Trst v prvi polovici septembra in se ob tej priliki zanimal tudi za luška vprašanja. Položaj v pristanišču je še vedno oster. Delavci, ki so strnjeni ob svoji strokovni organizaciji, so zato, da bi olajšali dosego sporazuma med vodstvi, včeraj prekinili vsako stavkovno akcijo. Zato je pa tem večje razočaranje, ko so spoznali, da je polemika prevladala pred koristjo pristaniških delavcev kot prevoznikom, zlasti v obdobju, ko uvajajo novo prometno ureditev, ki k* torej v noskusni fazi. • Včeraj je odplula iz našega pristanišča angleška tankerska ladja »Es-so Lancashire*. iz katere je pred dnevi pritekla nafta, ki je onesnažila morje. Poveljnik ladje je plačal 3 milijone lir kavcije, v kratkem pa bi moral biti proces. Od danes do nedelje «ribiški praznik* Od danes zvečer dalje, do nedelje, bo na pomolu pri tržaški ribarnici »ribiški praznik*, ki ga prireja zveza zadrug m posojitoic. Praznik, katerega stavniki oblasti in ribiških zadrug iz Trsta, Devina, Tržiča, Gradeža in deželne ribiške zveze zadrug. Razpravljali bodo o skorajšnji deželni konferenci o ribiškem zadružništvu. Razgovor trgovcev z odbornikom De Luco Včeraj je občinski odbornik De Luca, ki ga je spremljala skupina občinskih strokovnjakov za prevoze, sprejel delegacijo lastnikov trgovin in trgovcev, ki so mu obrazložili stališče do nove ureditve prometa v mestnem središču. Trgovce je zlasti zanimala možnost nakladanja in razkladanja blaga na »otokih* za pešce, na ulicah za hitri promet in na cestiščih za sama javna vozila. Odbornik De Luca je zagotovil, da bo nova ureditev prometa zagotavljala potreben prostor tako trgovcem Praznika KPI v Naselju sv. Sergija in Podlonjerju Jutri in v nedeljo prireja KPI dva praznika tiska: v Naselju sv. Sergija in Podlonjerju. Praznik v Naseliu sv. Sergija bo na vrtu ljudskega doma «Togliatti». kjer bo nastopila (v soboto in nedeljo) mil iška godba na nihala. Za ples bo igrala skupina «K 5». V nedeljo popoldne pa bosta zbrnnim spregovorila Ezio Martone in Duško Udovič. V Podlonjerju bo praznik komunističnega tiska samo v nedeljo in sicer na vrtu krožka »Zvezda*. Igrala bo skupina »Humbert Pascal*. Govorila bo Bruna Braiila. V popoldanskih urah je utonil v morju pred kopališčem uslužbencev Pred sodišče, ker je miril častnika Zgodilo se je v sredo zvečer, ko je manjkalo nekaj ur do koncerta skupine tPooht> na Gradu sv. Justa. Leonardo Bertucci se je s svojim avtom vozil po nabrežju, ko mu je prečkala cesto ženska z o-trokom. Sunkoma je zavrl. Ženska je prečkala na nedovoljenem mestu, a si gotovo ni pričakovala tega, kar se je zgodilo. Razburjeni moški je planil iz avta, jo grobo zagrabil za laket in jo nahrulil. Kričal je — po pričevanju očividcev — da jo bo odpeljal na kvesturo . .. Seveda te pravice ni imel, saj je šlo za navaden cestni prekršek. V skrajnem primeru bi bil maral Bertucci, ki se je predstavil za karabinjerskega častnika poklicati agente cestne policije ali mestne stražnike, ti pa bi ženski naložili globo, verjetno pa tudi tega ne, saj bi zadostoval — kot je navada pri nas, v Trstu — prijazen opomin z navodili za prečkanje prometnih cest. Kričanje častnika v civilu, ki jo je tako grobo napadel, prizadeta in prestrašena ženska ni razumela, saj sploh ne razume italijanščine. A to je častnika verjetno še bolj razburilo, če je njegovo vedenje privabilo na cestišče kakih trideset ljudi. Med temi je bil tudi baterist Stefana D’Orazio, ki je častnika (v civilni obleki) opozoril, da je ženska tuja turistka, zaradi česar res ji ni kazalo na tak način dokazati «gostoljubnosti». To pa je bilo vse. Bertucci je poklical karabinjerje in ukazal fanta aretirati. Odpeljali so ga v zapor in ga prijavili sodišču. Če bi karabinjerski častnik ne nosil civilne obleke, bi lahko za komentar napisali samo geslo: *Moč uniforme/» Gledališča FESTIVAL OPERETE V POLITEAMA ROSSETT1 Drevi ob 21. uri zadnja predstav« operete «Kačji pastir*. • Danes bodo, že tretjič, stavkali uslužbenci tržaškega geofizikalnega observatorija. V bistvu zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev in jam- notranjega ministrstva v Miljah 65- stvo stalnosti službe, letni finančni stražnik v pokoju Sa- Sindikat uslužbencev CISL je v svo-verio Del Monaco iz Maddalonija pri j jem sporočilu protestiral, ker se tri Caserti. Kljub temu, da ga je službu- i tedne od začetka sindikalnega spora joči agent potegnil na suho in mu I uprava sploh ni pozanimala za njihove masiral sroe, je priletni Del Monaco j zahteve. Direktor je celo odšel na do-umrl pet minut po sprejemu v bol- pusi, uslužbencem pa zaželel naj »do-nišnico. | bro stavkajo*. Včeraj zgodaj popoldne je žena odkrila truplo 41-letnega Maria Racarja iz Ul. Femei 42 v Miljah, ki se je obesil na tram v kleti svojega stanovanja. Kino MIRAMARSKI PARK »Luči In zvoki* ob 21.00 «Der Kaisertraum von Mi-ramare* v nemščini; ob 22.15 »Mas-similiano e Carlotta* v italijanščini. Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Excelsior 16.00 «Diario segreto da un carcere femminile*, Anita Strimberg, Massimo Serrato. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni dramatični film. Grattacielo 10.30 «Bella di giomo*. Barvni film. Igra Catherine Deneu-ve. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fcnice 16.00 »Senza ragione*. Barvni film. Igrajo Franco Nero, Telly Sa-valas, Mark Lester. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.30 »II dittatore delio stato di Bananas*. Barvni film. Režija: Woo-dy Allen. Ritz 16.30 «A un passo dalla morte*. Barvni film. Igrata Patty Duke in Rosmary Murphy. Aurora 16.30 «UFO allarme rosso, at-tacco alla terra*. Iz ciklusa »Znanost in fantazija*. Barvni film. Capitol 16.30 «Cabaret». Barvni film B. Fosseja. Igra Liza Minelli. Cristalio 16.30 «La coda delio scor-pione*. Barvni film. Igra George Hilton, Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero Zaprto zaradi počitnic. Eiiodramniatico 16.30 «L'isola dei pia-ceri proibiti*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18, letom. Moderno 10.30 «11 cinese dal braccio di ferro*. Barvni film. Režija: Kiang Hung. Vittorlo Veneto 17.00 Serija detektivk: »La signora delfauto con gli occhiali ed un fucile*. Barvni film. Igra Sa-mantha Eggar in Olivier Reed. Samo danes. Abbazia Zaprto zaradi počitnic. Astra 16.30 »Noi siamo i zingarelli* (La ragazza di Boemia). Črnobeli film. Igrata Stan Laurel in Oliver Hardy. Ideale 1615 »Sono Sartana il vostro becchino*. Barvni film. Igrata Klaus Kinski in John Garko. TSBmmm SPD1 priredi 25. in 28. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Odhod iz Trsta 25. avgusta. Za planince vzpon po »mulatjeri* na Dolič, prenočevanje v Tržaški koči: 26. avgusta vzpon na Triglav — povratek v Na Logu. Turisti: prenočevanje v Na Logu, naslednjega dne z avtobusom k izviru Soče. Vpisovanje pri Norči v Ul. Ceppa 9/11. PD »Slavko Škamperle* priredi 8. in 9. septembra 1973 dvodnevni izlet na Gardsko jezero. Vpisuje Urdih, Ul. Frandesia 18. od 9. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Ob vpisnini plačati polovično vsoto celotne cene izleta. Prosvetno društvo »Tabor* Opčine sporoča izletnikom v Bohinj, da je odhod iz Prosvetnega doma ob 6.30 in ne ob 5.30, kot prvotno najavljeno. Pred prizoriščem nesreče v Naselju sv. Sergija niiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN POŽAR V ZASILNEM KLETNEM STANOVANJU IZGNANE DRUŽINE liiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiviiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuii DELO TRGOVINSKE ZBORNICE Prizadevanja za ohranitev industrijskih olajšav do 1980 Zbornica pomaga nadzorovati cene - Minister Pieraccini povabljen na sodelovanje pri reševanju sindikalnega spora v luki V sredo se je sestal vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice. Na seji je predsednik dr. Caidassi poročal o začetku del za gradnjo tovornega postajališča pri Fernetičih. Najprej bodo uredili obsežno ploščad, na kateri bodo opravljali carinske preglede tovornjakov in tako razbremenili glavno cesto. Predsednik Caidassi je nato poročal o stikih, ki jih je zbornica imela s parlamentarno komisijo «tridesetih» v zvezi z napovedano davčno preosnovo in z olajšavami za industrijske dejavnosti na Tržaškem po zakonu štev. 163 iz leta 1969. Zbornica se je zavzela za to, da bi pristojne oblasti podaljšale veljavnost omenjenih olajšav do leta 1980. Poleg tega pa si ustanova v sodelovanju z vodstvom industrijske cone in tukajšnjega združenja industrijcev prizadeva, da bi Trstu zagotovila v zameno za odpravo omenjenih olajšav drugačne podpore, ki pa ne spadajo v delokrog komisije «tridesetih» in ki se nanašajo predvsem na delno razbremenitev socialnih dajatev Tržaški krogi bodo predočili to vpra- šanje predsedniku ministrskega sveta, ministru za finance in drugim pristojnim ministrom. Ministrski svet bo vzel v pretres ta problem pred koncem letošnjega leta. Zakladno ministrstvo pa je pred kratkim sporočilo, da ne more pristati na izdajo «davčnih bonov*, ki jih je prvotno predvidevala davčna preosnova, in sicer iz tehničnih razlogov. Zbornica se je pridružila drugim javnim organom, ki izvajajo nadzorstvo nad cenami ter v tej zvezi uvedla posebno nadzorstvo nad cenami blaga v prodaji na debelo. Odbor je nato načel vprašanje pristaniškega dela in zavzel do zadnjih stavk odklonilno stališče. V tej zvezi je dr. Caidassi brzojavno zaprosil ministra za trgovinsko mornarico Pieraccinija, naj bi nastopil pri vodstvih CGIL, CISL in UIL z namenom, da bi bilo sedanje sindikalno gibanje v luki čim prej ugodno rešeno. V brzojavki se posebej naglaša, da zastoj dela v luki pospešuje odhajanje ladij v bližnja jugoslovanska pristanišča. Plameni zajeli 12-ieino deklico: njeno zdravstveno stanje je kritično Pripravljala je kosilo, ko je ogenj s kuhalnika zajel žimnico - Zaradi dima bi se kmalu zadušilo 3 mesece staro dekletce - Alkoholizirani družinski poglavar izgnal iz udobnega stanovanja v klet ženo in otroke Včeraj dopoldne je izbruhnil požar v kleti poslopja v Ul. Rosselli 4, kjer sta stanovali s svojci, ki jih je izgnal iz stanovanja družinski poglavar, deklica in dojenka. 12-letna Mariuccia Crevatin in njena komaj 3 mesece stara sestrična Eva sta pravzaprav žrtvi tragičnega družinskega položaja in vrste žalostnih okoliščin. Medtem kg je malo Evo dim sicer nevarno omamil je Mariuccio ogenj tako opekel, da leži v bolnišnici s pridržano prognozo. Tragedija se je pripetila nekaj minut pred 10. uro. Stanovalci so po nekaj minutah opazili požar in obvestili kvesturo. Z vso hitrostjo so pridrveli gasilci, ki sta jih vodila podčastnika Piacentini in Štraus. Medtem so sosedje že izvlekli deklici do vhodne veže, gasilci pa so v kratkem pogasili plamene. požar je izbruhnil, ko je Mariuccia prižgala kuhalnik na alkohol, iz katerega je verjetno uhajala lahljo vnetljiva tekočina. Hotela je skuhati kosilo zase in za svojce. Družina Crevatin ima sicer v pritličju istega po- Mala Mariuccia na bolniški postelj slopja lepo in udobno štirisobno stanovanje. V njem so stanovali oče. 47-letni Benedetto, brez poklica, mati Antonia Jugovac (42 let), dvojčka Mariuccia in Antonio, njuna 18-letna sestra Susanna in hčerkica slednje Eva. že pred časom je oče kazal očitne znake umske neuravnovešenosti, predal se je pijači in postal izredno nasilen. Večkrat je pretepal ženo. ki je edina s svojim delom vzdrževala družino in tudi njega. Benedetta Creva-tina so skušali zdraviti v umobolnici, kjer je bil štirikrat, do januarja letos, ko se je vrnil domov. Tedaj je pognal vse iz stanovanja, tako da se je žena morala preseliti z otroki v klet. Tu so si uredili bomo bivališče: dve postelji z žimnicama in majhen kuhalnik na mizi. Ko je včeraj izbruhnil požar, ki je v nekaj minutah zajel žimnico, je bil oče v gostilni, mati na delu, starejša sestra po opravkih, mali Antonio pa se je igral v bližini. Tako je minilo več dragocenih minut, preden so se sosedje zavedli, kaj se dogaja. Ko so priskočili na pomoč, je bila Mariuccia grozno opečena po vsem telesu, Eva pa je bila zaradi dušečega dima v nezavesti. Obe so zvlekli do veže in nato, v pričakovanju bolničarjev Rdečega križa, položili na pločnik. Ravno tedaj pa je prišel, pijan In z dvolitrsko steklenico v rokah, oče. Ko so mu povedali, kaj se je zgodilo in mu pokazali ožgano hčer, je Crevatin dal razumeti, da se to njega ne tiče, kar je razumljivo razburilo ljudi, ki so skušali z njim obračunati. Na njegovo srečo so ga agenti komisariata pri Sv. Soboti rešili pred razjarjeno množico in ga naložili v rešilni avto Rdečega križa, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico, od tod pa v umobolnico, kjer so ga prepustili zdravnikom. Sedaj proučujejo njegov položaj in verjetno ga bodo prijavili sodni oblasti, ker ni nudil stanovanja svoji družini in morda tudi hujših prekrškov Benedetto Crevatin je si er bnlnFarjem in še prej 'Ivem trdil, da je on zaneti) po žar. To pa ne drži, saj so ga številne osebe videle v gostilni. Stanje male Eve ni zaskrbljujoče: prepeljali so jo v otroško bolnišnico »Burlo Garofolo*, kjer so mnenja, da bc okrevala že v nekaj dneh. Ubogo Mariuccio pa so plameni hudo opekli po vsem telesu: če se bo rešila, kljub groznim opeklinam 2. in 3. stopnje, bo prav gotovo vse življenje nosila posledice, zlasti na obrazu. Včeraj zjutraj so agenti devinskega komisariata rešili 47-letno turistko iz Milana Gemmo Gallo, ki se je z gumijastim čolnom preveč oddaljila od obale in se zaradi tokov in vetra ni mogla vrniti na plažo. Z motornim čolnom so jo pripeljali do devinskega portiča. Obiščite XXIII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU od 10. do 20. 8. 1973 kjer se boste poleg ugodnega nakupa lahko vsuk večer od 19. ure dalje tudi prijetno zabavali ob zvokih VESELIH PLANŠARJEV Dobra postrežba. Vabljeni! V nedeljo, Z. septembra 1973 bo v Kamniku tradicionalni «DAN NARODNE N0ŠE» Vabimo vse, ki bi se radi udeležili sprevoda narodnih noš in folklornega nastopa, da se javijo v naši pisarni v Trstu (Ul. Geppa 9) v uradnih urah od 9. do 13. do vključno 14. avgusta. Slovenska prosvetna zveza KMEČKI TABOR n:i Opčinah Začetek jutri, H. avgusta t.l. ob 17.30 TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Cenjene stranke obveščamo, da bo naša knjigarna zaprta od 12. do 19. avgusta. Želimo vam prijetne počitnice. Včeraj-danes Danes, PETEK, 10. avgusta LOVRENC Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 20.22 — Dolžina dneva 14.33 — Luna vzide ob 18.14 in zatone ob 2.11. Jutri, SOBOTA, 11, avgusta ALEKSANDER Vreme včeraj: najvišja temperatura 29,7 stopinje, najnižja 21,2, ob 19. uri 28,6 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb, stanoviten, veter 16 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 34-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 9. avgusta 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 73-ietna Giuseppina Gi-rotti por. Benussi; 89-letna Stefania Depreto vd. Capello, 77-letna Carmela Bacci, 76-letni Antonio Furlan, 60-let-ni Bruno Pitacco, 60-letna Maria Bak por. Cugna. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Piccio-la. Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Val-maura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Libertš 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. GORIŠKI DNEVNIK NA KMEČKEM TABORU NA OPČINAH (OD 11. DO 15. AVGUSTA) KRONIČNA BOLEZEN ZARADI TEHNIČNIH POMANJKLJIVOSTI v V torek zanimiva okrogla miza Ob sobotah in nedeljah v Steverjanu o zadružništva in živinoreji Vsak večer poučni kratkomclražni filmi ški in cene krmil se vedno bolj večajo, prav tako naraščajo stroški v zvezi z vzdrževanjem hlevov, cene mleka pa absolutno ne odgovarjajo proizvodnim stroškim. če se bo še dolgo nadaljevalo po tej poti, bodo morali rejci opustiti to važno dejavnost. Nizke cene mleka se ne skladajo s cenami drugih živil, ki nimajo iste hranilne vrednosti. Prav gotovo bodo na okrogli mizi prišle do izraza vse težave živinoreje pri nas in skušalo se bo najti izhodišče, ki naj bi zadovoljilo potrebe naših kmetov. Razumljivo je sicer, da bi povišanje cen mleka in drugih proizvodov oškodovalo delavske sloje, toda sedanja nizka cena ne odgovarja realnim potrebam. Po drugi strani pa je nemogoče prisiliti kmeta, da bi gara! od zore do mraka, pri tem pa bi moral ves svoj izkupiček izdati za krmljenje živine. O živinoreji bodo na kmečkem taboru vsak večer predvajali kra*ko-metražne filme, med katerimi bo vsekakor najbolj zanimiv film. ki ga je pripravil tržaški režiser Mau-ri po nalogu Pokrajinskega centra za socialno zdravstvo. Čeprav bo film obravnaval živinorejo na prostem v Reziji, bo zanimiv tudi za naše kmete. JUTRI SLOVESNA OTVORITEV Podjetja iz naše dežele na lesnem sejmu v Celovcu V Celovcu bodo jutri dopoldne slovesno odprli 22. mednarodni lesni se liiiiiiiniiUK""lll"",,lllll,llll>lll,,l:l>ll"llllllll,M,>llil"l"l,fl,,llllll,ll>lll,ll>l>ll,>,IMM,>>MI(l,MI>ai>>lllr,1N SOVJETSKA OCEANOGRAFSKA LADJA V TRSTU Jutri popoldne bodo na Opčinah odprli 15. kmečki tabor, ki bo trajal do 15. avgusta. Prireja ga Kmetijska zadruga v sodelovanju s prosvetnim društvom Tabor z Opčin. s Kmečko zvezo iz Trsta in s pokrajinskim združenjem rejcev. Vodstvo zadruge, ki je priredilo leta 1958 prvi kmečki tabor, se ni takrat zavedelo, da bo ta manifestacija postala tradicionalna in potrebna našim kmetovalcem. V bodoče taborov niti ne bodo šteli več, saj je kmečki tabor postal nekaj vsakoletnega in nujnega. Openski tabor je res ljudski praznik, saj ga ne obiskujejo le kmetje, ki jim je ta manifestacija namenjena. Do izraza pride medsebojno sodelovanje gied kmeti in drugimi sloji s te in one strani meje. Prisotna pa je tudi mladina, ki jo delno privlači zabavni del programa na kmečkem taboru, delno pa tudi želja po medsebojnem spoznavanju. Bistvo kmečkega tabora ni samo rajanje in velika množica ljudi, pač pa se je Kmetijska zadruga v preteklih letih potrudila, da so prišli do izraza tudi drugi momenti našega kmetijstva in kulturnega življenja. V okviru tabora so bile tako razne slikarske manifestacije in razstave. Ni manjkalo niti pevskih zborov niti folklornih skupin. V ospredju kmečkega tabora pa je bila vsekakor vedno razstava kmetijskih strojev in drugih potrebščin za izboljšanje dela na kmetijah in v vinogradih. Naši poljedelci pa so razstavljali tudi razne kmetijske pridelke, sadje, zelenjavo, cvetje, vino. Med kmečkim taborom so organizirali tudi razne strokovne konference o perečih vprašanjih kmetijstva in zadružništva. Letošnji , kmečki tabor bo ime) poleg običajnega kulturnega sporeda še razstavo o kmečkih uporih, ki so pred stoletji zajeli tudi naše kraje. Razstava o kmečkih uporih je j bila prirejena s prav posebno skrb-1 .. jo. saj je bil to zelo važen mej-! Na ladji dela elapa 9 znaimvenlkov nik v dolgotrajni borbi kmetov za 1 lastne pravice. Borbenost je kmetom potrebna še danes, saj si niso kmetovalci še priborili vseh svojih pravic, ki se ne omejujejo le na ekonomsko področje, pač pa ima-ji širšo politično obeležje. Borbenost naših kmetov pa je v zadnjih letih obrodila svoje sadove. Zgovoren primer skupnega nastopa je važna zmaga v borbi za demokratizacijo kmečke bolniške blagajne. Važni pa so tudi uspehi na zadružnem polju. Kmetijska zadruga si je prizadevala, da bi, ob sodelovanju zadružne zveze, čimbolj Popularizirala zadružništvo in prispevala k njegovemu razvoju. V kratkem bo uresničen zadružni hlev In tudi zadružna mlekarna, sedaj Pa že obstaja cvetličarska in vrtnarska zadruga. Z novimi inlra-strukturami pa si Kmetijska zadruga prizadeva, da bi čimbolj Uspešno nudila svoje usluge vsem članom in tudi drugim kmetom. Stanje ' celotnega našega kmetijstva je zelo težko, še najtežji pa je položaj naše živinoreje. Zato bo v okviru kmečkega tabora Vsedržavna zveza zadrug in vzajemnih blagajn priredila okroglo mizo (14. avgusta ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah) o «živinoreii in Zadružništvu — sedanji položaj in Perspektive*. K sodelovanju in razpravljanju o tem problemu je zadružna zveza privabila vidne kmetijske predstavnike. Na okrogli mizi na Opčinah bodo sodelovali kmetijski izvedenec Italico Tagliaferro, Predsednik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, kmetijski iz-vedenec Edi Bukavec kot predstavnik Kmečke zveze iz Trsta, Silvino Poletto, deželni tajnik zveze zadrug, Mirko Križmančič, predsednik Pokrajinske zveze rejcev. Diskusijo pa bo vodil član Pokrajinske zveze zadrug in vzajemnih bla Šajn Dušan Kodrič. Okrogla miza bo precej važna jem. Na slovesnosti bo prisoten tudi avstrijski minister za kmetijstvo Weihs. Na prireditvi bodo tudi letos nastopila številna podjetja iz Italije, naša dežela pa bo prisotna z obsežno razstavo strojev za obdelavo lesa, elekiionridh naprav, furlanskega pohištva m raznih industrijskih izdelkov. Trst bo posebej prisoten z last nim paviljonom, ki ga pripravlja tukajšnji odbor za enotno gospodarsko propagando. Tržaški paviljon bo v Palači narodov in bo prikazal predvsem dejavnosti tržaške luke. indu sirijsko cono, turistične privlačnosti, sejmišče, ronsko letališče, itd. Slovesne otvoritve se bo udeležilo številno gospodarsko odposlanstvo iz Furlanije - Julijske krajine, ki ga bo vodil deželni odbornik za krajevne u staniva Varisco in v katerem bodo predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi. ravnatelj tržaške luke ing. Colautti, predstavnik turistične ustanove Barison, predstavnik tržaških špediterjev Jeric!;, predstavnik Finmare Ctilot, zastopnik pokrajinske uprave ing. Sosič, načelnik zunanjetrgovinskega oddelka tržaške trgovinske zbornice dr. Maurel, podpredsednik odbora za enotno gospodarsko propagando Padoa in druge osebnosti. Med svojim bivanjem na Koroškem se bo deželno odposlanstvi; sestalo s predstavniki krajevnih poslovnih krogov, s katerimi bo načelo vrsto vprašanj skupnega interesa in zlasti vprašanje avstrijskega tranzita čez tržaško luko. • Zaradi gradnje stanovanjskih hiš je župan odredil začasno prepoved parkiranja v Ul. Kolonja na strani sodih številk od 52 do 64/1. Biološke spremembe v Sredozemlju zanimajo ekipo «A. Kovaievskega» Kje je Sredozemlje najbolj umazano? - Ribe menjajo gpašo» Mladi bioleg nam je razložil, da se ribe v Sredozemlju, v zad.ijih letih, pogosteje selijo in iščejo «bolj- Ob pomolu »Audacc-* se je te dni zasidrala navidezno nepomembna iarija s sovjetsko zastavo. Ob njej večkrat pasejo radovednost mirno- se paše*. pa čeprav ni suše, primanjkuje vode Zaradi povečane potrošnje in nesmotrne porabe v poletnih konicah ne zadostuje 100 litrov vode na minuto, kijih dobavlja mestni vodovod - Potreba po večji zmogljivosti šleverjanskega vodovoda jdoči turisti, pa tudi domačini. Led-, Sredozemlje je umazano morje in ja je namreč pravcata zanimivost biološko ravnotežje se ruši. Zato višaj ie plavajoči biološki laboratorij be izginevajo, ker iščejo novih paš, ?,a oceanografske raziskave; last j na področjih, ki so oddaljena oa Instituta za .(morsko .biologiji) if„Se:-|.naftnih madežev in tokov, ki jih vastonola I povzročajo trgovske, potniške m voj- V razgovoru s kanilanom očesno-1 ne ladje. Teh pa je v Sredozemlju ie''' Ko se napol VI no -ni-a. veliko... *tnjhne rezervo*je. -Ko se napol V Steverjanu se pritožujejo, da ob sobotah in ob nedeljah nimajo vode. Na vsem lepem, kadar bi jo najbolj potrebovali, ne teče več in zaman so vsi upi, da bo iz pipe v doglednem času priteklo še kaj moče. Prebivalci p-avijo, da manjka voda zato, ker jo točijo v plavalna bazena, ki sta si ju zasebnika zgradila pri svojih hišah. Na občini trdijo, da pošiljajo mestna podjetja iz Gorice premalo vode, manj kot jo vaščani porabijo. Na mestnem vodovodu so drugačnega mnenja: v Števerjan dostavljajo «non stop* po 100 do 110 litrov vode na minuto, vendar ima vodovod toliko tehničnih pomanjkljivosti, da primanjkuje vode celo v času, ko se nad sušo zares ne moremo pritožiti. Ko so nas Števerjanci obvestili o teh nevšečnostih, so takoj pristavili, da so se i njimi srečali tudi prejšnji teden. Gostilna Dvor je bila v nedeljo skoraj ves dan brez vode in je zato bil gostilničar v velikih težavah. Tudi na Jazbinah so bile pipe suhe. Za primer naj povemo, da je v zgornjem delu vasi v soboto tekla voda samo eno uro, v nedeljo pa okoli dve uri. Na županstvu so povedali, da si Edi Hlede, ki skrbi za vodovod, ne more pomagati, ker črpalke delujejo, vendar se rezervoarji prepočasi polnijo. Omenjene težave s preskrbo so presenetile občinsko u-pravo in je ta pred njimi povsem brez moči. Na mestnem vodovodu, kamor smo se prav tako obrnili, da bi nam pojasnili vzroke za nenadno sušo v vodovodnih ceveh, so nam s tehničnimi podatki dokazali, da ni njihova krivda, če so Števerjanci brez vode. Krivda je po vsej verjetnosti pri tistem, ki je izdelal načrt, i.-> pri tistih, ki so ga izvedli. Pooblaščeni funkcionar vodovoda nam je zagotovil, da mestni vodovod dostavlja po 100 do 110 litrov vode na minuto, ki se steka v števerjanski rezervoar. Ker se je Števerjan s povsem ločeno cev jo sam priključil na goriški rezervoar, služi voda san.o njegovim prebivalcem 'n nikomur drugemu. Med spodnjim in zgornjim delom vasi .ie precejšnja višinska razlika in ima zate v spodnjem delu voda tudi do 15 atmosfer pritiska. In ker zalivajo tudi vrtove, je porabijo izredno veliko, tako da je v /gornjem koncu primanjkuje. Velika napaka steverjanskega vodovoda pa je v tem, da ima prc- Predvsem pa se bodo na občini morali odločiti za odstranitev tehničnih pomanjkljivosti, ki imajo svoj izvirni greh pri slabem načrtovanju in izvajanju del. Pomanjkljivosti števerjanskega vodovoda bodo postajale vedno bolj občutne, kolikor bolj se bo v občini razvila stanovanjska gradnja. Zato ne bd bilo napak, če bi občinska uprava začela razmišljati, kje naj dobi sredstva za odpravo napak v delovanju vodovoda, da bo občanom zagotovila redno preskrbo z vodo. Obljuba ministra Pretija glede železniškega prehoda Minister za prevoze Preti se je sestal s predstavniki PSDI in se z njimi pogovarjal o splošnih političnih in gospodarskih vprašanjih, zlasti o odprtju železniškega mejnega prehoda za tovorni promet s tretjimi državami. Na tem sestanku so se dogovorili za srečanje s predstavniki občine in trgovinske zbornice, o katerem smo že pisali. Goriški predstavniki PSDI so se obvezali, da bodo ministru poslali poročilo o omenjenem vprašanju ter v njem navedli predloge za njegovo rešitev. Minister Preti je obljubil, da se oktobra vrne v Gorico in da bo še pred pričetkom zasedanja zbornice povabil v Rim župana De Simoneja, podžupa- n__!__■'« nnn/lc/vlnil/o frrtmrin. ske zbornice Lupierija, kjer bodo seznanjeni z dokončnim stališčem o železniškem mejnem prehodu. Š« tri prijave zaradi podražitve Goriški financarji so včeraj izročili prefektu !ri prijave zaradi kršitve vladnega dekreta o zajezitvi naraščanja cen. Trgovec Duilio De Fornasari iz Ločnika je prodajal ribjo konzervo od 100 gramov po 230 namesto po 130 lir. Trgovec z vinom Gio-vanni Scolaris iz šentlovrenca je prekršil dekret, ker ni razobesil cenika. Tretji primer je kr-minska občina, ki je sestavila nepopoln seznam jestvin z zamrznjenimi cenami. Nesreča v središču mesta V Ul. Mameli je prišlo včeraj zjutraj do trčenja med dvema avtomobiloma, ki na srečo ni terjalo poškodb za voznika. Nesreča se je pripetila, ko je voznik mini minorja Drago Klanjšček iz Šempasa hotel zaviti na desno, v Ul. 23. marca. Za njim je vozit fiat 600 GO 71996, ki ga je upravlja! Umberto Garra, 19 letni letni študent iz Gorice, Ul. Pitteri 14. Ko je mladenič videl, da prednji avto zavija na desno, ga je hotel UGOTOVITEV ZADRUŽNEGA GRADBENEGA PODJETJA V iraškem okolišu primanjkuje številnih stanovanj za delavce Dežela ni odobrila zadrugi prošnje za denarne podpore, da bi pričela z deli Eden od največjih problemov današnje družbe je problem hiše, o-zirorr.a pomanjkanje stanovanj za delavce, ki morajo večkrat bivati v neprimernih prostorih. Večkrat se pa dogaja, da imamo v določenih krajih prosta stanovanja, ki pa so preveč draga, da bi si jih lahko delavec privoščil. Taka stanovanjska politika, in pri tem tudi stanovanjska špekulacija, je povzročila, da je današnji človek v vedno večji zagati, ko si mora iskati stanovanje. Delavcem v tržiški okolici je priskočilo na pomoč Tržiško zadružno gradbeno podjetje, ki je nameravalo zgraditi nekaj večstanovanjskih hiš. S tem bi namreč zadruga delno rešila vprašanja tistih delavcev, ki se morajo vsak dan voziti po več kilometrov, da pridejo do delovnega mesta. Da bi gradbena zadruga lahko začela z deli. je vprašala deželo, in sicer odbomištvo za javna dela, za podporo. Te dni je odbornik za javna dela poslal zadrugi pismo, v katerem jo obvešča, da je deželni odbor na sei' 15. julija letos odločil, da za sedaj ne bo dal nobenih denarnih ■odpor zadrugi, kajti tržiške občine ne spadajo med področja, ki jih je dežela določila, da bodo prejela podpore za gradnjo stanovanj. Tržiško zadružno gradbeno podjetje se je po tem negativnem odgovoru odločilo, da bo septembra imelo razne sestanke z Edil - Acli. sindikati, s SUNIA in z zainteresiranimi občinami, da bi o tem problemu seznanilo javnost in bi na tak način doseglo to. kar mu je dežela zavrnila. _______ prehiteti in je pri tem bočno trčil na Rovisa in predsednika trgovin- v mini. miiniiiiiiMiiiininiiiinuminH.iiiiiitnmnii..mr .............................iin»iniiilllliltiiimlliiiiitlliliiilliiiii"iii*»ii'i"»',*iii'iliMiiiiiiiiiiim PRIZADEVAJMO Sl, DA SE POČITNICE NE SPREMENIJO V TRACEDIJO V I , V/* M / * ' » -----— -- . grafske latljer kf bos! Tftife po Tika-! veliko, demiku Aleksandru Kovalevskern, { Spomnili smo se, da je taka ocea-smo izvedeli, da dela na krovu 23 I nografska ladja, pred tetom dni, po- mornarjev in 9 znanstvenih sodelavcev, v glavnem biologov, hidro-biologov in podobno. Zgrajena je bila leta 1949 v Nemčiji in je najstarejša izmed oceanografskih ladij ukrajinskega sistema postaj za morsko biologijo. «Sedaj imamo dve lepši ladji, 'Vernadskega' in 'Lomonosova', za 5500 in 6500 ton. Obe delata v Atlantiku in na področju Karibskega morja,» je pripomnil kapitan. Ko smo ga vprašali za značilnosti ladje, nam je najprej začel govoriti o morskem biologu Kovalev-skem, ki je živel in delal v začetku tega stoletja, še pred revolucijo. Tedaj so v nekaterih sredozemskih mestih osnovali prve poseje za morsko biologijo (Neapelj, Marseille, Odesa), Kovalevski pa je za dobo petih let sodeloval v skupini znanstvenikov v podobnem institutu v Trstu. Tako se, pol stoletja kasneje, istoimenska ladja vrača po stopinjah, ki nosi njeno ime. «Prvič smo v Trstu, a nam je žal, da ne prihajamo pogosteje, saj imamo tudi dopisnika v institutu za talasografijo in zavodu za morsko biologijo v Miramaru,* je dodal mlad bradat biolog, ki nas je tudi pospremil po laboratorijih. Videli smo laboratorij, kjer preko merjenja ribjega metabolizma (potrošnja energije in kisika v posebna živinorejce pri nas, saj bo \ nih aparatih z morsko vodo) pre-razprava tekla v glavnem okrog j učujejo ambientalne pogoje, ki jih Problemov in težav živinoreje. Stro-ifibe terjajo v naših dneh. vzročila precej hrupa, ker je za bredla sredi vojnih ladij NATO. ki so se vežbaie v sardinskih vodah. Verjetno je tu bilo veliko hrupa za nič . . . Kako je torej z onesnaženjem morja? «Če bi bilo umazano samo Sredozemlje, a kaj, ko čedalje pogo-stoma najdemo nafto in celo njene trde, katranske ostanke, sredi Atlantika ali Tihega oceana!* nam zatrjuje kapitan. V Sredozemlju pa je zelo resen položaj ob francoski obali (ta je najbolj zamazana), v Lionskem zalivu, pri Barceloni in ustju reke Ebro. »Žalostno je, da je izredno o-nesnažen tudi prekrasni Neapeljski zaliv,* je še zavzdihnil. »Prav tja smo namenjeni te dni. Osemdeset dni borna križarili v onesnaženih vodah od Lampeduse in Pantellerie do ustja reke Elaro, Balearskih otokov, nato v Egejsko morje, h Kreti in Rodosu, v Istanbul in nato domov, v Sevastopol.* Tu bodo izročili vzorce, ki jih bo ladja nabrala v svojem križarjenju: ribe, plankton, alge in druge primerke, ki jih s posebno aparaturo nabirajo na globinah do 6 tisoč metrov. Ladja je namreč majhna, ima pa tudi oceanske izkušnje, saj je bila že v Rdečem morju. Indijskem oceanu, ob mehiški obali, pri Kubi in drugod. Ladja in ekipa znanstvenikov na njej primerke le «primarno» obdelu-, eta, nato jih posredujeta institutom v Sevastopolu in postajam na Krimu in v Odesi. Tu jih dokončno analizirajo. Cilji teh raziskav so raz noliki, saj služijo gospodarstvu (na hajališča ribje paše, za ribolov) ir čisti znanosti, ko gre za preučevr I nje vpliva okolja na življenje- J Znanstveniki na ladji so nam še ; povedali, da sodelujejo s sistemom bioloških postaj v Marseillu, Genovi, Neaplju, Mesini, Benetkah in z drugimi, škoda, da ti instituti (z izjemo Marseilla) nimajo večjega števila znanstvenih sodelavcev. V primerjavi z ukrajinskimi, ki štejejo do 450 sodelavcev, je 10 -15 znanstvenikov v Italiji — kljub resnosti vprašanj onesnaženja in bioloških sprememb morja — odločno premalo. Poletna slika: turist se sonči ob pomolu, v ozadju pa je sovjetska raziskovalna ladja rrijo, se pritok vode iz Gorice u-stavi. Celotna količina vode v rezervoarju pa zadostuje komaj za kakšne tri ure. Če bi bil večji, bi se ponoči natočilo vanj več vode, da bi je bilo dovolj tudi ob konicah. Seveda bi bilo mogoče težave v preskrbi z vodo odpraviti z večjim zbiralnikom na najvišjem kraju v vasi in z namestitvijo črpalk, ki bi hitreje potiskale vodo, kajti sedaj teče voda po prostem padu med goriškim in števerjanskim rezervoarjem, med katerima je kakšnih 10 metrov višinske razlike. »Takšne hibe imajo danes domala vsi vodovodi,* so nas potolažili pri vodovodu. Tudi goriški! Ob vsem tem, kar so nam povedali potrošniki, upravitelji v Šte-verjanu in pa funkcionar mestnega vodovoda, je slika precej jasna. Če hočejo Števerjanci imeti dovolj vode za najnujnejše osebne potrebe, potem bodo morali pokazati več skrbi za svojega bližnjega, kajti vsakdo ima pravico do tistega kanca vode, ki ga potrebujejo za kuhe, pranje in umivanje. Kar zadeva plavalna bazena, so nam povedali, da so na novejšem namestili napravo, ki čisti vodo v bazenu, medtem ko jo mora drugi lastnik nadomeščati z novo, kar povzroča večjo porabo. Težave nastajajo tudi takrat, kadar v spodnjem koncu zalivajo vrtove ali vodo kakorkoli potratno trošijo. Morda bi morala občinska uprava opozoriti vaščane in sprejet: stroge ukrepe, če bi vode pričelo primanjkovati. vozimo previdno in spolimo prometne predpise i Prefekt opozarja na temeljne vzroke prometnih nesreč ■ Mobilizacija vseh služb, da zagotovijo varnost voznikov ■ Nadzorstvo tudi v mestu, ki se je zelo izpraznilo Ncnationsfslijivo delovanje odbora za usmerjanje potrošnikov Odbor za usmerjanje potrošnikov, ki se je sestal pod vodstvom go-riškega občinskega odbornika za načrtovanje Ferruccia Fantinija. je izrazil zadovoljstvo nad akcijo, ki je sedaj v teku proti draginji, ker vidi v njej kronanje svojih dolgotrajnih, vsaj dve leti trajajočih, prizadevanj. V tem času je bil odbor popolnoma osamljen in se je mogel samo s prepričevanjem občanov in s pozivi k sodelovanju ohranjevati cene v normalnih meiah. Kljub akciji, ki je v teku na podlagi zakona, pa odbor meni. da je njegovo nadaljnje delo nenadomestljivo, zlasti kar zadeva nadzorstva nar, sadjem in zelenjavo. Hkrati je nadvse dragoceno njegovo usmerjanje potrošnikov, ki je posebno važno, če upoštevamo, da ima isto blago v različnih trgovinah različno ceno. ŠlipfnJijc za otroke državnih uslužbencev Socialna ustanova za državne u-stužbence (ENPAS) je objavila pravilnik za dodeljevanje podpor in štipendij sirotam in otrokom javnih uslužbencev v tekočem letu. V poštev pridejo dijaki, ki so sirote po materi in očetu, ki lahko dobijo tudi mesto v kakšnem dijaškem zavodu. Za samo štipendijo lahko zaprosi,jo tudi dijaki stalnih državnih uradnikov. Ne pridejo v poštev otroci uslužbencev na železnici, pri pošti ter otroci upokojencev. V poštev pridejo le dijaki višjih srednjih šol in na univerzi. Vsa podrobnejša navodila lahko dobijo prizadet1 v uradnem listu ali pa na tajništvu ENPAS v Gorici, Ul. Roma 6, med uradnimi urami. Z današnjim dnem se prečenja drogi turistični val, s katerim bodo zaoustib domove in odšli predvsem tisti, k: bedo za počitnice izkoristili veiiicosrnarni teden. Danes je .namreč petek, ko se bo na cestah pojavil nov veletok vozil. Turisti bodo odšli k morju, v hribe, k je zevom in pomnožili Število tistih, ki so na počitnicah že od poprej. Goriški prefekt je v zvezi s povečanjem prometa na cestah in tudi odsotnostjo meščanov pozval pristojne službe, naj okrepijo nadzorstvo nad prometom in nad imo-vino državljanov v stanovanjih, ki so jih lastniki zaklenili in odšli na počitnice. Kar zadeva promet, so razposta vili patrulje na najbolj prometnih križiščih. Tisti, ki se odpravljajo na pot, naj se pri policiji ali pri potovalnih agencijah pozanimajo, katere poti so najbolj primerne in tudi kakšen čas, da bodo varneje potovali. Srečen zaključek izleta in počitnic je odvisen zlasti od avtomobilistov samih. Kadar so na poti, naj spoštujejo osnovne prometne predpise. Vozijo naj v skladu s svojimi sposobnostmi, zlasti naj se izogibajo dolgim vožnjam v vročini; za volan naj ne sedejo takoj po kosilu; pregledajo naj gume in zavore, preden se odpeljejo. Zavedajo naj se, da smrt pokosi največ žrtev zaradi brzine, neprevidnih prehitevanj in nepazljivosti. Te napotke naj imajo pred seboj, ko se odpravljajo na pot, če nočejo da se dopust, ki naj bo nekaj prijetnega, ne spremeni v tragedijo. Koledar lova na divjačino Pokrajinski odbor za lov na Goriškem je objavil lovski koledar za leto 1973-74, ki navaja nasled- sov. nje predpise: 1. 6. 1973 začetek lova na srnjake; 12. 8. 73 začetek lova na selivke; 15. 8. 73 prepoved lova na srnjake; 1. 9. 73 začetek lova na srnjake; 9. novembra 73 začetek lova na merjasca in divje golobe; L 10. 73 začetek lova na jerebice, fazane in sme; 31. 10. 73 prepoved lova na jerebice in srnjake; 1. 11. 73 začetek lova na zajce; 31. 12. 73 prepoved lova na stalno divjačino, merjasca in divjega goloba; 31. januarja 74 zaključek lova na poljske in gozdne ptice, 15. 2. 74 zaključek lova na divje -ace; 1. 3. 74 zaključek lova na vodno kokoško: 31. 3. 74 splošen zaključek vsega lova. Odredba navaja še druga pravila in priporočila, ki so v bistvu enaka onim iz prejšnjih kt ter predvideva denarne globe in druge kazni za kršitelje lovskih predpt- Lovski odbor poleg tega priporoča naj lovci ne delajo škode na ivmeUjskih posevkih in kmetijskih površinah ter naj ne delajo škode na rastlinju na splošno. Nov urnik mejnega prehoda na Rafutu Prejšnji teden je na mejnem prehodu pri Rafutu stopil v veljavo nov urnik. Ob delavnikih bo blok odprt od 5.30 do 20. ure. Majhna sprememba pa je ob praznikih, ko bodo odpirali prehod uro pozneje, in sicer ob 6.30, medtem ko ga bodo zapirali ob isti uri. Drevi nastop ameriških folkloristov Drevi ob 21. uri ba v dvorani Petrarca nastopila skupina ameriških univerzitetnih študentov. Skupina, ki se imenuje * Project Ita-ly», se bo občinstvu predstavila z nekaterimi folklornimi pesmimi, posebno spirituali, ki jih v Ameriki pojejo črnci. Vstop je prost. Pokrajinski urad za industrijo, trgovino in obrt obvešča vse lastnike, da bodo lahko do 20. avgusta tudi med prazniki, ko niso dežurni, odprli bencinske črpalke. Kino 1 VAŽNEJŠE TELEFONSKE ‘ ŠTLVILKE b Bolnišnica v Gorici 300-11 Bolnišnica v Tržiču 751-81 Bclnišnica v Krminu 61-24 Bolnišnica v Gradežu 801-52 Karabinjerji 57-57 Cestna policija 830-82 Kvestura 21-51 Mestni redarji 24-28 Gasilci . 21-20 Zeleni križ 26 48 Pomoč ACI 116 SIP (informacije) 187 Železnica (infdrinacije) 20,92 Taksi 22-20 ; 830-29 in 833-55 Za hude nesreče in druge nujne telefonske poz|v<> zavrteti številko 113 Upokojenec utonil v namakalnem kanalu V sredo zvečer je v nemakalnem kanalu E. Dottori pri Redipuglii itonil 85-lctni upokojenec Ernep.o ’umis iz Bologne. Fumis je prišel s svojo hčerko ia počitnice k prijateljem v R ;n-;e. V sredo zvečer si je ogle-jo-al kraje, kjer je preživel m ,a-lost in ko je pešačil ob robu na-nakalnega kanala, ga je obšla labost in je padel v vodo. Ne- Odbornik Varisco obiskal odbomištvo za krajevne ustanove Včeraj zjutraj je obiskal sedež nadzorstva nad krajevnimi ustanovami novi deželni odbornik Salva-tore Varisco, ki odgovarja za ta sektor. Spremljal ga je deželni funkcionar za krajevne ustanove dr. Attilio Faldon. Deželnega odbornika je sprejel dr. Carlo Garra. O problemih dežele in o delovanju občinskih uprav pa se je novi odbornik obsežno pogovarjal s predsednikom odv. Francom Ma-corattijem. M H v- fj m va ki ^wm§Zj. •V-af >*£... Jr *• w i f*t k v ** Na prazniku Jnventine so Izvolili »mlss* In družici. Na podlagi oddanih gmsov so prisodili naslov prve Izbranke domačinki Mirjan Marvln, za družici pa so izbrali Anico Kola,oič iz Mirna in Elzo Nanut iz Štandreža Bojslva, smrti in poroke ROJSTVA: Alessandro Castelli, lianluca Pcpulin, Franco Lomuscio, llena Pivec. SMRTI: upokojenec 53-letni Luigi tella, upokojenec 69-lctni Antonio 'itton. OKLICI’ univerzitetna študentka giacomi in učitelj Gianni Drašček, uradnica Giuseppina Vecchiet in uradnik Lorenzo Speccher, delavka Miranda Luisa Galliussi in mehanik Aldo Bosa, gospodinja Silvana Tomasin in finančni stražnik Michele Bufi, uradnica Adelina Ia-cobucci in letalski podčastnik Giuseppe De Meola, uradnica Isabel-la Caterina Scarabelli in finančni stražnik Roberto Rubini, bolničarka Maria Grazia Diana in inštalater Avguštin Primožič, trgovka Lore-dana Susmel in železničar Lucijan Paglavec, šivilja Einilia Brescia in karabinjer Antonio Secchi, delavka Ida Ponzalli in tehnični risar Lu-cio Grion, gospodinja Anna Barbie-ri in prodajalec Ermanno Longoni, natakarica Bojana Pavlin in podčastnik Vincenzo Freda. POROKE, uradnica Bianca Maria Montanari in tovarniški vodja Giuseppe Ivaldi. Raffaella Antonia Vitale in častnik Francesco Eduar-do Moscaro, študentka Patrice Mar-baix in študent Marzio Morgia, študentka Dianora Simeoni in mehanik Ezio Bertossi, uradnica Lilijana Ožbat in elektromehanik Boris Persolja, bolničarka Assunta Bongrazio in uradnik Edvard Rutar, tiskarka Marija Terpin in skladiščnik Ladislav češčut, univerzitetna študentka Maria Villani in profesor Mario Cocco, prodajalka Gianfranca Salateo in občinski tajnik Marino Venturini, delavka Rita Bregant in mornar Giovanni Ponzalli, učiteljica Daniela Tonzig in univerzitetni študent Franco Moc-chiutti. Gorica VERDI 17.15- 22.00 »Blu gang*. J. Pa-lance in T. Aumont. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «Sette sciaUi dl seta gialla*. A. Steffen in S. Ko-ščina. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISS1MO 16.45-22.00 »Corsaro nero*. T. Hill in S. Monti. Barvni film. CENTRALE Danes zaprto. Jutri ob 17.30—21.30 »Operazione Grosbow». S. Loren in G. Peppard. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 »Zeta uno*. B. Skay in J Hovvdan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Tržič ENCELSIOR 17.30-22.00 «Per grazta ricevuta*. Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 »Camorra*. Barvni film. AZZURRO Zaprto. .’Vina (lorirn SOČA »Pink Pantera - festival humorja*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Brigada kljubuje zločinom*, italijanski barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. PRVAČINA «Spolno osveščanje*, ameriški barvni film ob 20.30. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves H^n m ponoči je dež"ma lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore, Ul. RosselU, tel. 72-340. Izleti SPD organizira jutri, 11. in pojutrišnjem. 12. avgusta vzpon na Vis-Jof-Fuart ter 16., 17. in 18. avgusta vzpon na Triglav. Oba izleta spadata v okvir »Poti prijateljstva* in bosta všteta s prisotnostjo »Planinstvo in šport -za vsakogar*. Zbirališče za vzpon na Vis-Jof-Fuart ob 14.30 pri bencinski črpalki pri mostu 9. avgusta (Ul. Aquileia). Prosvetno društvo »Briški grič* It Sleverjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko. Plitvička jezera. Karlovac (kjer bodo prenočili), Zagreb, Kumrovec, Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanj# sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno. Po obisku vladnega predsednika Bangladeša v SFRJ Zmanjšati jez med razvitimi in nerazvitimi deželami Sodelovanje z Jugoslavijo je za Bangladeš izredno pomembno Ugotovljena enakost v pogledih na vsa bistvena vprašanja Pred dnevi je časopisje, zlasti jugoslovansko, s poudarkom poročalo o obisku vladnega predsednika Bangladeša v Jugoslaviji. Odnosi med obema državama, ki so od začetka bili prijateljski, so se s tem še bolj razvili, utrdili. Uradni pogovori so potekali v Dubrovniku. Udeležili so se jih predsednik Mudžibur Rahman s sodelavci in jugoslovanski predstavniki na čelu z Džemalom Bi jedičem, predsednikom Zveznega izvršnega sveta. Po pogovorih je bila dana uradna izjava, v kateri je bilo med drugim rečeno: Oba predsednika vlad sta z zadovoljstvom ugotovila napredek v poglobitvi prijateljskih odnosov in sodelovanju med obema državama. Strinjata se, da je obojestransko koristna praksa vzdrževanja stalnih stikov in izmenjave mnenj na vseh ravneh. Obe strani sta pokazali pripravljenost da nadaljujeta in razširita sodelovanje med državama, tako na bilateralnem področju, kakor tudi v okviru mednarodnih organizacij. V teku razgovorov je prišlo do izčrpne izmenjave rnnenj o mednarodni situaciji. Z zadovoljstvom sta ugotovila identičnost ali podobnost pogledov na večino pomembnih vprašanj. Predsednika sta pozdravila popuščanje napetosti v svetu. V zvezi s tem sta pozitivno ocenila rezultate, ki so bili doseženi v Evropi. Pozdravila sta napredek, ki je dosežen na poti prekinitve vojne v Vietnamu in Laosu, prav tako tudi možnost, da ljudstvo v Vietnamu in Laosu neodvisno in suvereno odloča o svoji usodi. Izrazila sta upanje, da se bo proces popuščanja napetosti in dogovarjanja prenesel tudi na ostale predele v svetu. Vendar sta poudarila, da zahteva popuščanje napetosti in dogovarjanje. enakopravno sodelovanje vseh držav v reševanju pomembnih mednarodnih vprašanj. Še vedno obstajajo nevarna žarišča sporov in napetosti na Bližnjem vzhodu, v Indokini in v Južni Afriki. Predsednika sta podprla prizadevanja arabskih narodov za odstranitev posledic izraelskega napada, na osnovi resolucije Varnostnega sveta 242., ki je bila izdana 22. novembra 1967, in na osnovi drugih resolucij OZN o tem vprašanju. Poudarila sta potrebo po hitri in resnični vzpostavitvi miru na Bližnjem vzhodu in neobhodnost spoštovanja legitimnih pravic A-rabskih držav in arabskega ljudstva Palestine. Obe strani sta poudarili, da je potrebno dosledno izvajanje sporazuma o miru v Vietnamu in Laosu in zahtevali takojšnjo ustavitev bombnih napadov na Kambodžo. Trajen mir in stabilnost se v Indokini lahko dosežeta le s priznanjem legitimnih pravic do svobode, neodvisnosti in odločanja brez tujega vmešavanja. Predsednik vlade Bangladeša je opisal položaj na Podkontinentu in opozoril na poslabšanje že tako težkega položaja Bengalcev, ki so ostali v Pakistanu. Ponovno je izrazil željo za izboljšanje stanja in odnosov na Padkontinentu in seznanil predsednika Izvršnega sveta o ukrepih njegove vlade za rešitev odprtih problemov in normalizacijo odnosov med državami na tem področju. V zvezi s tem se je oprl na skupno deklaracijo Bangladeša in Indije, ki so jo podpisali aprila 1973. leta in se na naša na rešitev humanitarnih problemov na Podkontinentu. Problematična vprašanja držav na Podkontinentu naj bi rešile te države same na osnovi suverene enakosti. V prepričanju, da se je politika neuvrščenosti afirmirala v svetu kot zelo pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih, ki ima velik pomen v popuščanju napetosti, krepitvi miru v svetu, varovanju neodvisnosti ter v pospeševanju gospodarskega in družbenega razvoja. sta predsednika poudarila pomen četrte konference nevezanih držav, ki bo letos septembra v Alžiriji. Predsednika ste potrdila svoje prepričanje, da bodo udeleženci tega izredno pomembnega zbora sprejeli enotno izhodišče za skupno akcijo, nevezanih in miroljubnih držav s ciljem, da bi čim bolj pomagali pri reševanju pomembnih mednarodnih problemov. Izrazila ste pripravljenost, da nadaljujejo z napori, ki bi prispevali k uspehu četrtega sestanka nevezanih držav. Izrazila sta tudi zadovoljstvo ob sporočilu pripravljalnega odbora v Kabulu, da Bangladeš sodeluje kot enakopravni član na četrti konferenci nevezanih. Jugoslovanska stran je izrazila pripravljenost, da bo še naprej podpirala kandidaturo Ljudske republike Bangladeša za sprejem v vrste nevezanih, kakor tudi v članstvo Združenih narodov. V celoti sta predsednika podprla osvobodilni boj, ki ga vodijo narodi proti kolonialni in rasistični dominaciji. Izrazila sta potrebo hitrega izvajanja sklepov OZN o odstranitvi vseh oblik kolonializma in rasne diskriminacije v svetu. Obsodila ste rasistično politiko v J. Afriki, prav teko pa tudi kršenje osnovnih ljudskih pravic in svobode. Posebno ste obsodila pritisk, ki ga kolonialne in neokolo-nialne sile izvajajo nad neodvisnimi in nevezanimi državami na jugu Afrike. Zavzela sta se tudi za ukrepe s katerimi naj bi premostili prepad med razvitimi in državami v razvoju, kajti ta problem postaja vse resnejši izvor nestabilnosti in ostrih nasprotij v svetu. Vse bolj naj bi se naslanjali na lastne sile in sodelovanje nerazvitih. Poudarila sta tudi zgodovinsko obvezo razvitih držav, ki naj bi pospeševale napredek nerazvitih. Obe strani sta podrobno proučili obojestranske ekonomske odnose in z zadovoljstvom ugotovili, da se razvijajo v skladu z željami obeh držav. Obstajajo možnosti za razširitev ekonomskega in znanstveno - tehničnega sodelovanja. Jugoslavija je seznanjena s problemi, s katerimi se Bangladeš srečuje pri obnovi države in ekonomskem razvoju. Ponovno je bila izražena pripravljenost za pomoč razvoju Bangladeša pod čim bolj ugodnimi pogoji in v okviru možnosti. Obstoje pogoji za dolgoletno sodelovanje, vključujoč skupna podjetja na področju industrije, kakor tudi za vzajemno sodelovanje v turizmu, ladjedelništvu, prenosu električne energije, geografskih raziskovanjih in na drugih področjih. Strinjali so se glede nujnosti občasnih sestankov med zunanjimi ministri zaradi izmenjave mnenj teko o bilateralnih, kakor tudi o mednarodnih problemih. Modžibur Rahman je v imenu predsednika Ljudske republike Bangladeš in v svojem imenu povabil predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, Josipa Broza Tita, da obišče Bangladeš. Josip Broz Tito je povabil bangladeškega predsednika Čaudri-ja na obisk v Jugoslavijo. Predsednik vlade Bangladeša je izrekel iskreno zahvalo voditeljem in narodom Jugoslavije za topel sprejem in prisrčno gostoljubje, ki so mu ga izkazali med obiskom v Jugoslaviji. Na Puljskem festivalu je naletel na ugoden sprejem tako od strani kritike kot občinstva film «Hamlet u Mrduši Donjoj* (Hamlet v Spodnji Mrduši). Prizor na sliki predstavlja enega od protagonistov, preden napravi samomor. Svojo vlogo je igralec odigral izredno prepričljivo niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiii Ob 30. obletnici velike bitke pri Kursku Armadni general Pavel Batov: Tresla se je zemlja, a nebo je bilo zastrto od dima in prahu Pred tridesetimi leti, 5. julija 1943, je prišlo do velike bitke pri Kursku. Udeležili so se je 4. milijoni mož, opremljeni z 69.000 topovi, s 13.000 tanki in okrog z 12.000 letali. Bitka pri Kursku je tudi znana kot bitka tankov. V tem spopadu je bil nacističnim vojskam zadan udarec, od katerega se niso več opomogle. Propadel je njihov načrt, da bi potek vojne obrnili sebi v prid. Armadni general Pavel Batov se je bitke udeležil kot komandant 65. armade. Rojen je bil v družini revnega kmeta. Udeležil se je prve svetovne vojne kot vojak, v revoluciji je sodeloval v Rdeči armadi. Bil je prostovoljec v Španiji, v mednarodni brigadi, ki se je borila zg špansko republiko. V veliki domovinski vojni je peverjeval slavni 65. armadi, ki je prodirala od Volge do Odre. Na veliko bitko pri Kursku se spominja takole: Do te bitke je prišlo, ko je vojna divjala že dve leti. Po zmagi pred Moskvo in Stalingradom so sovjetske čete začele s prodorom proti zahodu. Kursk je tedaj bil v naših rokah, Orel na severu in Belgorod ter Harkov na jugu pa v nemških. Tu je sovražnik začel zbirati svoje sile za napad. Operacijo so imenovali «Citadella», v njej je bil predviden istočasni napad proti Kursku dveh oklepnih skupin, ene iz Orela, druge iz Bel-goroda. Spričo dejstva da na zahodu še ni bila odprta druga fronta, so nacisti pretežni del svojih vojska imeli na področju spopada s SZ. V poletju 1. 1943 je tu bilo več čet kot 1. 1941. Nemci so se zanašali na svoja nova orožja, tanke tipa «tiger», nova bojna letala idr. Kot pravi nemški zgodovinar Zentner, so pri Kursku osredotočili vsa sredstva, «ki sta jih nemška industrija in mobilizirana Evropa bili sposobni proizvesti*. Nemški generali so izjavljali, da bodo od pomladi do poletja iztrgali Sovjetom pobudo iz rok. Nacisti so imeli svoje razloge za podobne trditve, zakaj na sovjetsko - nemški fronti so že dve leti potekali najhujši boji, medtem ko zahodni zavezniki niso nikjer vodih resnejših spopadov z Nemci in so se omejevali le na izjave o tem, kako bodo v Evropi odprli drugo fronto. Sovražnik je pred Kurskom zbral petdeset svojih najboljših divizij. Nemški komandanti so se zelo zanašali no poletje, trdeč, da je bil pred tem vzrok njihovih porazov pred Moskvo in Stalingradom «general mraz», neizprosna ruska zima. Hitler je nekajkrat odložil napad, ki ni bil nobena tajna za sovjetsko poveljstvo. 2. julija smo izvedeli, da bo sovražnik prešel v napad med tretjim in šestim julijem. 5. julija mi je koman- Narednik - izvidnik A. Frolčenko dant fronte telefoniral, da bodo Nemci napadli čez poldrugo uro. Tako so izjavili nekateri ujetniki. Naše čete so se pripravile na položajih. Minute so tekle počasi in v tišini. Prepričani smo bili, da bo načrt vrhovnega poveljstva uspel, zaupali smo v hrabrost in sposobnost naših vojakov, častnikov. Ni bilo pa lahko gledati na kazalec ure, v pričakovanju, kdaj se bo odprl pekel ognja in želež.ia. Nasproti nam je stalo osem divizij. Bilo je okrog dveh. Nenadoma smo na naši desni začuli topovski grom. Zemlja se je tresla. Sovjetska artilerija je odprla ogenj proti sovražnim četam v bojnem razporedu. Komandant fronte je z nenadno odločitvijo prehitel sovražnika, prepričan, da bo tako tudi zmanjšal moč njegovega o-fenzivnega udarca. Imel je prav. Njegova odločitev je bila odločilnega pomena, prvi sovražnikov napad je bil odbit, nacisti so utrpeli velike izgube, med njihovimi četami pa je nastala zmeda. Nemško poveljstvo je ponovno precenjevalo tudi pomen in vlogo svojih tankov. In ni računalo, da sta se medtem povečala tehnični potencial in sposobnost sovjetske armade. 12. julija je na področju Pro-horovke prišlo do velike bitke med oklepnimi sredstvi. V njej je nastopilo 1.100 tankov in topništvo. Spopad, ki je bil nadvse zagrizen, je trajal ves dan do poznega večera. V ognjenem viharju so se nekajtonski tanki spreminjali v brezoblično železje, od njih so se trgali posamezni deli in leteli visoko v zrak, dim in prah ste se dvigala nad pokrajino in zastirala nebo. Bitka pri Kursku je primer, kako je treba izbrati pravi trenutek in preiti v napad. Po končani vojni je nacistični feldmaršal Kei-tel izjavil: »Sploh nismo pričakovali, da bi Rdeča armada bila sposobna ne samo odgovoriti na naše udarce, marveč tudi ohraniti zadostne sile in odločno preiti v protinapad.» Kot posledica našega prodora sta nato bila 5. avgusta osvobojena Orel in Belgorod. Nakar so sovjetske čete, okrepivši kontra-ofenzivo, zavzele še Harkov in prodirale naprej proti zahodu. Predsednik ZDA, F. Roosevelt, je 2ti. julija 1943 v svojem radijskem govoru takole označil bitko pri Kursku: «Svet še nikoli ni videl tolikšne samoodpo-vedi, odločnosti in junaštva, kot ste jo pokazala rusko ljudstvo in njegova armada . . .». V čast hrabrosti vojska, ki so 5. avgusta 1943 osvobodile Orel in Belgorod, so istega dne v Moški izstrelili številne topovske salve. Zmaga v bitki pri Kursku je prešla v zgodovino druge svetovne vojne kot sijajen primer vojaške sposobnosti, spričo katere sta Hitler in nacistična Nemčija bila primorana stopiti po poti, ki je nujno bila pot dokončnega poraza. Ob tisti priložnosti je sovjetska armada uničila trideset sovražnih divizij, med tefni sedem oklepnih., vtem ko je bilo sestreljenih nad 3.500 letal. Po bitki pri Kursku je hitlerjevsko poveljstvo bilo primorano dokončno odpovedati se svoji ofenzivni strategiji ter preiti >v defenzivo vzdolž vse sovjetsko - nemške fronte. Strateška pobuda je zdaj prešla v roke sovjetske armade, ki se je pred njo odpirala perspektiva popolne zmage. Ne da bi sovražniku dovolile cn sam trenutek oddiha, so sovjetske čete dan in noč gonile sovražnika čedalje proti zahodu, kjer ga je čakal dokončni poraz. Slovenski alpinisti na El Capitanu Iz prelepega ameriškega nacionalnega parka Yosemita Valley se je že pred časom vrnila slovenska alpinistična odprava, ki je tod preplezala enajst različnih smeri. O podvigu in doživetjih so udeleženci odprave poročali v dnevnem tisku, toda le delno, ker so manjkale barvne fotografije. Zdaj so filmi razviti, objavil jih bo «Tovariš », bralci pa bodo teko morda pi-vič videli to zanimivo dolino, ki je obenem prenapolnjen rekreacijski prostor (do 60.000 obiskovalcev ob praznikih) in pa svet samote, do katerega imajo pristop samo izurjeni plezalci z najsodobnejšo plezalno opremo. Bolgarski film v polnem razmahu Med petindvajsetimi leti svojega obstoja je bolgarska kinematografija (ki je od 1. 1947 nacionalizirana) izdelala okrog 200 celovečernih filmov. Vrhu tega pa še nad tisoč filmov znanstvenega značaja in okrog 150 risank. V tem obdobju so bolgarski filmi prejeli 240 mednarodnih nagrad na raznih kinematografskih festivalih v Moskvi, Karlovih Varih, Benetkah, Oberhausnu. Bolgarska kinematografija trenutno izdela okrog 20 filmov letno. Zadnji čas je moč opaziti, istočasno z povečanim ugledom v inozemstvu, tudi določeno naraščanje zanimanja bolgarskega občinstva za kinematografske predstave. Povprečno število dnevno prodanih vstopnic znaša zdaj približno 350.000. Za naslednja leta predvidevajo nadaljnje povečanje poslovnih stikov na področju filma: računajo, da bo 1. 1975 uvoženih okrog 200 celovečernih filmov, okrog 40 več kot doslej. Obenem predvidevajo občutno povečan izvoz. Trenutno je letno povprečje bolgarskih filmov, ki so jih prodali v tujino, znašalo 20 celovečernih in 100 kratkometraž-nih filmov. Izvozili so jih v 80 različnih dežel. IJHHIBmHBMI RASSEGNA delTordine dei gior-nalisti, mensile A. VII n. 5, mag-gio 1973. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Richard D. Blackmore: LORNA DOONE Angleški pisatelj 19. stoletja Richard Blackmore (1825 - 1900) je med drugim napisal roman Lor-na Doone, s katerim se je tudi uvrstil med angleške klasike preteklega stoletja. Ta roman smo v prevodu Griše Koritnika že enkrat dobili na naš knjižni trg. Zdaj ga je slovenskim bralcem znova posredovala Pomurska založba v Murski Soboti in sicer v istem prevodu ter opremi Franca Mesariča. Tako smo dobili na knjižni trg soliden angleški roman, napisan v duhu romantike 19. stoletja. Roman o lepi in pogumni Lomi Doone se dogaja v 17. stoletju ter pripoveduje o dveh družinah v gorati pokrajini Eimoore v zahodni Angliji. V ospredju pripovedi je John Ridd, svobodnjak, ki pripoveduje zgodbo svojega življenja. Riddovi družini so zelo nasprotni plemiči starega rodu Dooni. Ti plemiči, vitezi in razbojniki, so ubili Johnovega očeta, groze pa tudi Johnu in njegovim. John Ridd se noče spustiti v obračunavanje z razbojniki, vendar pa sovraži sosede. Ko spozna lepo Lorno Doone in ko se med njima, čeprav pripadata nasprotnima družinama, splete ljubezen, pa še bolj opusti vsako misel na maščevanje. John Lorno pripelje celo na svoj dom. Toda slednjič pride le do obračuna med Dooni in Johnom Riddom, kateremu pomagajo še drugi svobodnjaki. Ko poseže vmes še kraljeva oblast, ki hoče v deželi u-resničiti mir in svobodo, pride do dokončnega obračuna z Dooni, katerim pnž ■o posestva, večina pa jih pade v spopadih. En sam se reši in ob poroki hoče ubiti Lorno ter se maščevati, ker se je poročila z Riddom. Vendar jo rešijo in zgodba se zaključi s srečnim. koncem. Roparski vitezi so uničeni, družinska sovraštva so premagana, zmagala je ljubezen. Ta zgodba je seveda mnogo bolj široka in zapletena, tako kot se to spodobi za roman, ki je rezultat pisateljevih romantičnih idej in ki tudi sam sicer posreduje romantično zgodbo iz viteških časov. Roman glede na zgodbo- in način pripovedi v marsičem spominja na skandinavske zgodbe podobnega žanra, čeprav se dogaja v zahodni Angliji. Pripoved je klasično urejena, stvarna, podrobna, hkrati pa prepredena z vsemi tistimi posebnostmi, ki so značilne za podobna dela literature preteklega stoletja Sodobnemu bralcu bo roman malce preveč nesodoben, tisti, manj zahteven del bralcev, ki ima še rad romantične, pustolovsko prepredene zgodbe o velikih ljubeznih, pa bo prišel na svoj račun. Tem bralcem predvsem je sicer nova izdaja romana o Lomi Doone tudi namenjena in ta del bralcev bo tudi zadovoljen, saj bo lahko podoživljal pustolovske in zapletene dogodivščine izpred treh stoletij. Vsi ostali bralci pa bodo najbrž precej neprizadeti odložili knjigo, potem ko bodo bolj ali manj ravnodušno prebirali to romantično pisanje. Sl. Ru. Horoskop Prizor iz bitke pri Kursku OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nakazuje se vam uspelo poslovno življenje z velikim dobičkom. V čustvenih zadevah se bodo razmere popravile. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izkoristite ves čas, ki ga imate na razpolago. Utrdite si položaj. Ne jemljite čustvenih razpok na lahko. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Nepričakovan dobiček ali posloven uspeh. Vse svoje sile boste morali dati, da bo spet mir. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Razčistiti boste morali neke družinske zadeve in premagati ovire. Potrebna bo odkrite beseda. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V srčnih zadevah si boste zaželeli novosti in spremembe, napravili pa boste pravo zmešnjavo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Za-nimiva in prijetna srečanja, toda brez trajnih posledic, če ne bostp I bili dovolj prepričljivi. , TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Spremenljivo razpoloženje, trenutki sreče in nezadovoljstva v srčnih zadevah. Na vidiku flirt. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Možnost spora z drago osebo zaradi malenkostnih zadev. Bodite duhoviti in uvidevni, pa se bo vse lepo uredilo. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Imeli boste polne roke dela in boste morali rešiti nekaj važnih zadev, zaradi česar boste nekoliko nervozni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Verjetno boste srečali ali spoznali neko osebo, ki bo pritegnila vašo pozornost in simpatijo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zelo ugodne razmere za srčne zadeve, ki jih morate izkoristiti, da boste utrdili srčne vezi z osebo, ki vas jma RTB1 (od 20. 2. do 20. 3 ) Ugodna priložnost za "resničitev načrtov si so vam pri srcu. 22.00 23.00 21.00 21.15 PETEK, 10. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA OTROKE Filmi, dokumentarci in slikanice 18.40 IL GIORNALLNO Dl GIAN BURRASCA Prva epizoda »GIANNINO COMINCIA A FAR GUAIs- V glavnih vlogah: Rita Pavone, Ivo Garrani, Valeria Valen, Milena Vukotič, Elsa Merlini, Paolo Ferrari. 19.45 ŠPORTNI DNEVNIK ITALIJANSKE KRONIKE Vremenska napoved 20.30 DNEVNIK 21.00 POSEBNE ODDAJE TV DNEVNIKA Oddajo vodi Enzo Fo-rcella GLASBENI SPORED KLASIČNA, LAHKA IN POP GLASBA Program današnjega večera, ki ga vodita Vanna Brosio in Nino Fuscagni je posvečen napolitanski pesmi. Pa ne gre za panoramo klasičnega repertoarja, temveč za današnjo napolitansko pesem, ki je analizirana v svojih raznih aspektih. Tradicionalna zvrst te pesmi je poverjena Mariju Me roli, pevcu, ki je trenutno najpopularnejši v mestu in sploh na vsem področju Juga (pred kratkim je Merola bil prota gonist gledališke predstave najbolj avtentične neapeljske tradicije v gledališču Brancaccio v Rimu). Sodobnejša zvrst pa je poverjena tistim izvajalcem, ki so se uveljavili tudi v nacionalnem merilu s pesmimi v čistem jeziku. Ti so n. pr. Gianni Nazzaro, Massimo Ranieri in Peppino di Capri, zmagovalec zadnjega festivala v San Remu. To predstavo, ki je običajno povezana z neko znano narodno pesmijo, nam podaja pevec P. Mauro. DNEVNIK Vremenska napoved in šport DRUGI KANAL DNEVNIK IL SORRISO DELLA GIOCONDA V glavnih vlogah: Janet Spence — Anna Miserocchi Henry Hutton — Nando Gazzolo Bolničarka Braddock — Cesarina Gherardi Cia,"a, sobarica — 'Tina Maver Doris Mead — Raffaella Carra Dr. Libbard — Andrea Checchi General Spence — Cesare Polacco llenry Hutton je poročen z Emilijo, zadeto od invalidnosti in potrebno pozornosti in nege, ljubi pa mlado in lepo Doris Mead. Nenadoma Emilija umre, toda njena smrt, gle de na njeno zdravstveno stanje, ne zbudi nobenega suma Henry za kratek čas odpotuje in ko se spet vme domov, se tu sreča z najboljšo prijateljico svoje pokojne žene, Janet, ki mu povsem nepričakovano prizna, da ga je od vedno potihoma ljubila, prepričana, da tudi on njo ljubi. Henry ji pa pove, da se je poročil z Doris. Nenadoma pride do preobrate: bolničarka, ki je dolgo negovala Emilijo, na policiji izrazi sum, da Emilijino smrt niso povzročili na ravni dejavniki. Vsa zadeva se spremeni v javno afero, ko ustrezni organi ugotove v truplu pokojnice sledove arzenika Odgovornost za zločin pa pripišejo možu, kar potrjuje tudi vrsta indicov. Henry je aretiran pod obtožbo umora, nakar je na sodni razpravi obsojen na smrt. Doktor Libbard, dru žinski prijatelj, pa ni pr pričan v njegovo krivdo. Zato sku ša uresničiti načrt, s pomočjo katerega bi preprečil ali vsaj zavlekel izvršitev obsodbe. Henryjevo življenje visi na nitki. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.10 OBZORNIK 19.25 PET PEDI: Tržič in Ribnica Mladinska oddaja 19.55 DOKTOR NA POHODU Serijski film 20.20 FIGURATIVNO PLAVANJE 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.35 IZ ZAKLADNICE SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI W. Faulkner: UDAREC V PRAZNO Režija: Clfrence Brovvn V glavnih vlogah: David Brian, Claude Yarman Jr., Juano Hernandez, Porter Hall, Elisabeth Patterson. Film po romanu Williama Faulknerja, ki pozna ameriški «Jug», je zelo skrbno posnet in predstavlja enega od pogle dov na črnski problem v ZDA. Posnet je kot «pustolovsk> film» in zato privlačen za izbirčnega, pa tudi za preprostega človeka. Str,-ega črnca obtožijo umora belca. Grozi mu linčanje. Toda v nesreči ni sam, saj nekateri slutijo resnico in jo hočejo odkriti ter dokazati. Deček Chick, njegov črnski prijatelj istih let, in stara dama se neke meglene noči opogumita in izkopljeta krsto »žrtve*. 23.00 XX. STOLETJE 23.35 POROČILA 23.50 BALKANSKE IGRE V PLAVANJU Posnetek iz Dubrovnika KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RISANKA 21.15 POROČILA 21.30 SLEDI V PRAHU - film 22.20 ANSAMBEL RUDIJA BARDORFERJA IN VOKALNI KVARTET «ZVONČEK» — narodna glasba TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Zanimivosti in glasba za poslušalce: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Za mlade poslušalce: 18 30 Simf. skladbe deželnih avtorjev: 18.45 Mojstri be-bopa; 19.10 Na počitnice; 19.25 Zbori in folklora; 20.00 šport; 20.30 Delo in gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert. Vodi O-skar Kjuder; 21.30 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 I. Svevo; »Una vita*; 16.10 «Una serata di beneficenza*, rad. povest; 16.20 Simf. koncert. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.00 Igrajo The Ventures; 10.15 Z nami je...; 10.35 Pisan spored; 11.21 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 14.40 Juke box; 15.30 Lahka glasba; 17.40 Ital. zbori; 18.00 Tops-pops; 18.45 Kulturna panorama: «Obiskali smo muzej v Buzetu*; 19.00 Glasbeni koktajl; 20.00 Naši zbori pojo; 20.30 Prenos RL; 21.00 Dober večer v glasbi; 22.30 Simf. koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.00 Ital. popevke 1973; 15.00 Za vas mlade; 17.05 Sončnica; 18.55 Glasba iz filmov; 19.25 Violinistka Lidia Kantardijeva; 20.20 Koncert. Dirigent: Georges Prč-tre; 22.20 «Andata e ritorno* z Mino. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 11.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Milva in Jose Feliciano; 8.40 Kako in za kaj; 8.54 Galerija melodrame; 9.50 «Madamin» — nadaljevanka; 10.35 Posebna oddaja: Danes Pie-tro De Vico; 12.40 »Alto gradi-mento*; 13.00 Hit Parade; 15 00 Stendhal: «La certosa di Parma*, 7. nadalj.; 15.45 Glasbeno-govorni spored; 17.35 Mladinska posebna oddaja; 20.10 »Andata e ritorno*; 20.50 Plošče lahke glasbe. III PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Albinom-jev koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Glasbeni intermezzo; 14.30 Stravinskvjeve skladbe 15.15 Sibeliusove simfonije; 16.15 Koncert; 18.30 Lahka glasba; 18 45 Klavir danes; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 «La notte di un nevrastenico*, glasbena radijska drama. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00. 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Glasba vam pripove duje; 10.40 Glasovi v ritmu; 11.15 Po Talijinih poteh; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan; 13.30 Kmetijski na sveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam . ..; 15.10 Ljudske pesmi drugih narodov; 15.30 Naši poslušalci čestitajo; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 Stavki iz Osterčevih del; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Popoldanski sestanek z zabavnim orkestrom; 18.10 Iz domačega repertoarja Slovenske filharmonije; 18.50 Človek in zdravje; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 S Fanti treh dolin; 21.00 Skladbe Ivana Matečiča-Ronjgo-va; 21.30 »Top - pops 13»; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. ŠPORT ŠPORT ŠPORT TENIS /v?-.;1,'. ;,r v> Evropsko amatersko prvenstvo Precej lahko delo za vse favorite Jugoslovana Stojovič in Savič sta se morala posloviti od nadaljnjega tekmovanja PESCARA, 9. — Evropsko amatersko prvenstvo v tenisu še ni prišlo do zanimivejšega dela tekmovanj. Vsi favoriti, ali samo bolj znani mednarodni igralci, so imeli do sedaj precej lahko delo, tako da ni nič čudno, če še ni prišlo do nobenega presenečenja. Drugi dan tekmovanja je bil nesrečen za Italijane, ki so zgubili v moški konkurenci še zadnje predstavnike, Consolinija, Boreo in Gorgoglioneja, katere so premagali Čeh Hutka, Bolgar G. Pampulov in Sovjet Volkov. Ista usoda je doletela še zadnjega Jugoslovana, Stojoviča, ki je po včerajšnjem uspehu danes klonil močnemu Korotkovu s čistim izidom 6:2, 6:2, Razni Szoke, Me-treveli, Genov in Kakulia niso i-tneli nobenih težav. Tudi v ženski konkurenci ni prišlo do večjih presenečenj: še najbolj nepričakovana je bila zmaga Italijanke Scagnolarijeve nad Bolgarko Berberian. Jugoslovani so se poslovili tudi od igre dvojic. Stojovič in Savič sta bila brez moči proti Čehoma Hrebcu in Zedniku. REZULTATI MOŠKI Korotkov (SZ) — Stojovič (Jug.) 6:2, 6:2 Hukta (ČSSR) — Consolini (It.) 6:3, 2:6, 8:6 Zednik (ČSSR) — Varga (Madž.) 6:4, 6:0 Sturdza (Švica) — Mann (Avstrija) 6:3, 6:3 Gorgoghone (It.) — Farid (Sudan) 6:2, 6:1 Szoke (Madž.) — Wimmer (Avs.) 6:4, 6:4 Panpulov B. (Bol.) — Borea (It.) 6:2, 6:4 Metreveli (SZ) — Velev (Bolgarija) , 6:2, 6:3) Kakulija (SZ) — Drzymalski (Polj.) 5:7, 8:6, 6:2 Genov (Bol.) — Kanderal (Švica) , 1:6, 6:3, 6:1 Machan (Madž.) — Koller (Avs.) , 6:0, 6:0 Volkov (SZ) — Gorgoglione (It.) 6:3, 6:0 Fibar (Polj.) — Valera (Španija) 6:3, 6:0 Taroczy (Madž.) — Burgener (Švi.) 6:3, 9:7 Panpulov M. (Bol.) — Mihod (Švi.) 2:6, 6:1, 10:8 ŽENSKE Kral (Poljska) — Juvanova (SZ) 6:4, 6:1 Wieczorek (Polj.) — Sadlon (Švi.) 6:3, 7:5 Gohn (Rom.) — Tomanova (ČSSR) t 6:3, 6:4 Hublerova (ČSSR) — Szell (Madž.) 6:4, 8:6 Navratikova (ČSSR) — Grazcol (Madž.) 6:2, 6:1 Porzio (Italija) — Klein (Madž.) 6:4, 6:1 Scagnolari (It.) — Berberian (Bol.) 4:6, 7:5, 6:2 Szabo (Madž.) — Sbordone (It.) 6:0, 6:0 moške dvojice Metreveli - Kakulija (SZ) — Hutka - Marku (ČSSR) 6:1, 6:0 varga - Szoke (Madž.) — Borea -Gasparini (It.) 6:4, 6:1 Hrebec - Zednik (ČSSR) - Stojovič - Savič (Jug.) 6:3, 6:4 Novvicki - Fipak (Polj.) — Koller -Karrec (Avs.) 6:0, 6:3 ■Maschian - Taroczy (Madž.) — Consolini - Gorgoglione (It.) 6:3, 6:3 Panpulov - Panpulov (Bol.) — Win-ner - Mann (Avs.) 6:2, 6:0 K°rotkov - Volkov (SZ) — Kanderal - Sturdla (Švi.) 6:2, 6:8, 6:2 ŽENSKE DVOJICE Kozeluhova - Hublerova (ČSSR) — Porzio - Scagnolari (It.) 8:6, 6:3 Berberian - Radkowa (Bol.) — Sadlon - Kindler (Švi.) 3:6, 7:5, ti.2 Mešane dvojice Metreveli - Morozova (SZ) — Zed-n>k - Tomanova (ČSSR) 6:3, 11:13, 6:4 Novički - Kraz (Polj.) - B. Varga - Kzein (Madž.) 6:4, 6:2 Hutka - Navratilova (ČSSR) — B. Marcu - Gonn (Rom.) 6:8, 6:1, 6:2 CIUDAD MEXICO, 9. - Italijan Bruno Arcari je prijavil komisiji WBC svojo kandidaturo za dvoboj za naslov svetovnega prvaka su-perlahke kategorije proti sedanjemu prvaku Panamcu Alfonsu Pep-permint Frazieru. HOKEJ NA KOTALKAH ISEBLOHEN, 9. — V nadaljevanju evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah je Italija premagala Veliko Britanijo s 7:3 (3:0). Visoko zmago je slavila tudi Španija, ki je odpravila Švico z 8:2. ITALIJANSKO MLADINSKO JADRALNO PRVENSTVO Tržačana Beltrame in Rizzi v vodstvu po tretji regati Tržaški in milj“ki tekmovalci so zrna. gali v včerajšnjih dveh regatah TRST, 9. ~ Tržačana Beltrame in Rizzi, člana tižaškega jadral . nega kluba, vodita po tretji regati na začasni skupni lestvici štirinajstega italijanskega mladinskega jadralnega prvenstva v kategoriji »leteči Holandec jumor». Danes sta bili na sporedu dve vožnji. V prvi, ki je bila ponovitev včerajšnje prekinjene regate, je zmagal svetovni prvak te kategorije, Miljčan Bertocchi, skupno z Robbo. V tretji regati, ki je bila na sporedu popoldne, pa sta zmagala Beltrame in Rizzi, ki sta. si tako zagotovila tudi prvo mesto na skupni lestvici. V popoldanski regati se je na drugo mesto uvrstil Apostoli, ki je skupno z Bertocchi-jem osvojil naslov svetovnega prvaka v Belgiji. LESTVICE Z. regata: 1. SaVonara (Bertocchi — Robba) Milje 2. Raya II (Lamaro — Fazioli) 3. Geronimo (Colonna — Rizzian) .Trst 4. Ferseo 5 (sera 3. regata: 1. Bacillo (Beltrame — Rizzi) Trst 2. Ribot (Apostoli — Cravr.astet.'«p) Milje 3. Felix II (Parlador — Eurlini) 4. Ra.va Lr 5. Perseo Lestvica po 3. regati: L Bacillo (Beltrame — Rizzi) Trsi 18.7 točke 2. R«ya II (Lamaro Fazioli) 22.7 točke 3. Savonara (Bertocchi — Robba) 24 točk 4. Felix II 5. Iscra CINCINNATI, 9. — V dirugem kolu mednarodnega teniškega turnirja je Avstralec John Alexander premagal Italijana Panatto s 6:1, 6:4. Pignijeva: rekordu naproti Paola Pignl je na atletskem mitingu v Viareggiu dosegla edini viden rezultat prireditve. V teku na eno miljo je podrla svetovni rekord Kanadčanke Reiser s časom 4'29 ’5. S tem podvigom je vlila malo novega elana demoraliziranemu atletskemu amblentu, ki si še ni opomogel od dogodkov v Oslu ■iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,itiiiiiiiiiiiii>iiiiiin,l|iin,|i1,IIIIIMmlll|m|niiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiivn Mednarodni medeonski turnir PLAVANJE V DUBROVNIKU SE JE PRIČELO BALKANSKO PRVENSTVO RAZGOVOR Z VETERANOM GORIŠKEGA NOGOMETA Roman Uršič se poslavlja od aktivnega nastopanja Goriški nogometaš je nastopal nepretrgoma skomj dvajset let - Sedaj se bo posvetil treniranju mladih Pomemben remi Ljubojeviča Bolgarski in romunski plavalci v srečanju s Polugajevskim najresnejši kandidati za zmage Jugoslovanski šahist je zopet na vrhu lestvice, ki je zaradi več prekinjenih partij nepopolna PETROPOLIS, 9. — Jugoslovanski velemojster Ljubojevič je v 12. kolu medeonskega šahovskega turnirja po včerajšnjem porazu znova dosegel dober rezultat. V derbiju kola je namreč remiziral s sovjetskim šahistom Polugajevskim, ki velja za favorita tega turnirja in se še enkrat povzpel na prvo mesto. Temu je botrovalo tudi dejstvo, da je drugi vodilni šahist, Portisch, prekinil partijo s Tanom, isto pa je napravil tudi Mecking v drugem najzanimivejšem dvoboju kola proti Gelerju. Ivkov je svojo partijo z Bronštajnom odložil zaradi bolezni. Lestvica je torej nepopolna zaradi mnogih neodigranih tekem, pri vrhu pa je stanje naslednje: Ljubojevič 8, Portisch in Polugajevski 7,5 (1), Mecking 7 .(2), ,Qeler„7 , (1), in . Bronštajn 6,5 (2). IvkoV ima 6 točk in eno prekinjeno partijo. PLAVANJE Evropsko mladinsko prvenstvo Dve zlati odličji za Vzh. Nemčijo ločilnega tekmovanja za vstop v finale. Ugolini je preplaval razdaljo v 2’25"07, Droom pa je bil za 51 stotink sekunde počasnejši. Do te odločilne preizkušnje je prišlo potem, ko je bil izključen madžarski plavalec Marton, zmagovalec prve baterije. Trije plavalci pa so se morali naknadno pomeriti, saj so dosegli osmi najboljši čas s popolnoma enakimi dosežki. NOGOMET LONDON, 9. — Po Brazilcu To-stau zgleda, da se bo tudi Gor-don Banks, eden izmed najboljših nogometnih vratarjev na svetu, u-maknil iz nogometa. Dan na dan pričakujejo v Londonu, da bo Banks najavil svoj odstop, ker sla; bo vidi z desnim očesom, ki si ga je poškodoval lani v prometni nesreči. Jugoslovani lahko računajo nastopata brata Miloš gotovostjo na zmago v hrbtnem slogu, kjer Odlična grška mladinska reprezentanca DUBROVNIK, 9. — Danes se je pričelo v Dubrovniku balkansko prvenstvo v plavanju, v skokih v vodo in v vaterpolu. Kljub temu, da bo letos v Jugoslaviji na sporedu svetovno plavalno prvenstvo, pa je za domačine pomembnejše prvenstvo Balkana. Jugoslovani morajo namreč popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v zadnjih časih po odličnih rezultatih, ki so jih plavalci dosegli na olimpijskih igrah v Mehiki. pa so v Bukarešti in v Sofiji osvojili tretje mesto. Lansko balkansko prvenstvo pa je bilo za «plave» negativno, saj je le malo manjkalo, da se niso zasidrali na četrto mesto, za Grki. Glavna napaka jugoslovanskega plavanja je bila ta, da so se druge države razvijale, sami pa so ostali na isti ravni kot pred desetletji. Na letošnjem prvenstvu so med favoriti tudi grški plavalci, ki so brovniku bodo zelo izenačeni, vseeno pa zgleda, da ne bodo imeli jugoslovanski predstavniki, kot gostitelji prevelikih zadoščenj. iOLESARSTVP. UtoLJe balkanske *. s. P*|Jgg V^ŽRlS! 'StpgZ mladinskem balkanskem plavalnem po vrsti, saj so bile prve na spo redu leta 1969. Prve balkanske igre v plavanju so bile v Izmiru, nato pa.sa isi sledile v Atenah, v Bukarešti, v Sofiji in letos v Dubrovniku. Uspehi jugoslovanskih predstavnikov ■ niso bili vedno najboljši. Prvo in edino zmago so dosegli, po katastrofalnem prvem nastopu v Turčiji leta 1970 v Atenah. Nato mkm LEEDS, 9. - Vzhodna Nemčija je osvojila prvi dve zlati kolajni na evropskem mladinskem plavalnem prvenstvu, z zmago svojih plavalcev na 200 metrov mešano med moškimi in med ženskami. Stefan Boehmert, lb-letni fant iz Dresdna, je zmagal z dvema metroma naskoka s časom 2'19"07 pred Nizozemcem Ronaldom Wou-teringom in pred sovjetskim predstavnikom Anatolijem Smirnovom. Italijanski mladinec Ugolini pa se je uvrstil na osmo mesto. Med ženskami je zmagala s časom 2’26"07 petnajstletna Ulrike Tauber iz Karlmarxstadta, ki ja s svojo zmago postavila tudi nov rekord evropskega mladinskega prvenstva. Na častni mesti sta se uvrstili odlični sovjetski plavalki Popova in Maljutina. V ženskih skokih v vodo je zmagala Angležinja Beverly Williams s 251,15 točke. Italijanski plavalec Massimo U-golini si je zagotovil vstop v finale na 200 metrov mešano potem, ko je v izločilni skupini premagal Šveda Gurinarja Drooma, medtem ko se Anglež Hicks ni udeležil od- TAJSKA - DEŽELA VEČNEGA POLETJA Frelih: 2. Romantično počutje večerje v eksotičnem ambientu do-P°lnjujejo prijetno zveneča glasba in petje, ki spremljajo tajske klasične plese. Ljubki nasmejani obraza, iskreče se oči in Megantni gibi vitkih teles plesalk, tajinstveno pripovedujejo Pravljice o lepoti, sreči in ljubezni princa in princese, o borbi bled dobrimi in zlimi duhovi, vse v fantastičnih kostumih, v b]Sču In sijaju in z dekleti, ki sodijo med najlepša človeška Mt.ja na svetu. Vse v vsem: razkošen in prazničen tajski večer kakršnega Pi moč pozabiti. GOREČNOST KLASIČNEGA ŠPORTA K popestritvi vsakdanjega življenja doprinaša tudi šport, ki so mu Tajci naravnost fanatično podvrženi. Ne mislim toliko na vsesplošne modeme športne panoge, ki jih goje v Pomanjšani meri kot vsi narodi na svetu, kar pričajo nešteti, lepo urejeni športni proistori in veliki najsodobnejši stadioni, ampak bolj na njihove najbolj značilne športne panoge, ki "o nam manj poznane. Ne bi tu opisoval izredno priljubljenih *}orb med živalmi, ki služijo bolj v razvedrilo, kot so petelinji ^°ji, ki sem ga bil videl v Bangkoku in na podeželju, nadalje borbo dveh posebno krvoločnih rib z močnimi plavutmi, ki Mve v močvirjih. Živo obarvani se takoj poženeta druga v 'Itugo, ko ju denejo v isti akvarij, dokler ena med srditim bojem ne zleti iz vode na suho; ali tekmovanje žab, katera Krilec Rossi in branilec Lucchetta sta v sredo prvič nastopila za Triestino v prijateljski tekmi proti Paluzzi. Tržačani so zmagali s 3:1 bo skočila najbolj daleč. Pri vseh teh tekmovanjih gledalci stavijo denar na zmago ene izmed živali, podobno kot na konjskih dirkah. Tl športi so ljudem zgolj v zabavo in hazard. Vendar naj izmed borb med živalmi opišem nenavaden boj bivolov, ki sem ga bil poleg petelinjega boja videl na nekem farmarskem posestvu v za to posebej ograjenem ringu. Boj bivolov se povsem razlikuje od španskega načina tekmovanja kjer se človek neusmiljeno bori z živaljo in jo ne pokonča, seveda, če ni bil bik urnejši od toreadorja. Borba med bivoli je bila, kot vedo povedati domačini, prvotno zabava siamskih kraljev, ki so jo prevzeli iz malajskih dežel Kedah, Kalantan in Trengganu. Najbolj priljubljeni kraljevi šport pa se je kaj hitro razširil tudi med podaniki južnih, pokrajin Siama, ki so posedovali bivole za delo na širnih riževih poljih. Oblika živalskih tekmovanj se je tako priljubila in razširila med ljudstvom, da so posvetili posebno skrb gojenju bivolov za borbo. Rast teh je nekoliko manjša in čokata, zato pa močno mišičasta in odpornejša. Posebej za borbo vzgojeni bivoli so zato mnogo dražji od običajnih. Tekmovanje dveh bivolov lahko traja minuto ali več ur, kakor se pač živali spoprimeta in boju prilagodita. Bivola se divje zapodita z rogovi drug v drugega in tako preizkušata svoje moči, oba se trudita zavzeti ugodnejši položaj. Kakor hitro pa se eden izmed njiju upira bojevati se naprej, proglasijo nasprotnika za zmagovalca. Med bojem dva moška držita na debeli močna vrvi boreča se bivola. Borbo ves čas spremlja glasba z bučnimi zvoki. Borba bivolov je zgolj tekmovalnega značaja merjenja moči. Tudi med zelo močnima in trdovratnima se boj konča brez kakršnihkoli večjih krvavih posledic, kvečjemu z odtiski in praskami. Zelo priljubljene in razširjene med tajskimi športniki so panoge pri katerih pridejo do izraza spretnost, moč in srčnost človeka. Pri Igri z žogo, imenovani takraw — videti jo je na mnogih odprtih prostorih, celo na ulicah — prihajata do prvenstva. Jugoslovani pa, kot gostitelji, nimajo prevelikih možnosti za osvojitev prvega mesta, saj je ta šport pri njih precej nazadoval in so zgubili primat med balkanskimi državami. ...„ j Glavno besedo bi morali na plavalnem prvenstvu imeti tudi letos bolgarski in romunski tekmovalci. Na kratkih progah bi moral prevladovati bolgarski tekmovalec Ge-orgijev, ki je letos že dosegel rezultate svetovne vrednosti. Na srednjih in dolgih progah sta še vedno kandidata za zmago stara romunska plavalca Slavic in Almer, katerima bo skušal prekrižati račune odlični Bolgar Enčev, ki je letos popravil državna rekorda na 400 metrov in na 1500 metrov. V prsnem slogu ima največ možnosti večkratni balkanski prvak Bolgar Čakarov. Za prva mesta pa bi se v tej kategoriji lahko boril tudi domači plavalec Divjak. V boj za kolajne bosta lahko posegla tudi Pavličevih in Radjenovič v delfinu. Edini gotovi kolajni za Jugoslovane pa sta v hrbtnem slogu, kjer nimata brata Miloš resnejših tekmecev. V ženskih disciplinah ima Jugoslovanka Petkovičeva velike mož nosti za zmago v prsnem slogu. Ta plavalka bi morala nadaljevati tradicijo Djurdje Bjedove in Švarče-ve. Manjaričeva, ki je edina jugoslovanska predstavnica za nastop na svetovnem prvenstvu v Beogradu, ne bo imela lahkega dela v delfinu, saj jo bo ogrožala romunska plavalka Groza, ki je bila doslej odločno boljša od jugoslovanske mladinske prvakinje. Najboljša bolgarska plavalka pa je Slav-čeva na 200 metrov mešano, medtem ko se pri Grkih odlikuje Avlo-nitou v kravlu. Boji na balkanskih igrah v Du- M.ARINA Dl CARRARA, 9. -Franco Bitossj je danes zmagal na krožni curki po Massa Carrari. V sprintu je prehitel na cilju Boi-favo in Gimondija. Kljub prijavi se dirke ni udeležil Merckx. S tekmo Bilje — Vipava v zadnjem kolu primorske nogometne lige se je od aktivnega igranja poslovil Roman Uršič, 37-letni veteran goriškega nogometa. V svoji skoraj dvajsetletni karieri je nastopal za različne klube na Goriškem, največji uspeh pa je dosegel v mirenski Adrii v sezoni 19C8-69 z osvojitvijo prvega mesta v primorski ligi in z uvrstitvijo v ZC NL. Za ta uspeh ekipe iz Mirna ima veliko zaslug tudi Roman, saj je v tisti sezoni igral na odgovornem in zahtevnem mestu srednjega branilca, zadnjega moža v o-brambi, obenem pa je bil tudi kapetan moštva. Ob slovesu z nogometnih igrišč smo tega skromnega in požrtvovalnega športnika obiskali ter mu zastavili nekaj vprašanj. Osebni podatki in tvoje nogometno udejstvovanje? «Rojen sem 30. marca, zaposlen pa pri podjetju Grosist - Gorica v Šempetru pri Gorici. Svojo nogometno pot sem začel leta 1954 v mladinskem moštvu solkanskega Branika. Z združitvijo Branika s takratno Gorico (sedaj Vozila) sem postal član tega kluba, vendar pa sem pri Gorici ostal le leto dni, nakar sem prestopil k Adrii iz Mirna. Ko so lani v Biljah ustanovili nov nogometni klub in so potrebovali izkušene igralce, sem se odločil, da še eno leto igram ter sem tako svojo nogometno pot zaključil v tem klubu.* Katere tekme se najraje spominjaš in katera ti je ostala v najbolj žalostnem spominu? »Zelo rad se spominjam tekem v solkanskem Braniku in pri mirenski Adrii v sezonah osvojitve prvega mesta v primorski ligi. V najbolj žalostnem spominu pa mi je ostala kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo leta 1962, ki sem jo z Branikom zgubil proti ekipi Izole z rezultatom 1:0. Potem ko smo v prvi tekmi na domačem terenu igrali neodločeno 0:0, je odločala povratna tekma. Izola je zmagala po sodnikovi zaslugi, z golom iz enajstmetrovke. Naš vratar Šuler je strel z bele točke ubranil, sodnik pa je odredil, da se izvajanje najstrožje kazni ponovi: drugič je bil strelec Izole uspešen in tako je Izola zmagala z minimalno prednostjo.* Če bi od številnih igralcev, s katerimi si nastopal, sestavil ekipo po svojem okusu, kako bi zgledaia? Šuler, Pertot, Gorkič, Severin Leban, Cotič, Stojan Frančeškin, Fornazarič, Robert Gorjan, Brezigar, štanta,. Piščanec,* Kaj misliš o ekipi Bilj, s katero si nastopal zadnje leto? »Mislim, da so Bilje kot novoustanovljeni klub uspešno nastopale v primorski nogometni ligi, kar še posebej velja za spomladanski del prvenstva. Obramba je bila boljši del ekipe, neizkušeni napad, ki je včasih tudi premalo učinkovit, pa bi potreboval še kakšno novo moč. Upam, da bo ekipa v prihodnji sezoni še boljša, in ji želim čimveč uspehov v borbi za obstoj na vrhu lestvice.* V prihodnji sezoni boš, kot smo slišali, prevzel treniranje ene od mladih ekip mirenske Adrie. Zanima nas še tvoje mnenje o članski vrsti tega kluba. «Po odličnih jesenskih tekmah sem pričakoval, da bo ekipa ob koncu prvenstva osvojila drugo mesto. Žal pa je ekipa Adrie spomladi razočarala in še za dve mesti poslabšala svojo jesensko uvrstitev. Sodeč po prejetih golih je slabši del ekipe obramba, ki se ji je zelo poznala odsotnost igralcev kot so Gorkič, S. Frančeškin in Valentinčič.* Razgovor pripravil: P. B. KOŠARKA Branko Lakovič na izpopolnjevalnem tečaju v New Yorku Jutri bo odpotoval na petnajstdnevno izpopolnjevanje v ZDA znani slovenski košarkarski delavec Branko Lakovič. Mladi slovenski trener, ki bo v prihodnji tekmovalni sezoni treniral ekipi Bora in Poleta, se je na lastne stroške odpravil v ZDA na izpopolnjevalni tečaj, ki bo potekal v bližini New Yorka. Tu bo pod vodstvom znanih ameriških košarkarskih strokovnjakov treniralo približno dvesto mladih tečajnikov. Izkušnje, ki si jih bo Lakovič pridobil na svojem sicer kratkem bivanju v domovini košarke, oodo prav gotovo z uspehom služile tudi mladim slovenskim košarkarjem v Trstu, ki bodo prihodnje leto trenirali pod njegovim vodstvom. UNIVERZITETNI ŠPORT OBVESTILO . z,ssd5 da f bodo udeleženci druge izmene odbojka) skega tečaja v Rovinju vrnili domov danes, 19. t.m. ob 21. uri z ladjo -Edra^ kj-Hbo pristala ob pomolu pri Pomorski postaji v Trstu. SEUL, 9. — Na prihodnjih univerzitetnih igrah, ki se bodo pričele 15. avgusta v Moskvi, bo nastopilo tudi 40 atletov iz Južne Koreje. Ti bodo prvi športniki iz azijske države, ki bodo nastopili v Sovjetski zvezi. NOGOMET NOVOSTI NA FRANCOSKEM PRVENSTVU Dodatne točke za moštva ki dosežejo vsaj 3 gole Francozi skušajo s tem popestriti nogometna srečanja in prisiliti ekipe k bolj napadalni igri PARIZ, 9. — Kljub temu, da mnogo izvedencev trdi, da je nogomet še vedno v razmahu in da je zanimanje za ta šport vedno večje, pa je v zadnjih časih veliko nogometnih zvez čutilo potrebo, da z novimi pravili in predvsem novim točkovanjem poživijo potek državmh prvenstev in turnirjev. Tako so lani v Sovjetski zvezi ukinili neodločene rezultate s tem, da so uvedli izvajanje enajstmetrovk pri izenačenem končnem rezultatu, letos pa so se Francozi odločili, da dodelijo posebej 1 točko na lestvici vsem ek:pam, ki v eni tekmi dosežejo 3 ali več zadetkov. To ima očitno namen, da prisili moštva na bolj napadalno igro, saj je prav »italijanski sistem* nogometa z ve- liko pažnjo obrambi kriv, da se marsikatera tekma odvija zelo lagodno. Nekaj podobnega so že p°' skušali Italijani sami, ko so na angleško - italijanskem turnirju sestavljali lestvico, na kateri je poleg normalnega točkovanja vsako moštvo dobilo še eno točko za vsak zadetek. Pravijo, da poskus Sovjetov ni uspel. Sedaj bo treba počakati še na rezultate v Franciji. Da bi bolje pokazali nov način točkovanja in njegov vpliv, objavljamo rezultate prvega kola francoskega prvenstva in lestvico: 0:2 1:1 1:0 Angers Marseille — St. Etienne Metz — Nantes Rennes — Nica 1:1 4:0 4:1 0:0 0:1 2:2 3:3 Pariš FC Lyon — Nancy Sochaux — Bordeaux Basla — Strasbourg Lens — Nimes Troyes — Sedan Monaco — Reims Lestvica: Lyon in Sochaux 3; St. Etienne, Rennes, Nimes, Monaco in Reims 2; Metz, Nantes, Angers, Pariš FC, Bastia, Strasbourg, Tro-yes in Sedan 1; Marseille, Nica, Nancy, Bordeaux in Lens 0. Lyon in Sochaux sta torej osvojila tri točke v eni sami tekmi, Monaco in Reims pa sta kljub neodločenem medsebojnem srečanju v družbi tistih, ki so zmagali z majhnimi razlikami. Izraza predvsem telesna spretnost in gibčnost posameznika, ki se lahko z vsemi deli telesa poigrava z žogo v zraku tako dolgo, dokler je ne sune čez visoko, vendar nekoliko višjo napeto mrežo kot pri odbojki, na nasprotnikovo stran. Mnogo tehničnega znanja, spretnosti obrambe, junaštva in moči udarjanja je potrebno pri izrazito tajskem boksu prostega stila, ki dovoljuje vse in je prav gotovo edinstven v športnem svetu. S fanatično zagrizenostjo se ne bijejo samo s pestmi In komolci, ampak tudi s sunki in brcami nog, kajti v tem boju je dovoljen vsak udarec. Nastop borilcev, ki ju Ta jaki buks (foiu E. Fi eiiii) imenujejo kača se prične s svojevrstnimi ceremonijami. Oblečena v ohlapni živobarvni halji in povita s pisanimi trakovi okoli glave se pojavita v ringu hrupno pozdravljena od gledalcev in z burnimi zvoki orkestra. Ko si po pozdravu nadeneta boksarske rokavice, sodnik odvede vsakega v svoj kot ringa. Tam se kleče priklanjata nevidnim duhovom z nekakšnimi molitvami in priprošnjami za srečen izid. Da bi bila borba kar se da ritmična In dinamična, jo ves čas spremlja in podkrepljuje bučna glasba, ki ustvarja napeta razpoloženja kot v cirkusu! Borba se konča po točkah ali knout autom in je divja, kar surova, kot sem se bil prepričal na prireditvi; boksarja sta se brcala, suvala in se neusmiljeno obdelovala z rokami in nogami vsepovsod, tudi po najbolj občutljivih delih telesa. Pripovedujejo, da je bil v davnini njihov boks še hujši, saj je marsikdo v ringu končal s smrtjo. Nekdaj so si namreč boksarji ovili pesti z jadrovino, ki so jo namočili v klej pomešan z zmletim steklom. S takšno posušeno rokavico je bil udarec v obraz velikokrat smrtonosen. Ta barbarski način boksanja so zabranili, saj je tudi takšen precej divji in daje borečim dovolj možnosti izkazovanja spretnosti, moči in poguma. Tajski način boja z dvema širokima mečema pa ni samo športna panoga ampak sodi v zgodovinsko zvrst umetnosti bojevanja, ko so se bojevnika v odločilni uri spoprijeli v spretnosti mečevanja na življenje in smrt. Tako, kot so se v času osvajalnih pohodov Aleksandra Velikega, Kublai Khana in Dždngis - Kana v deželah vzhodno od Himalaje borili naroda v samoobrambi z meči, ali v stari Japonski bojeviti samuraji, da bi zaščitili svoje bojne gospodarje, je bilo rezilo v obeh rokah odločilno orožje tudi v zgodovini Siama. Vendar se je sdog bojevanja, ki sega dva tisoč let nazaj, pozneje razvil in se izpopolnil, ko so v Siamu organizirali borbene enote z nazivom Krom-dap-song-muor, kar pomeni «meč v obeh rokah*. (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo, uprava, oglainl oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 10. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst NA PODLAGI POKAZOVALCEV O PREMIKIH V GOSPODARSTVU Confindustria predvideva 4 leta pospešenega gospodarskega razvoja Konec 1. 1975 ho prišlo do določenega zastoja v predelovalni/ industriji - Pozitivne perspektive za gradbeništvo in kemično industrijo RIM, 9. — Italijansko združenje industrijoev »Confindustria* je izvedlo poglobljeno študijo glede premikov italijanske proizvodnje v štiriletju 1973-76. Po ugotovitvah te raziskave, bi morala doživeti italijanska proizvodnja v prihodnjih štirih letih, (vštevši tu tudi letošnje leto) precejšen razmah. Se pravi, da bi se morale težnje, ki so se že pokazale v letošnjem letu marale nadaljevati tudi v prihodnjem razdobju vsaj treh let. V anketi oziroma študiji, ki jo je pripravila »Confindustria* je rečeno, da bi morala italijanska pro-iz vodij a zabeležiti letos okrog 6 odstotkov porastka v primerjavi z ravnijo, ki jo je dosegla lanskega leta. To izboljšanje bi se v prihodnjem letu še stopnjevalo ter naj bi doseglo okoli 7 odstotkov. Pozneje pa, posebno v letu 1976, naj bi ta razvoj doživel določeno oslabitev. Te ocene upoštevajo raz-ličnejšo stopnjo industrijskega razvojnega razmaha v zvezi z večjo novih delovnih mest). Za gradbeništvo predvidevajo, da bo v prihodnjih letih nadoknadilo izgube, ki jih je zabeležilo v prejšnjih dveh letih. Leta 1976 naj bi število zaposlenih v industriji doseglo 4.957.000 enot s porastkom 7.2 odst. v primerjali s 4.624.000 v primerjavi z letom 1972. Čez štiri leta naj bi zaposlenost v industriji bila približno takšna: 66.000 rudarjev, 3.273.000 zaposlenih v predelovalni industriji, 1.487.000 zaposlenih v gradbeništvu, 131.000 zaposlenih v električnih, plinskih in vodovodnih dejavnostih. Močno se bodo povišale investicije kapitalov. Domnevajo, da bo to zvišanje znašalo 12,5 odst. Za celotno šti-riletje predvidevajo skupne investicije za 17.761 milijard lir (upoštevajoč cene z leta 1972). To pomeni investicije za 4.400 milijard letno, kar je pre-oej več kot leta 1972. študija Confindustrip pravi nadalje, da bo v zvezi z zastojem v predelovalni industriji, do katerega bo prišlo v razdobju 1975-76, prišlo v glavnem v kovinski hirnah kot če bi se vračala vsakokrat na površje. Rodocker in Delucchi sta začela že včeraj parati trup ladje s podvodnim varilcem, danes pa bi morala prvič na ogled v trup ladje. Po njunih računih naj bi bilo v potopljeni »Andrei Dorii* vsaj za dva milijona dolarjev (milijarda in dvesto milijonov lir) denarja in drugih dragocenosti. Italijanska ladja se je potopila 26. julija 1956 po trčenju s švedsko tovorno ladjo »Stockholm*. V brodolomu je 51 ljudi umrlo, 1.661 pa se je rešilo. Številni potapljači so že večkrat poskušali priti do zaklada italijanske ladje, a poskus se je doslej vsem ponesrečil. NA OBRAVNAVI 0 PRIZIVIH PROTI REFERENDUMU V GRČIJI Vrhovni tožilec zahteva ustanovitev republike V Atenah se je začel proces proti 6 pristašem centra in grške desnice ATENE, 9. — Državni tožilec visokega grškega sodišča (Aero-pag) je danes zahteva', naj sodniki odklonijo prizive, Id so jih skupine grških državljanov predložile v zvezi z nedavnim tefe-rendumom. Gre za prizive v katerih prizadeti toži tet ji zahtevajo, da se rezultati referenduma razveljavijo, Ver je prišlo do hudih kršitev zakona pri volilnih operacijah ga sodišča potrditi na plenarnem zasedanju rezultate referenduma. Ti, kot je znano, so, po uradnih podatkih zabeležili 78,4 odst. glasov, ki so sprejemali sklep grške vlade, da se uvede v Grčiji republika, katere prvi predsednik naj bi bil Papadopulos. Prizive, ki jih je bilo 11 po številu, sta vložili skupina odvetnikov, ki pripadajo Odboru za o-brambo demokratične zakonitosti v Državni tožilec Panajotis The- Grčiji in neka politična skupina v r t , ;v r ...... ............................ BfetŽžtfto* mat i . Včeraj ponoči so neznanci namestili eksploziven naboj pred ena od trojih vnoilr.m viat v rinisl:': zapor Regina Coeli. Eksplozija je razbila šipe na pročelju kaznilnice ter poškodovala avto nekega policijskega funkcionarja. Domnevajo, da gre za akcllo, ki naj bi prispevala k zaostritvi položaja v italijanskih zaporih. Na oliki, razbitine vrat pri vhodu v zapor rapos je v svojem govoru priporočil sodnikom najvišjega grškega organa,1 naj potrdijo veljavnost volitev v roku, ki je bil določen do 14. avgusta ter naj uradno proglasijo ustanovitev grške republike. Po zakonu je namreč določeno, da mbira 24 sodnikov najvišjega grške- vujucsii „JL;rane I zaradi manjših investicij ga S*. Po M. rov«*™ * SSbfSJtTJSftt SSSjS ročjih proizvodnje, ki uporabljajo Ju na-' bl “lasale 'ea 1976 ^ J ,5 sorazmerno velike količine kapita- odstotkov od celotnega zneska medla ki je investiran v proizvodna tem ko sedaj znaiajo 48 odstotkov, sredstva ter manjše količine kapi- & kermeno industrijo pa men.,o da tala, ki je investiran v delovno « bodo mvesticue povečale m s.cer silo Manjši prirastek naj bi žabe- od 17 na z9 odstotkov. Wili pri drugih industrijah, kjer Nadalje domnevajo, da bo imelo veje razmerje med tako imenovanim lik razmah grauDeništvo, kjer bo na fiksnim kapitalom in kapitalom ki dejavnost pojačena posebno zaradi meje vložen v delovno silo, nižji. V hanizacije proizvodnega procesa, teh industrijah naj bi zabeležili po- v študiji se nadalje razpravlja cb-rastke v višini 3,3 odst. ter 4,6 §irno 0 ravnovesju industrijskega raz-odst. voja na Severu ter na Jugu. Na ne- ti študiju »Confindustrie* je reče- katerih področjih bo razvoj na Jugu organov »Confindustrie* dobila naj- je, hitreje kot na Severu, na neka-večji razmah v prihodnjih štirih le- terih drugih pa bo prišlo do ločenega tih težka industrija, se pravi tista zastajanja. Ta proces bo zadeval poki proizvaja sredstva za reproduk sehno nekatera področja, kjer so že cijo. zaključeni, ali pa ,i:h bodo v krat- V študiju »Confindustrie* je reče-1 kem ^ključih, nekateri investicijski programi. NEPOSREČENA IZBIRA Neki 15-letni kalifornijski fant res ni imel srečne roke pri izbiranju poklica: odločil se je za vlomilca in za prvi podvig si je izbral hišo Davida Ralla. Ko je razbil okensko šipo, se je mladi tvajenec» pošteno porezal, a ni se vdal usodi. Zlezel je skozi odprtino v stanova nje, a bil je prehrupen, da je zbudil psa - čuvaja. Pasji lajež je mladeniča tako prestrašil, da je prevrnil magnetofon. Ropot je prebudil soseda, ki je segel po samokresu in začel zasledovati mladega tatu, ki jo je medtem pobrisal kolikor so ga nesle noge. Fantovih nezgod pa še ni bilo konec. Med begom je izgubil čevelj in ko se je obrnil, da bi pogledal, kje je zasledovalec, se je zaletel z nosom v železen drog javne razsvetljave. Zasledovalec ga je dotekel in ga udaril s samokresom po glavi, kljub rani pa se je mladi tatič izvil in nadaljeval beg. Gibčno je preplezal neka železna vrata in že je mislil, da se je rešil, ko se je zakadila vanj truma psov. Razburjene živali so hlastale za mladeničevo zadnjico, dokler niso posegli policisti, ki so dobesedno iztrgali fanta iz zob pobesnelih psov. ZVIŠANA GORA Prizadevni makedonski planinci so izmerili, da je Korab za 9 metrov višji od Triglava in je tako najvišja gora v Jugoslaviji. že prej so tako »zrisali* dve gori, niso pa dobili uradnega soglasja. »Kaj hočemo, če pri nas kakšen dan ne zvišamo cen, zvišujemo vsaj gore...* je jedko komentiralo ljubljansko »Delo*. Rodocker in Delucchi v trupu «Andree Rprie»? FAIRHAVEN (Massachusetts), 9. — Ameriška potapljača Donald Rodocker in Christoper Delucchi, ki skušata priti do dragocenega tovora italijanske ladje »Andrea Doria*, sta se včeraj spet spustila v podvodno kamero »Mother*, kjer .............„„„ MM..............MMMMMMIIMUII UM....... MMIMUMMIMMIM M.MHIMMIMM....MIMI......"... 11.11.1. Ml MHMMM.UMI.MIIMIMM.......... MM.M.I.MMMMMMIIMMM M ."."MIMI.III. MII. OB 2. OBLETNICI ODLOKA 0 INTERNACIJI PO PISANJU POLURADNEGA PALESTINSKEGA GLASILA 'AL MOHARER Eksplozija v Ulstru: ranjenih 16 žensk in otrok Napoved neizprosnega boja proti Angležem javil, da bodo odslej smatrala stano-javil, da bodo odslej smatrali stano-vojaške objekte. Angleži so izjavili, da je šlo v tem primeru za podlo akcijo. številne atentate in bombne napade so zabeležili tudi v drugih krajih v Severni Irski. LONDON, 9. — Do hudih izgredov je prišlo danes v Ulstru ob drugi obletnici odloka o internaciji ljudi, ki pripadajo, oziroma so osumljeni, da pripadajo organizaciji IRA. Prav med dvema letoma, točno ob štirih zjutraj, je angleška vojska začela izvajati, na pobudo ulstrskih protestantov hud teror nad katoliškim prebival stvom. Za skupino «provisionals» organizacije IRA, se pravi za ljudi, ki niso naklonjeni k pomiritvi, je bila ta druga obletnica odličen povod za manifestacije. Lani se je tej organizaciji posrečilo, da je priredila več javnih manifestacij, letos pa se je odločila za teroristične akcije. Do prvega pomembnejšega atentata Je prišlo v kraju Omagh (okraj Tvrone), in sicer pred poslopji, kjer bivajo družine angleških vojakov, ki služijo svoj vojaški rok v Ulstru. Na ulici je eksplodiral avtomobil z dvema stotoma eksploziva. Posledice atentata so bile zelo hude, čeprav ni nihče izgubil življenja. v bolnišnico bosta prebila vsaj teden dni. Na-j pa so prepeljali 16 žensk in otrok, prava omogoča potapljačema, da ki so bili na srečo le lažje ranjeni, zdržita veliko dlje v morskih glo-tNeki glasnik organizacije TRA je iz- ..........................I.MMI.IM.H.IIIIIIIIIIIMMIMMHIMIMIIIIIMIIMMIIIMMIMMMM.. MIMMMIHIM.IMMMMMMIM.IM.M.MMMMM. FRANCOSKI URARJI SE BORIJO ZA SVOJA DELOVNA MESTA Besanconski samoupravljavci v nevarnosti: policijske enote so obkolile tovarno LIP Na zahtevo lastnika (švicarskega «trusta») je besanconsko sodišče odredilo zaplembo tovarne «Ponore!a» črpalka: točila je bencin zastonj GENOVA, 9. - Avtomatska bencinska črpalka «Mobil» na Kor zu Europa v Genovi je prejšnjo noč nenadoma »ponorela* in je toč;la zastonj 3.678 litrov bencina super mimoidočim avtomobilistom. Neki avtomobilist se je zavedel, da črpalka toči gorivo, ne da bi vložil La n kov za tisoč lir v posebni predalček. Prijetna novica se je razširila kot blisk in v kratkem .se je pred črpalko vila dolga kolona avtomobilov. Lastnik črpalke Bruno Uppi pa je medtem mirno spal in šele danes zjutraj s*> je zavedel, kaj se je zgodilo. PARIZ, 9. — V francoski tovar-1 tovor ur, ki je vreden vsaj tri mini ur LIP v Besanconu je položaj lijarde lir, v blagajni pa imajo zelo napet. Policijski oddelki «Com-pagnies republicaines de securite* (kj odgovarjajo italijanskim bataljonom «celere») so obkolili tovarno in čakajo le na povelje, da izženejo delavce( ki že tri mesece sami upravljajo podjetje. Lastnik tovarne, neki švicarski «trust», je namreč ukinil proizvodnjo, ker je hotel prodati podjetje. Na zahtevo lastnikov je sodišče Besanconu včeraj odredilo zaplembo tovarne. Danes zjutraj se je zato sodnijski funkcionar odpravil v podjetje, da bi opravil svoj posel. Ko je razložil delavcem, da zaplemba predpostavlja tudi prekinitev proizvodnje, mu ti niso , „ . I dovolili, da bi zapečatil vrata. .... da bi morale negativne posle- pogajanjem so delavci tudi dice, ki so se pojavile na področju nalepili na funkcionarjev avto le-zaposlenosti zaradi neugodnih oko-1t . t napjsom «LIP: borili se bo-liščin v italijanski industriji v raz- ^ m SVQ:a delovna mesta*, dobju 1971/72 skoraj popolnoma iz- Q . zadevi ^ ^ sedaj giniti. Letos naj bi se število za- j besanconski prefekt, ki poslenih povečalo na raven iz leta lahko ukaže policiji naj s sUo iz. dirph treh letih, naJ delavce. Po nepotrjenih ve- hi prišlo do t P°tvlšania zaposleno- steh kaže ^ so delavci priprav-sti, tako da bi leta 1976 zaposleni L. ^ da se v tem primeru umak- AAft onnt rnupn Ir i ! J * . . . »_ _ SS* KfgSi S“S -jAT =SL*T! lovnih mest) ter področje gradbe ^ agentov j*, t>ranii<> 15 ljudi, ki ništva ter inštalacij (več kot 133-000 hočejo likvidirati tovarno*. .................................. Vprašanje je izbruhnilo pred tremi meseci, ko je švicarski »trust* odločil, da bo likvidiral podjetje LIP. Delavci so se odločno proti-vili naklepu in so začeli sami voditi podjetje. V spor je posegla francoska vlada, ki je predlagala načrt za »rešitev* tovarne, po ka .. terem bi postalo LIP podjetje z TEL AVIV, 9. - Izraelska....državno udeležbo. 400 delavcev na je sporočila, da je aretirala bivšega 1 gkupnjh 1.300 pa bi bilo odpuščenih, nacističnega krvnika Johanneja Spit- so seveda načrt zavrnili kaua, ki se je skoraj dve leti skrival j jvjcars|cj «trust» pa je začel sod več kot milijardo lir v gotovini. »Spričo ugodnega finančnega položaja lahko zdržimo še veliko časa*, je poudaril neki sindikalni predstavnik. Cilj delavcev LIP je zdržati do septembra, ko bodo lahko računali na mobilizacijo francoskih delavcev. Francozi po večini s simpatijo sledijo boju besanconskih urar-,ev in tudi za večji del pripadnikov srednjega sloja je ravnanje delavcev povsem logično. Če je prejšnja uprava spravila podjetje na rob bankrota — pravijo — je pravilno, da delavci sami vodijo podjetje, če so tega sposobni. Osnovno vprašanje, če bo boj besanconskih delavcev uspešen ali ne, ,e pa političnega značaja. Veliki francoski podjetniki pritiskajo na vlado, naj v kratkem reši problem, ki bi lahko postal zanje nevaren »precedens*, po drugi strani sindikati in delavske stranke niso enotne v oceni položaja. Socialisti in sindikat CFDT brezpogojno podpi: rajo samoupravljanje v tovarni LIP. Manj navdušeni pa so komunisti in sindikat CGT, ki ne nasprotujejo samoupravljanju v okviru socialistične družbene ureditve, so pa skeptični do uspešnega samoupravnega vodenja podjetja v kapitalistični družbi. Vsekakor pa so se predstavniki vseh sindikalnih organizacij in vseh delavskih strank sestali danes popoldne, da bi proučili položaj v besanconski tovarni, če se bo vlada odločila za represivni poseg, se bo znašla pred enotno levičarsko fronto. In tega se še najbolj bojijo velekapitalisti, ki pritiskajo za takojšen poseg, preden se levica strne v enotno fronto. Bojijo se, da bi bila LIP povod za nov «francoski maj*, ki je leta 1968 stresel do temeljev De Gaulov režim. v Izraelu. MOSKVA, 9. — Azerbadžansko kazensko sodišče je obsodilo na smrt u-pravnika nekega sovhoza. ki je ogo ljufal podjetje za pol milijona ru blov. ji izroči magnetofonske posnetke zaupnih pogovorov, ki jih je imel z Johnom Deanom o zadevi Watergate Podoben postopek je pred časom že sprožil sodnik Cox. Vodstvo ameriške policije FBI pa je medtem sporočilo, da George McGo-vem ni zagrešil nobenega prestopka med svojo volilno kampanjo v Connecticutu. Kot smo poročali včeraj je preiskavo zahteval sodnik Cox v zvezi z govoricami o domnevnih McGo-vemovih zlorabah. Izrael naj bi se pripravljal za napad na palestinska taborišča v Libanonu Atenski atentat in ugrabitev japonskega «jumba» pretvezi za «povraii!no» akcijo BEJRUT, 9. — Libanonski list «Al Mobarer*, ki je poluradno glasilo palestinskega osvobodilnega gibanja, trdi, da bodo Izraelci napadli Libanon v prihodnjih 4R urah s pretvezo, da Bejrut daje še vedno zatočišče palestinskim gverilcem. List trdi nadalje, da je Tel A-viv v zadnjem času prikrojil politično vzdušje svojemu napadalne- sovražnikovo letalo. Funkcionar izraelskega zunanjega ministrstva je neuradno sporočil časnikarjem, da je Tel Aviv zahteval od grške vlade, naj sodi arabskima teroristoma, ki sta odgovorna za pokol na atenskem letališču. V zvezi z vestmi iz Bejruta, da si organizacija «Sedma samomorilska skupina* lasti očetovstvo atentata, je bil izraelski funkcionar mu namenu. Cilj napada naj bi bila laca' . tnlv>r:.V-a nalestinskih heenneev. mnenja, da se za to lažno organizacijo skriva «črm september*, ki se boji represalij in ki se noče neposredno »proslaviti* s takimi dejanji. Dodal je, da atentatorji, ki so izvedli zadnje tri kriminalne akcije (umor arabskega diplomata v V.ashingtonu, preusmeritev japonskega «jumba» in atentat v Atenah) prinadajo isti teroristični organizaciji. Iz Damaska medtem poročajo, da sta se danes sestala v tem mestu zunanja ministra Sirije in Libanona. Predmet 5-urne°a pogovora med državnikoma so bila nasprotja med Bejrutom in Damaskom v zvezi z odnosom libanonske vlade do palestinskih gverilcev. Sirija je 8. maja letos zaprla mejo z Libano- Spar ni uspel HALIFAX, 9. — Poskus Roberta Špara, da bi z balonom preletel A-tlantski ocean, ni uspel. Danes ponoči je med neurjem nad ameriško obalo treščila strela v balon in Spar je bil prisiljen zapustiti svoj svojevrstni zrakoplov. taborišča palestinskih beguncev. Dokaze, da Tel Aviv pripravlja nov napad, naj bi po pisanju libanonskega lista, zbrali agenti libanonske obveščevalne službe, Dognali naj bi, da skušajo izraelski vohuni prikazati atentat na atenskem letališču kot delo palestinskih gverilcev, poleg tega pa naj bi skušali dokazati, da sta se te.ori-sta urila v Libanonu. | Vse palestinske gverilske skupine, vključno skupina »Črni september*, ki se je «proslavila» z vrsto atentatov kot so napad na izraelske atlete v Miinchmi, napad na telavivsko letališče Lod in napad na ameriško veleposlaništvo v Sudanu, so obsodile atenski atentat kot poskus blatenja odporniških organizacij. Očetovstvo kriminalnega podviga si lasti neka «Sedma samomorilska skupina*, ki je neznana v arabskem svetu. Kdo je bil torej za atentatorjema, ki sta na današnjem zasliševanju na atenskem sodišču spet izjavila, da sta člana »črnega septembra*? Če prisluhnemo ugotovitvam egiptovskega tiska ni izključeno, da je atentat pripravila izraelska obveščevalna služba. Zlasti še — kot je včeraj ugotavljal ugledni kairski list »Al Akhbar* — ker je Izrael zainteresiran, da povzroča take incidente in jih izkoristi za napade na taborišča palestinskih beguncev v Libanonu. To domnevo pa naj bi po mnenju lista »Al Gumhuria* potrjevalo tudi dejstvo, da je pred kratkim prišlo do podobnega nerazumljivega dogodka: ugrabitev in razstrelitev japonskega «jumbo jeta* na letališču v Bengaziju. Tudi v tem primeru so vse palestinske organizacije zavrnile očetovstvo podlega podviga. Koliko so domneve arabskega tiska utemeljene je težko reči, res pb je, da se na Bližnjem vzhodu bije bitka na nož za posest in nadzorstvo nad naftnimi ležišči. Zanimivo je, da je prav danes egiptovska tiskovna agencija «MEN» sporočila, da je jata izraelskih lovcev kršila zračni prostor Egipta. Agencija trdi, da so arabski lovci prestregli napadalce in jih pognali v beg. Pri tem naj bi tudi zadeli nom, ko je bila kriza med Bejrutom in Palestinci na višku. Uradno poročilo o sestanku trdi, da je bilo vzdušje prisrčno. Stranki sta vzeli v pretres medsebojne spore in sta se dogovorili za naknadno srečanje, ki bo predvidoma v soboto. Spričo energetske krize v skoraj vseh zahodnih državah, so Arabci odkrili petrolej kot orožje pritiska na ZDA in na vse tiste države, ki brezpogojno podpirajo Izrael. Egiptovska tiskovna agencija «MEN» poroča, da je zveza arabskih petrolejskih delavcev poslala vsem petrolejskim družbam pismo, v katerem jih poziva, naj opozorijo svoje vlade, da bo dotok arabske nafte v veliki meri odvisen od stališča, ki ga bodo zavzele do bližnjevzhodne-ga vprašanja. Politični komentatorji ugotavljajo v tej zvezi, da so glavni naslovnik sporočila ameriške petrolejske družbe. Zlasti še, ker je pred časom kalifornijska »Standard Oil of Ca-lifornia* pozvala vse svoje usluž bence in delničarje, naj z razumevanjem eledajo na zahteve arabskega naroda. kateri delujejo predstavniki opozicijskih strank centra in desnice. V prizivih je navedeno, da je prišlo do številnih kršitev zakona, kar je onemogočilo pravilno ocenjevanje rezultatov referenduma. Ena izmed obtožb gre posebno na rovaš domnevnega načrtnega onemogočanja volivcem, da s tajnim glasovanjem izrazijo svoje mnenje glede ukinitve monarhije ter ustanovitve republike. Med drugim je rečeno v prizivih, da je bilo več volilnih sedežev, kjer niso razpolagali z volilnicami, kjer naj bi volivci izrazili svoje nasprotovanje pobudi predsednika Papadopulosa in njegove vlade. Na nekaterih voliščih pa sploh ni bilo volilnih kabin. Nadalje oblasti obtožujejo, da je prišlo do grobega nasilja in da so odgovorni organi ponaredili volilne rezultate. Med razpravo so odvetniki o-brambe, ki pripadajo vodilnim krogom političnih strank centra in desnice, trdili, da je vladin sklep, da se ukine monarhije protiustaven. Trdili so nadalje, da so vladni krogi speljali referendum v razmerah pravcatega obsednega stanja in ob pomanjkanju vsakršne svobode tiska. Opoziciji je bilo nadalje onemogočeno, da bi svobodno nastopala. Vrhovno grško sodišče bo o vseh teh vprašanjih sklepalo v roku do 14. avgusta. Danes se je začel pred grškim izrednim vojaškim sodiščem proces proti štirim častnikom in dvema profesionalcema, ki So obtoženi, da so nameravali ugrabiti, oziroma ubiti vladne osebnosti, da bi tako zrušili sedanji grški režim. Obtožnica trdi, da so obtoženci organizirali tajno protivladno mrežo in da so namestili 18 eksplozivnih nabojev. Od teh jih je baje eksplodiralo 16. Obtožujejo jih nadalje, da so določili nagrado enega milijona drahm (okoli 20 milijonov lir) za vsakogar, ki bi u-bil prvega ministra Papadopulosa, oziroma podpredsednika Patakosa. Med obtoženci so zdravnik veterinar Savuras in njegov pomočnik ter podpolkovnik v pokoju Papa-nikolau. V»i obtoženci so zavrnili obtožbe. Na zahtevo obrambe bo pričal pred sodiščem tudi bivši grški desničarski premier Kanelopulos. Zaplenjena pisma naslovljena na Bertolija MILAN, 9. — Ravnateljstvo milanske kaznilnice San Vittore je zaplenilo kopico pisem naslovljenih na atentatorja Gianfranca Bertolija. Vsebina pisem ni znana, ugotovljeno pa je, da so pisma prihajala iz Mester. II i uit . Wayne Henley, fant, ki Je ubil pohotneža Deana Corlla, blizu pomola, kjer so preiskovalci našli trupla osmih domnevnih Corllovih žrtev McGovern je nedolžen no akcijo, ki se je zaključila včeraj z odredbo o zaplembi. Delavci so poudarili, da bodo še NEW YORK, 9. - Preiskovalna ko-v naprej prodajali ure. čeprav bo-1 misija ameriškega senata je danes do prisiljeni zapustiti tovarno. V sprožila sodni postopek, s katerim zadnjih dneh so spravili na varno Ihoče prisiliti predsednika Nixona, da .................................................. PRETRESLJIVO ODKRITJE HOUSTONSKE POLICIJE Trupla osmih fantov zakopana na pomolu Zločin naj bi zakrivil elektrikar Dean Corll, katerega je 17-letni Elmer Henley ubil v samoobrambi HOUSTON, 9. — Presunljiv zločin v Houstonu: na majhnem pomolu v jugozahodni mestni četrti so policijski agenti odkrili grobišče, v katerem so bila trupla osmih mladih fantov, skrbno zavita v plastične liste in prekrita s plastjo apna. Kaže pa, da tragičnih presenečenj še ni konec. Možje postave vztrajno rijejo v zemljo, ker sumijo, da so globlje zakopana trupla drugih mladih žrtev. Zadevo — ki spominja na tragedijo v »sadovnjaku smrti*, kjer so mehiški policisti odkrili trupla petindvajsetih poljskih dninarjev — je prijavil policiji 17-letni Elmer Way-ne Henley, ki trdi, da je ubil okrut- nega morilca. Preiskovalci menijo, da je med neusmiljeno pobitimi fanti tudi truplo nekega 13-letnega dečka, ki je izginil maja 1971, drugi dve žrtvi pa naj bi bila 17-letna fanta, ki sta izginila 25. julija letos. Agente je pripejal do groba nesrečnih žrtev mladi Henley. Med zasliševanjem je priznal, da je ubil Deana Alena Corlla, 33-letnega elektrikarja. v njegovem stanovanju v bližnji Pasadeni, kjer naj bi moški pridelili svojevrsten «party». Po pretresljivem fantovem pripovedovanju, naj bi se tragediia odigrala v Corllovi hiši, kamor je jateljico. »Onesvestili smo se — je dejal Henley — ko smo povohali vrč laka. Ko sem se osvestil, mi je elektrikar natikal lisice, prijatelja pa sta bila že vklenjena.* »Moški nam je grozil z dolgim nabrušenim nožem in s samokresom. Dejal je — je nadaljeval fant svojo presunljivo zgodbo — da nas bo ubil, če ne bomo podlegli njegovi pohotni želji. Prepričal sem ga, naj mi sname lisice. Komaj sem bil prost sem zagrabil za samokres, ki ga je Corll pustil na kavču, in ga naperil proti njemu. Zagrozil sem mu. naj se ne približuje, si-'"'t* hom stlPro, prispel včeraj s prijateljem in pri-1 Moški pa se ni vdal. Skušal naj bi razorožiti fanta, ki je brez pomi-slekla pritisnil na petelina in ubil pohotneža. Preiskovalci so našli Corllovo truplo na hodniku njegovega stanovanja. štiri svinčenske so ga zadele v glavo in prsi. »Ko nam je grozil — je zaključil Henley — nam je priznal, da je ubil tudi druge fante in jih je pokopal na pomolu.* Preiskovalci sedaj vztrajno iščejo še Helleyeva priajtelja, fanta in dekle, kaj naj bi bila priča srhljivemu prizoru. O Corllu, ki je bil po poklicu elektrikar, znanci pravijo, da je bil miroljuben in zelo uslužen človek. Ko greste na dopust v Jugoslavijo lahko dobite PRIMORSKI DNEVNIK v letoviških krajih: NA PRIMORSKEM - SOŠKA DOLINA: KANAL KOBARID TOLMIN BOVEC IDRIJA V TOPLICAH: DOLENJSKE TOPLICE ROGAŠKA SLATINA NA GORENJSKEM: KRANJ ŠKOFJA uOKa BLED BOHINJ JESENICE V ISTRI: UMAG NOVI GRAD POREČ ROVINJ PULJ LABIN KOPER IZOLA PIRAN PORTOROŽ V DALMACIJI IN HRV. PRIMORJU MALI LOŠINJ VELI LOŠINJ CRES CRIKVENICA REKA SELCE NOVI VINODOLSKI KRK SENJ RAB STARI GRAD - Paklenica ZADAR SPLIT MAKARSKA DUBROVNIK HVAR