YU ISSN 0040-1978 Vedno več nezaposlenih (stran 2} Predsedniški kandidati (stran 4 in 5) Ormoške stranke se predstavljajo (stran 6 in 7) Lenart zdaj (stran 8) Priloga: Tržni kažipot LETO XLIII, ŠT. 13 Ptuj, 5. aprila 1990 CENA 4 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Danes enourna protestna stavka 28. marca se je v Ljubljani se- stal republiški odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Glede na to da odgovorni slovenski dejavniki niso spoštovali roka, da do 28. marca odgovorijo na pobude ozi- roma zahteve slovenskih zdrav- stvenih delavcev, so se ti odločili za splošno enourno protestno stavko delavcev zdravstva in so- cialnega skrbstva, ki bo danes, 5. aprila, od 9. do 10. ure. Stavka je napovedana na dan praznovanja svetovnega dneva zdravja, zato bo ta ura lahko pri- ložnostni pogovor o tem ali pa o gradivu za 1. kongres Svobodnih sindikatov Slovenije, ki se bo pričel 6. aprila. Delavci v zdravstvu in social- nem skrbstvu Slovenije poudar- jajo, da ne gre toliko za prispe- vno stopnjo, ki je glede na dose- danje potrebe dovolj velika, pač pa za to, da denar, namenjen za zdravstvene potrebe, odteka dru- gam. Tako je na primer zdrav- stvo dobilo v januarju le 67 od- stotkov denarja, ki mu je bilo na- menjeno oziroma ki se ga je zbralo na osnovi prispevne stop- nje. MG V ptujskem gledališču nocoj Ujetniki svobode / Teater III DPD Svoboda Ptuj vabi nocoj ob 19,30 na predstavo Emila Filipčiča ' Ujetniki svobode v režiji Branke Bezeljak-Glazer. * Predstava je za izven, doslej ; pa so mladi gledališčniki več i kot uspešno igrali že dvakrat. , Od 8. do 10. aprila pa bodo I gostovali tudi v Gornji Rad- I goni na območnem srečanju 1 odraslih gledaliških skupin I severovzhodne Slovenije. I N. V. Pred cvetno nedeljo Iz štirih lesov je narejen, spomladanskega cvetja in zelenja, z ljubeznijo izdelovalca Jožeta Petka s Polen- šaka. Žegnani presmec bo obvaroval hišo pred požarom, posamezne veje, zapičene v vinograd, njive, vrtove, pa bodo varovale pridelke pred ujmami. Posnetek: Ivo Ciani UVODNIK Sedaj pa zares! Predvolilna mrzlica je tik pred prvim delom razpleta. V nedeljo bomo šli na volišča prvič, nato pa še dvakrat (zaposleni) aH enkrat Ivsi skupaj). Dose- danja dogajanja so pokazala, da si v Republiki Sloveniji res želimo spre- memb kot osnove za prihodnost, ta pa mora biti boljša od sedanjosti. Čeprav predvolilni boj ni bil dolg in čeprav se s tradicijo na tem izjemno pomembnem področju žal ne moremo pohvaliti, pa prizadevanj strank in po- sameznikov ne gre jemati kot igro. kije včasih marsikomu že šla na živce ali pa ga je prestrašila. Gre za resne zadeve, katerih odsotnost nas je pripeljala v sedanji položaj. Namreč ni bilo konkurence programov, idej in ne opozicije kot najboljše kontrole in spodbujevalca napredka. Prvi predvolilni (pravi) boj ni bil želeno enakovreden. To je zaradi boljših ali slabših startnih osnov (finančnih in kadrovskih) dejstvo. Zato gre prizna- nje vsem. ki so kljub slabšim ali celo slabim pogojem šli v oster predvolilni boj z dosedanjimi družbenopolitičnimi organizacijami, sedaj strankami. Če je bilo vse korektno in na želenem civilizacijskem nivoju, je stvar presoje ozi- roma analize, ki bo po volitvah gotovo potrebna. Seznami so predstavljeni, kandidati in programi vsaj za prvi del tudi, na volilcih je sedaj, da izberemo in glasujemo ah volimo po svoji volji in presoji. Udeležba na volitvah ni nepomembna. Nasprotno, za legitimnost je še kako pomembna. Čim večja bo udeležba, tem večja bo legitimnost in odgovornost izvoljenih do občanov. Seveda vse ni in še nekaj časa ne bo idealno ali normalno. Davek prve- ga koraka bo pač terjal svoje. Potruditi pa se velja, da bo ta davek čim manj- ši oziroma da bo nadaljnja pot res demokratična. Ludvik Kot ar Ze danes v Cankarjevem domu tri prireditve Zdravje je ena od vrednot, ki je danes najbolj ogrožena. Dejavnosti ob letošnjem dnevu zdravja so uglašene na gesli: »Naš planet — naše zdravje« in »Misli globalno — deluj lokalno«. Aktivnosti pa so v celoti podrejene povezanosti med zdravjem in ekologijo. Ob svetovnem dnevu zdravja bodo danes v Cankarjevem domu tri prire- ditve. Slovensko zdravniško društvo, izvršni svet skupščine Republike Slo- venije in Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo so pripravili: ob 13. uri v okrogli dvora- ni Cakarjevega doma pogovor za okroglo mizo na temo »Zdravje in okolje«, ob 17. uri bodo podelili prav tako v okrogli dvorani doma letošnje nagrade in priznanja dr. Jožeta Potr- ča, ob 19. uri pa bo v veliki dvorani Cankarjevega doma slovesna akade- mija, na kateri bo slavnostni govornik predsednik slovenskega zdravniškega društva primarij dr. Marko Demšar. Ta bo med drugim slovenski javnosti na kulturen način povedal, kaj si želi- jo zdravstveni delavci: »Nočemo jadi- kovati in tarnati, prav tako nočemo biti več na obrobju družbenega dogajanja. Življenju smo sposobni dodati več mo- drosti, znanja, strpnosti, kulture; več zdravja telesa in duha. Hočemo pa ta- ko življenje živeti tudi sami — tukaj in danes!« (del govora predsednika slo- venskega zdravniškega društva) Slovesnosti ob svetovnem dnevu zdravja bodo nocoj v Cankarjevem domu končali s skrbno izbranim kul- turnim programom. Nastopili bodo: dramski igralec Boris Ostan, Sloven- ski oktet. Slovenski kvintet trobil ter operna solista Gordana Tomič in Franc Javornik ob klavirski spremlja- vi Marjana Fajdige. MG. NA VOLITVE GREMO ŽE TO NEDEUO, 8. APRILA Kako bomo volili Koga in za kaj bomo volili, bi po vseh pravilih in burnih predvolilnih zborih zdaj že morali vede- ti. Ostaja lorej samo še (upamo) vprašanje, kako bomo volili. Tajniku ptujske občinske volilne ko- misije Milanu Koržetu, ki je te dni zaposlen vrh glave, smo najprej postavili vprašanje, kaj je bilo storjenega za volitve doslej. Takole pravi: »Volilna komisija je pripravila sezname pravno- veljavnih kandidatov za zbor občin, zbor združe- nega dela republiške skupščine, zbora krajevnih skupnosti in združenega dela občinske skupščine, to je kandidatov, ki so dobili v kandidacijskem po- stopku podporo. Te kandidate oziroma sezname kandidatov smo morali objaviti najkasneje 81. dan od dneva razpisa volitev. Hkrati smo objavili tudi zbirne liste kandidatov za republiški in občinski družbenopolitični zbor. Namen objave je, da se volilci še enkrat seznanijo s kandidaturami in se jim na tak način omogoči, da se že pred.dnevom volitev v miru odločijo, za koga bodo glasovali.« V ptujski občini imamo 52.000 volilnih upravi- čencev. Ti bodo, kot je znano, volili v nedeljo, 8. aprila, kandidate /a zbor občin republiške skup- ščine, za družbenopolitični zbor republiške skupšči- ne, predsednika in člana republiškega predsedstva. V nedeljo pa bodo kmetje volili tudi za občinski in republiški zbor združenega dela. Zaposleni bodo v republiški in občinski zbor združenega dela volili v četrtek, 12. aprila. Na volišča pa bomo odšli tudi v nedeljo 22. aprila, ko bomo volili v zbor krajevnih skupno- sti in družbenopolitični zbor občinske skupščine. Z volilnim lističem v roki bomo na voliščih ne- posredno, osebno glasovali za kandidata, za kate- rega menimo, daje sposoben uresničiti naša priča- kovanja. O vsem drugem pa nas bodo na voliščih poučili in nam dali napotke člani volilnih odbo- rov. Se pred volitvami pa boste dobili obvestilo o dnevu volitev in na katerem volišču ste vpisani v volilni imenik. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. V delovnih organizacijah, kjer bodo volitve v četrtek, pa se lahko volilni odbori dogovorijo za drugačen čas, ko bodo volišča odprta, v soglasju z volilno komisijo. Vendar se volišča ne morejo od- preti pred četrto uro in volitev m mogoče opraviti po 23. uri. Vsak volilec glasuje osebno in zanj tega ne more opraviti kdo drug. Zakon sicer dopušča izjeme v primeru, ko nekomu zaradi tega, ker je nepokreten ali nepismen, pomaga pri volitvah nekdo drug, njegova naloga pa je le v tem, da izpolni glasovni- co po navodilih volilnega upravičenca. Volivci morajo imeti s seboj osebno izkaznico ali Kakšen drug dokument, s katerim lahko dokažejo svojo identiteto na volišču. Na volišču pa lahko zahteva- jo pojasnila okrog samega postopka glasovanja. Glasujejo oziroma volijo pa lahko samo tiste kan- didate, ki so vpisani na glasovnici. Za zbor združenega dela, zbor krajevnih skup- nosti, zbor občin, predsednika in člane republiške- ga predsedstva izpolnimo glasovalni listič tako, da obkrožimo zaporedno številko pred imenom kan- didata, za katerega želimo glasovati. Glasovnico za družbenopolitični zbor pa izpolnimo tako, da glasujemo ali za posamezno listo in obkrožimo številko nad listo, za katero želimo glasovati, ali pa glasujemo za posamezne kandidate z ene ali več list, vendar za število delegatov, kolikor jih vo- li vaša volilna enota. Če se boste odločili za kandi- date, potem v tem primeru obkrožite številko pred kandidatom, za katerega glasujete. Na voliščih bodo skrinjice, v katere boste oddali glasovalne lističe. Na volišču lahko volitve sprem- ljajo tudi predstavniki kandidatov oziroma list, imeti pa morajo potrdilo občinske volilne komi- sije. In ker kar najprej ponavljamo, da bodo tokrat- ne volitve zares demokratične in svobodne, vas bo- do na voliščih pričakale kabine, kjer se boste lah- ko nemoteno, brez gledanja »čez ramo« odločili, za katerega delegata ali listo boste glasovali. Na manjših voliščih bodo to le prenosne kabine, ki jih je mogoče postaviti na mizo. Kljub temu torej da so ob množici kandidatov in glasovalnih lističev videti letošnje volitve zaple- tene, je stvar vendarle preprosta. Sicer pa boste vse napotke dobili še tudi na volišču.« NaV 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 5. april 1990 - TEDNIK Pridelovanje rdeče pese Rdeča pesa je pomembna vrtnina za predelavo. V Sloveniji je vsako leto pridelajo do 35 000 ton v mariniran izdelek in 200 ton v barvilo. Kot zdravilno rastlino so poznali rdečo peso že stari narodi, kot vrtnino pa jo vzgajamo od srednjega veka dalje. Zahteve: Uspešno rast, predvsem pa zagotovitev kakovostnega pridelka dosežemo tako, da rdeča pesa zraste čim hitreje in brez vsakega zasto- ja. Zahtevna je glede toplote. Pri temperaturi pod 4' C ostane seme dalj časa v tleh in ne vznikne. Šele ko so temperature višje kot 6—8° C, seme počasi kali. Najugodnejša temperatura za kalitev je 20 — 25° C, najugodnejša temperatura za razvoj pa je od 15 do 23° C. V začet- ku rasti potrebuje zelo veliko vlage, sicer neenakomerno ali pa sploh ne vzkali. Za kakovosten pridelek vlaga v tleh ne sme biti ves čas rasti nižja kpt 60 % poljske kapacitete tal za vodo. Zahtevna je glede svetlobe, saj premajhna osvetlitev pliva na zmanjšanje pridelka in na poslabšanje kakovosti le-tega. Kakovostne in visoke pridelke dobimo na srednje težkih, ilovna- to-peščenih tleh, ki so odcedna, vendar ves čas rasti enakomerna vla- žna. Na zelo lahkih tleh uspeva le, če je dovolj vlage in hranil. Težka tla prav tako niso primerna za vzgojo, saj se na njih razvijajo deformi- rani gomolji. Uspeva v zemlji, ki ima pH od 5,8 do 7,0. Kolobar: Ker rdeča pesa slabo prenaša gnojenje s svežim hlevskim gno- jem, jo sejemo po kulturah, ki smo jih prejšnje leto gnojili s hlevskim gnojem, npr. po zelju ali krompirju. Dobro uspeva tudi po grašici, de- telji, inkarnatki ter po fižolu ali grahu. Na isto mesto jo sejemo po šti- rih letih, če je zemlja okužena s pesno ogorčico, pa po petih letih. Gnojenje: Rdeča pesa rabi veliko kalijevih gnojil, lahko topna fosforna gnojila, ne preveč dušika, ne svežega hlevskega gnoja ali gnojnice; lahko pa gnojimo s kompostom, če v tleh primanjkuje humusa, ali v jeseni s preperelim hlevskim gnojem 30 ton/ha. Če gojimo rdečo peso na kislih tleh, apnimo. Spomladi gnojimo z mineralnimi gnojili NPK od 700 do 1100 kg/ha v takem razmerju, da dobimo 80—100 kg na ha dušika, 100—120 kg/ha fosforja in 200—250 kg/ha kalija. Ker rdeča pesa po- trebuje tudi mikroelemente (pomemben je bor), vzamemo gnojila, uporabna za sladkorno peso. Z dušičnimi gnojili je možno dognojeva- ti v dveh obrokih; prvič po redčenju in drugič, ko je pesa visoka 10—15 cm in začne intenzivno rasti. Ponavadi pa dognojujemo samo enkrat, in sicer po redčenju. Pridelek 40 ton/ha odvzame tlem 130/ha dušika, 45 kg/ha fos- forja in 260 kg/ha kalija. Vzgoja: V dobro pripravljeno zemljo sejemo rdečo peso od aprila do juli- ja. Za predelovalno industrijo sejemo v maju, strniščna setev pa uspe samo, če je dovolj dežja ali če namakamo. Pri setvi s sejalnico rau je potrebno 4—5 kg semena na ha. Sejemo 2—4 cm globoko, na težjih tleh pa 2—3 cm. Sejemo tako, da pade 14—17 semen na tekoči meter. Ob suši rdečo peso namakamo 2—3 krat, vsakokrat z 20 mm vo- de. Če rdeča pesa slabo raste, jo dognojimo pod listi s folifertilom, ki ga dodamo sredstvom za varstvo rastlin. Pri spravilu liste samo odvi- jemo — odtrgam(}. Pridelki rdeče pese so od 15 ton/ha pri strniščni setvi, do 60 ton/ha pri setvi v aprilu. Gomolje skladiščimo zelo uspe- šno v zasipnicah; v kleteh pa mora biti vlaga 90 % in temperatura od O do 2° C. Varstvo: Z varstvenimi ukrepi pri pridelovanju rdeče pese začnemo s set- vijo razkuženega semena, saj glivice, ki povzročajo padavico sadik, in koreninski ožig pese prenašamo iz leta v leto z okuženimi semeni. Pesna listna pegavost ali cerkospora lahko v vlažnem vremenu močno ogrozi pridelek. Ob močni okužbi je listna površina zmanjša- na, tako da ne more več tvoriti organskih snovi, kar pomeni zmanjša- nje pridelka. Posevek takoj, ko opazimo prve pege na zunanjih listih, poškropimo s fungicidom betafen (0,3 %), brestan (0,5 %) ali enovit metil (0,3 %). S fungicidi betafen ali brestan smemo škropiti samo dvakrat, in to zadnjih 42 dni pred spravilom ali porabo pridelka. Preventivno pa je potrebno posevek zavarovati pred pesnim ril- čkarjem. Ta škodljivec se začne hraniti z listi rdeče pese takoj, ko vzkali, in v zelo kratkem času uniči celoten posevek. Zato je potrebno takoj, ko kal prodre iz zemlje, poškropiti z insekticidom ultradic ali lebaycid. Običajno zadostujeta dve škropljenji. Za zatiranje plevela se priporoča herbicid dual (2 l/ha), s katerim zatremo semenske travna- te plevele. Z njim škropimo takoj po setvi. Širokolistni plevel pa za- tremo s herbicidom pyramin tekoči (5 l/ha), pyramin WP (3 kg/ha) ali goltix (5 kg/ha). Izberemo enega in ga uporabimo skupaj s pri- pravkom dual. Če prvo škropljenje ne učinkuje, škropimo drugič, ko ima pesa dva do štiri prave liste s pripravkom goltix (5 kg/ha), ki mu dodamo betanal (5 l/ha). Vode uporabimo 400—500 l/ha. Bernarda Trafela, ing. agr. Občni zbor Obrtnega združenja Ormož Razvoj obrtništva je bil vsa povojna leta v veliki meri odvisen od miselnosti tistih, ki so bili na oblasti. Za mnoge je bil nujno zlo, obrtni- ki so bili nezaželeni in jih je bilo potrebno priviti / bolj ali manj vidnimi birokratskimi vijaki. Menda je ta stan — ob kmetstvu — še posebej tr- doživ, ker je preživel vse ideološke in birokratske prepreke. Danes pa je ponovno zelo zaželen, saj si skoraj v vseh občinah prizadevajo za razvoj drobnega gospodarstva. Za občino Ormož je značilno, da je razvitost drobnega gospodarstva močno pod republiškim povprečjem. Njegov de- lež v skupnem družbenem proizvodu občine stalno upada in je slabo po- vezano z gospodarstvom. Vzrok je v premajhem interesu ormoških orga- nizacij združenega dela za kooperacijo, pa tudi v samostojnem osebnem delu so odpori do kooperacije, predvsem zaradi slabe informiranosti obrtnikov o potrebah večjih organizacij združenega dela po kooperaciji, pomanjkanje finančnih sredstev za razvoj in zagon nove proizvodnje, ne- discipline organizacij združenega dela pri plačevanju računov kooperan- tom zaradi neustreznih zakonskih podlag. Lep primer neplačevanja ra- čunov obrtnikom kooperantom je TAM, od koder posamezniki v tem letu še niso prejeli niti dinarja za svoje delo. Vzrok za slabo povezanost obrtnikov z gospodarstvom obči- ne Ormož je tudi odsotnost obrt- ne zadruge v občini Ormož; za- njo med ormoškimi obrtniki ni večjega zaniinanja. O tem in še marsičem so govo- rili na občnem zboru ormoških obrtnikov v soboto, 24. marca. Zbor je bil v primerjavi z lan- skim zelo skromno obiskan. V letu 1989 je bilo v občini Or- mož registriranih 173 samostoj- nih obratovalnic z 219 zaposleni- mi. V primerjavi z leti poprej se je v lanskem letu povečalo števi- lo obratovalnic in zaposlenih. Po mnenju predsednika Obrt- nega združenja Ormož Rudija Plavca je obrt zašla v slepo ulico in so obrtniki zaradi velikih pri- spevkov, ki jih morajo plačevati, ponekod postali že pravi reveži. Predlagal je, da bi v upravnih or- ganih skupščine občine zaposlili strokovnjaka, ki bi skrbel samo za potrebe obrtnikov in se ukvar- jal z njihovo problematiko. Zara- di visokih obremenitev so obrtni- ki pričeli odpuščati delavce. Ne- kaj krivde pripisujejo tudi Zvezi obrtnih združenj Slovenije, ki se vse preveč ukvarja samo s sabo, predvsem pa ji je samo do visoke članarine, ki naj bi jo plačevala obrtna združenja, da bi potem lahko na zvezi živeli lagodno ži- vljenje. Iz poročila sekcije gostincev, ki ga je podala Marija Veselko iz Središča ob Dravi, smo izvedeli, da šteje sekcija 17 samostojnih gostincev; od tega so trije gostil- ničarji, drugo pa lastniki bifejev. Že leta ugotavljajo, da se njihov gospodarski položaj slabša .prav zaradi številnih velikih obvezno- sti. Tako lahko manj denarja vla- gajo v urejavanje in posodablja- nje gostinskih lokalov, kljub te- mu da je njihova želja, da bi se gostje pri njih dobro počutili in se radi vračali. Od družbe pa že- lijo, da bi imela večji posluh za- nje in s tem bi seveda podpirala razvoj turizma. Prevozniki se še vedno bolj ali manj ukvarjajo s podobnimi pro- blemi kot prejšnja leta, kljub te- mu da se kažejo tudi pri njih ne- kateri pozitivni premiki. V razpravo se je vključila tudi predsednica izvršnega sveta skup- ščine občine Ormož Majda Luk- ner in povedala, kaj so v občini naredili v zadnjih dveh letih v skladu z možnostmi in pristoj- nostmi izvršnega sveta za pospe- ševanje drobnega gospodarstva. Sem sodi odlok o davkih občanov, ki vsebuje največje možne davčne olajšave za deficitarne dejavnosti, za obrtnike začetnike in za dodat- no zaposlene delavce. Na zadnji seji skupščine v letu 1989 so sprejeli odlok o določitvi pri- spevnih stopenj za skupne druž- bene potrebe v občini za leto 1990. Osmi člen tega odloka vse- buje določila o olajšavah za vse prispevne stopnje, ki so v pristoj- nosti občine za novustanovljene enote drobnega gospodarstva, medtem ko sedaj teh olajšav ni bi- lo. Pripravili so tudi pregled raz- položljivih prostorov po krajev- nih skupnostih in v mestu, kjer bi lahko s primerno ureditvijo opravljali obrtno dejavnost, na- vezujejo pa tudi stike s posamez- nimi organizacijami za pridobitev možnih programov v kooperaci- ji. V obrtni coni sta na razpolago dve parceli in lansko leto je bila opredeljena nova lokacija obrtne cone s še osmimi parcelami. Pred nedavnim so sprejeli tudi odlok o deficitarnih obrteh in olajša- vah zanje. Predsednik Obrtnega združenja Ormož Rudi Plaveč. Marija Horvat, ki za mnoge obrtnike opravlja finančne posle, je povedala, da mnoge pesti li- kvidnost, in se ob tem vprašala, kdo odloča višino nekaterih za- varovalnih stopenj. Mnogi obr- tniki so že hoteli odjaviti obrt, da bi potem svoje ekonomsko stanje popravili s šušmarstvom. Vendar kaj dosti več o sivi ekonomiji v obrtništvu na občnem zboru ni bilo govora, kljub temu da so pred nedavnim na obrtnem zdru- ženju sklicali poseben sestanek z Deficitarne obrtne dejavnosti na območju občine Ormož so: za oskr- bo potrošnikov: krojaštvo, šivanje in krpanje (manjša popravila itd.}, čevljarstvo, tapetništvo (torbarstvo, sedlarstvo); za popravilo in vzdrže- vanje tehničnih izdelkov: popravilo in vzdrževanje osebnih avtomobilov (avtomehanika, avtoličarstvo, av- toelektričarstvo, pranje, mazanje vozil, vulkanizerstvo); popravilo kmetijske mehanizacije in orodja (vzdrževanje in servisiranje kmetij- skih priključkov in opreme); popra- vilo gospodinjskih aparatov; druge dejavnosti: mizarstvo, tesarstvo (krovstvo), sodarstvo, kolarstvo, ža- ganje lesa, pečarstvo, izvajanje ze- meljskih del lončarstvo, kovaštvo, mlinarstvo, domača in umetna obrt ter vzdrževanje in montaža toplo- vodnih naprav. inšpekcijskimi službami o tej problematiki. Občni zbor so sklenili s pode- litvijo priznanj obrtnikom za 10 in 20 let dela v obrti. Za 10 let so priznanja prejeli Ivan Bogša, Jože Gregorc, Nada Lovrec, Ivan Mla- kar in Ivan Vidovič, Anton Meško pa za 20 let. Dolgoletnemu obr- tniku Alojzu Ivanušu pa so pode- lili v trajen spomin obrtniški grb. VIDA TO PO LOVEC Dom društev, kjer je ob številnih društvih našlo svoj prostor tudi Obrtno združenje. (Foto: Vida Topolovec) Med nezaposlenimi največ nekvalificiranih delavcev Decembra lani v ptujski občini 1.872, konec letošnjega februarja 2.078 nezaposlenih 0 Odklonitev dela le v izjemnih primerih # 27 od- stotkov med nezaposlenimi išče prvo zaposlitev V Podravju je ptujska občina z 2.078 nezaposlenimi konec fe- bruarja takoj za Mariborom. Druge občine, ki mejijo na ptuj- sko, imajo občutno manj nezapo- slenih: Slovenska Bistrica 728, Ormož 625 in Lenart 431 po po- datkih konec februaria. Z nezaposlenimi delavci se ukvarja republiški Zavod za za- poslovanje, ki ima enoto v Mari- boru, ta pa izpostavo v ftuju. Vsak, ki se prijavi na zavod za zaposlovanje, ima pravico do zdravstvenega zavarovanja, do preusposabljanja (tu gre za teča- je predvsem za funkcionalna de- la) in pravico do denarnega na- domestila. Do denarnega nado- mestila je upravičen, če ima de- vet mesecev neprekinjene delo- vne dobe oziroma v zadnjem letu in pol dvanajst mesecev delovne dobe, če do prekinitve delovnega razmerja ni prišlo po njegovi krivdi in če se prijavi na zavod v 30 dneh po prenehanju delovne- ga razmerja. Čas prejemanja de- narnega nadomestila je odvisen od delovne dobe, brezposelni pa lahko prejema denarno nadome- stilo od treh mesecev do enega leta. Če je delavec izgubil dele zaradi stečaja delovne organiza- cije, se čas prejemanja denarne- ga nadomestila podvoji. Višina denarnega nadomestila je 60 od- stotkov od povprečnega osebne- ga dohodka zadnjih treh mese- cev, za delavce, ki so ostali brez dela zaradi stečaja, pa 80 odsto- tkov osebnega dohodka zadnjih treh mesecev zaposlitve oziroma povprečja zadnjih treh mesecev, preden je delovna organizacija prešla na plačevanje nižjega osebnega dohodka. Čas prejema- nja denarnega nadomestila se šteje v pokojninsko dobo. Če v času prejemanja denarne- ga nadomestila — ta je od treh do dvanajst mesecev oziroma če je kdo ostal brez zaposlitve zara- di stečaja enkrat več — brezpo- selni ni dobil zaposlitve, mu ta pravica preneha in dobiva poslej socialno denarno pomoč. Ta pa je seveda odvisna od dohodka in premoženjskega stanja družine, iz katere prihaja brezposelni. Če brezposelni odkloni zapo- slitev, mu takoj preneha pravica do denarnega nadomestila. Opravičilo za odklonitev je lah- ko le mogoča trenutna nezmož- nost za delo, kaj drugega pa ne pride v poštev. Med nezaposlenimi v ptujski občini je največ nekvalificiranih delavcev, med drugimi pa je naj- več administratorjev, administra- tivnih tehnikov, avtomehanikov, elektrikarjev in strojnih tehni- kov. Med 2.078 brezposelnimi je četrtina takih, ki prvič iščejo de- lo. V ptujski občini zaenkrat še ni oziroma je le nekaj delavcev (ti so bili zaposleni v Mariboru), ki bi ostali brez dela zaradi steča- ja delovne organizacije. Za zaposlovanje pripravnikov je bilo vedno premalo prijavlje- nih mest in veliko pripravnikov je ostalo brez pripravništva, s ka- terim dejansko končujejo izobra- ževalni proces. Zavod za zapo- slovanje v skladu z republiškim dogovorom sofinancira zaposlo- vanje pripravnikov za suficitarne poklice (ekonomski, administra- tivni tehnik, administrator). Za- vod za te pripravnike zagotavlja denar za mentorja, nagrado v vi- šini, ki zagotavlja socialno in materialno varnost (trenutno je 1.600 dinarjev), regres za prehra- no in prevoz na delo. Lani so na tak način omogočili pripravni- štvo blizu 200 učencem. NaV Mihail Gorbačov je na Litovce in parlament naslovil pismo, v katerem opozarja na težke posledice njihovih teženj po odcepitvi. Ti so ocenili nje- govo pismo kot grožnjo. Litovcem sledijo tudi Estonci, ki so razglasili prehodno obdobje za sprejem sklepa o neodvisnosti. Tudi v sami Sovjetski zvezi se kre- pijo demokratični procesi. V Moskvi 50 imeli v nedeljo kongres sovjetski li- beralni demokrati. To je od oktobrske revolucije naprej prvi kongres neke stranke, ki ni komunistične narave. • • • Raziskovanje sodelovanja s tajno policijo v NDR se je razmahnilo. Dozdajšnje preiskave pa so pokazale, da voditelji teh strank, ki so jih osu- mili, niso sodelovali z zahodnonem- ško policijo. V Berlinu pa kljub temu že nekaj dni potekajo protesti obča- nov, ki zahtevajo preveritev politične preteklosti vseh poslancev. Novo vznemirjenje pa napovedujejo tudi zaradi ustanovitve monetarne unije z Zahodno Nemčijo. Zaposleni v Vzhodni Nemčiji bodo prejemali dva- krat manjše plače kot zdaj, čeprav bo- do izplačane v zahodnonemških mar- kah. • • • Kitajci so napovedali protestne shode na trgu Nebeškega miru. Cen- tralni komite KF Kitajske pa je takoj izdal okrožnico, v kateri ljudi opozar- ja, naj v času od I. aprila do junija ne hodijo na ta »krvavi trg«, in da bodo sami odgovarjali za posledice, če bo- do priporočilo omalovaževali. Ker pa oblasti nimajo zaupanja v lastno poli- tično avtoriteto, so za vsak primer v nedeljo zaprle dostope na trg. Oddel- ki vojske in milice korakajo pred tr- gom in preprečujejo dostop k njemu. • • • Tudi na volitvah v Zimbabveju je predsednik še naprej ostal Robert Mugabe. Zanj je glasovalo okoli dva milijona volilcev od 2,5, kolikor jih je prišlo na volišče. Tudi njegova stran- ka Narodna fronta domoljubne enot- nosti je prepričljivo zmagala na parla- mentarnih volitvah. • • • Londončani so konec tedna pono- vno bili na ulicah. Protestirajo zaradi »davka na glavo«, ki je začel v nede- ljo veljati v Angliji in VVallesu. Polici- ja je kljub mirnim demonstracijam posredovala. Ranjenih pa je bilo oko- li 136 ljudi. • • • Največje demonstracije kosovskih Albancev so bile minulo nedeljo v švicarskem Bernu. Udeležilo se jih je okoli 4500 ljudi. Protestirali so proti skrivnostni zastrupitvi v pokrajini Kosovo in tamkajšnjih srednjih šolah. Zahtevali so razglasitev Republike Kosovo. • • • V treh od petih srednjeameriških držav bodo v kratkem zamenjali vod- stva. Na zadnjem sestanku srednjea- meriškega vrha so se pogovorili o mirnem prehodu teh vodstev na oblast in o zagotovitvi trajnega miru v Nikaragvi. Sporen pa ostaja še polo- žaj v Salvadorju, kjer se bodo začela obnovitvena pogajanja med vladajo- čimi in opozicijo. • • • Naš zvezni sekretar za ekonomske odnose s tujino je te dni v Ženevi na ministrskem sestanku evropskih mini- strov za zunanjo trgovino. Ta je na svojem rednem zasedanju sprejet sklep p ustanovitvi razvojnega sklada za Jugoslavijo. Po mnenju ministrov so z jugoslovanske strani usklajeni vsi potrebni dokumenti za ustanovitev takšnega sklada. Jugoslavija je dala svetu tudi več pobud za izboljšanje trgovinskega so- delovanja z evropskimi deželami. • • • 1. april je bil dan sožitja italijan- skih in naših državljanov. V Gorici. Novi Gorici in na Socerbu so ljudje brez vsakih formalnosti prestopili me- jo. Sprejeli so tudi apel proti preliva- nju krvi na naših mejah. Pripravlja: D. I ukinan TEDB/IK - 5. aprii 1990 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 S PROGRAMSKOVOLILNE SKUPŠČINE OBČINSKE ORGANIZACUE SINDIKATOV PTUJ »Plača, delo in varstvo pravic...« Narodni dom v Ptuju je bil minuli r»etek poln sindikalnih aktivistov, ki so zelo odgo- vorno izvedli programsko-volilno skupščino svoje organizacije. Med gosti je bil tudi Vla- do Haas, predsednik medobčinskega sveta ZSS Podravje. Pozdravno pismo pa je ptuj- skemu sindikalnemu zboru poslal občinski svet iz Varaždina. Dosedanji predsednik občinske organiza- cije sindikata v Ruju Avgust Ivartnik je zelo malo govoril o delu sindikata v minulem ob- dobju, veliko več pa o bodočih nalogah. Med drugim je povedal, da bomo imeli takšen in tako močan sindikat, kakršnega si bomo uspeli sami organizirati. Tudi v novi organi- ziranosti sindikata bodo občinski sveti (kjer bodo še) še nekaj časa imeli levji delež, do- kler ne bodo zaživeli sindikati dejavnosti. V razpravi je bilo slišati marsikaj, na tre- nutke je bila celo polemična, pač v duhu tre- nutnih razprav o čim manjših članarinah, manjših družbenih službah in o nujnosti raz- bremenitve gospodarstva. Na koncu je le prevladal razum, da mora biti sindikat kot delavska organizacija glede na to, da se bo moral boriti za delavca in njegove pravice. Vlado Haas iz medobčinske sindikalne or- ganizacije je dal piko na i vsej razpravi in skušal odgovoriti glede dilem o bodoči orga- niziranosti sindikata. Med drugim je pove- dal: »Ne gre več za regijsko organiziranost sindikata, jutri tudi ne bo več občinskih, ko bomo spreminjali republiško ustavo.. . Odlo- čili smo se za sindikate dejavnosti in tudi ti bodo potrebovali strokovne službe na nižji ravni. Sindikat ima svoj program, in če ga ne bomo pričeli nemudoma uresničevati, bo pre- nova padla že na začetku. Plače, delo in var- stvo pravic delavcev po teh treh nalogah nas bo ocenjevalo sindikalno članstvo.« Skupščine je sprejela nekatere osnovne do- kumente za bodoče delo in razrešila doseda- nje vodstvo. Za predsednika občinskega sve- ta je bil izvoljen Viktor Markovič, diplomira- ni organizator dela iz TGA, za sekretarja pa Milan Masten, analitik za organizacijsko- planske zadeve v oddelku za l judsko obram- bo SO Ptuj. Skupščina je izvolila tudi pred- sednike svetov za nektera področja sindikal- nega dela. Marjana Olstrak iz Mipa bo vodi- la svet za družbenoekonomske odnose in spremljanje uresničevanja kolektivnih po- godb, Janko Mlakar iz Kombinata svet za sindikalno organiziranost, kadre in prizna- nja, Sonja Udovič iz Mipa svet za delovne in življenjske razmere delavcev ter Vlasta Vučak iz centra za socialno delo svet za prošnje, pri- tožbe in socialno pomoč članom sindikata. Nov občinski svet sestavlja 27 članov; s tajnim glasovanjem jih je skupščina izvolila šest, nekaj pa jih je oziroma jih bodo še izvo- lili občinski odbori sindikatov. Delegat oa prvem kongresu svobodnih slo- venskih sindikatov, ki bo 6. in 7. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo novoizvo- ljeni predsednik Viktor Markovič. Programsko-volilna skupščina se je tudi zahvalila vsem, ki so v tem mandatu delali med ljudmi in za ljudi. MG Protest proti neenakopravni medijski udeležbi kandidatov DEMOSA Le nekaj dni je do prvega kro- ga volitev Slovenije, a žal mora- mo opozoriti na v bistvu še ved- no obstoječe neenakopravne možnosti medijske pojavnostirit kandidatov in volilnih konvencij DEMOS-a. Očiten primer, ki ka- že kako zelo so, kljub obljubam državnih medijev, le-ti v rokah sedanjega režimskega bloka, je bila volilna konvencija DEMO- S-a v Ptuju 17. marca 1990. Na njem so nastopili predstavnik vseh petih strank, združenih v DEMOS, in njihov predsedniški kandidat dr. Jože Pučnik. Ven- dar RTV Ljubljana oziroma TV studio Maribor ni poslal poroče- valca, kaj šele svoje tv ekipe. Naš protest bi bil odveč, če bi takšen pristop veljal za kandidate vseh strank. A le nekaj dni za tem do- godkom sta se na Ptuju pojavila kandidata režimskega bloka (ZSMS in komunistov—sociali- stov) Demšar in Kučan. Seveda TV Ljubljana v obeh primerih ni skoparila s poročili o njuni pred- volilni dejavnosti ob najbolj gle- danih terminih — v tv dnevni- kih. Ob tem se ne moremo znebi- ti vtisa, da TV Ljubljana ne za- mudi snemanja nastopov komu- nističnega kandidata Kučana v še tako zakotnih krajih, kar Ptuj prav gotovo ni. Zgodbo zase pa predstavljajo uredniki ptujskega Tednika, ki so isti dogodek predstavili šele na 9. strani časopisa v rubriki Šport in društva, medtem ko so bili zanje pomembnejši prispevki kot npr.: Kako do kvalitetne škropilnice, seznam krvodajal- cev, Pijem — ali sem alkoholik (poročilo iz 18. letne konference zdravjenih ptujskih alkoholikov) in podobni. V isti številki Tedni- ka pa so na prvi strani objavili vabilo za predvolilno predstavi- tev komunistične stranke in nji- hovega predsedniškega kandida- ta Kučana. Glede na uveljavlje- ne kritetrij urednikov ptujskega Tednika pričakujemo, da bodo v naslednji številki svojega biltena, ki bo vsaj po svoji novi ustanovi- teljski vlogi moral biti pod skup- ščinskim nadzorom, Kučanovi prisotnosti na Ptuju odmerili prav isti prostor kot konvenciji DEMOS-a in dr. Jožetu Pučniku — dve strani pred osmrtnicami. Zaradi navedenih dejstev pro- testiramo proti tovrstnemu prote- žiranju sedanjih komunističnih kandidatov in še ne dolgo tega neligitimnih režimskih oblastni- kov v predvolilnem času. To ve- lja tako za TV Ljubljana, studio Maribor, kot za ptujski Tednik. DEMOS, 11. volilno področje in Republiški volilni štab DEMOS-a dr. Hubert Požamik Spoštovani volilci Vabim vas, da pridete na volišče osmega in dvaindvajsetega apria! Nastopil je trenutek, ki ga Slovenci in tudi mi Ptujčani še nismo imeli. Trenutek, da si postavimo svojo vlado, svojo oblast, ki bo odgovorna ljudstvu, torej vam, ki jo boste izvolili. Za nikogar v tem sestavku ne navijam. Volilci veste, komu kdo od kandidatov pripada. Dobro razmislite o njegovi življenj- ski poti. o njegovi osebnosti. Kolikor seje bil sposoben žrtvovati za svojo družino, za svoj kraj in za slovenski narod, toliko mu dajte svojih glasov. Tokrat iščemo ljudi, ki so svoje sposobnosti pripravljeni dati slovenskemu narodu. Take, ki imajo radi svojo deželo, svoj kraj, svojo družino. Preteklost prepustimo zgodovinarjem, z zrelo presojo pa si zgradimo svojo, slovensko, samostojno državo. Naj nam nehajo drugi krojiti gospodarstvo in življenje. Kar bomo ustvarili, naj ostane nam. Slovenci imamo dve univerzi, ne pustimo torej, da bi nam drugi gospodarili, ne ponižajmo svojih visokih šol in slo- venskih razumnikov. Seveda tistih razumnikov, ki so res zavedni Slovenci, ki se razumejo na gospodarstvo, ki vedo, kako je po- trebno narod braniti pred močnejšimi. Res smo majhni in šibki, vendar ne tako šibki, da bi morali pred komerkoli pasti na kole- na, pa naj pride s katerekoli strani neba. Pojdimo torej na volišča in premislimo, koga bomo volili. Ti- sti, ki smo na kandidatnih listah in bomo dobili vaše glasove, se moramo zavedati, da vaše zaupanje ni le čast ampak odgovor- nost pred svojim krajem in svojim narodom. Janez Žampa, predsednik ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze Težave z udeležbo Rezervni vojaški starešine ptujske občine so v soboto na le- tni programski konferenci občin- ske organizacije veliko pozorno- sti morali nameniti udeležbi članstva na predavanjih in dru- gih aktivnostih organizacije, ki je pomemben dejavnik na področju SLO in DS. Udeležba se slabša, čeprav je na usposabljanjih po zakonu obvezna, na drugih akci- jah pa ne, saj je članstvo v orga- nizaciji prostovoljno. Ne glede na omenjeno pa so program dela za leto 1989 v celo- ti izvedli, na minulih letnih kon- ferencah krajevnih organizacij pa tudi že dokajšnji del letošnje- ga. Torej ne gre za preštevilne aktivnosti, ki bi odvračale člane. Rešitve bodo poiskali pri opre- delitvi ciljev in nalog, temu pa prilagodili organiziranost in me- tode dela. Položaj in naloge organizacije bodo v prihodnje opredeljene v ustavi in zakonu o ljudski obrambi. Zanesljivo pa je, da zveza ne bo kolektivni član nobe- ne od strank. Zato je tudi izstopi- la iz SZDL, ko se je ta preimeno- vala v stranko. Gre za samostoj- no strokovno in stanovsko orga- nizacijo, ki se bo pri izvedbi opredeljenih nalog povezovala z drugimi nosilci nalog. Za člane pa velja, da je pripadnost stran- kam ali organizacijam njihova zasebna odločitev. Razprava je bila bogata, ton pa so ji v veliko primerih dajali mlajši člani, kar je zelo spodbud- no. Na konferenci so zaslužnim organizacijam in posameznikom podelili priznanja. Plaketo ZRVSJ je prejela krajevna orga- nizacija Dolena, zlati znak ZRVSJ Franc Klemenčič, plake- to ZRVS Slovenije Stanislav Gole, znak republiške organiza- cije Branko Kancler, priznanja OK ZRVS Ptuj pa Aleksander Solovjev, Izidor Gnilšek, Slavko Klajžar, Roman Šegula in Dušan Kovačec. L k. pismo »od daleč< Prav gotovo za večino ne bom povedal nič nove- ga. če poudarim, da se da s pametno in trajno pro- pagando ljudstvo prepričati, da so nebesa pekel ali obratno, da je najbolj bedno žilvjenje paradiž. Le kdor lahko reducira probleme na najbolj enostavno formulo in ima pogum ter možnost, da jih kljub ugovorom intelektualcev neprestano pimavlja v enostavni obliki, ho prišel do temeljitih uspehov. Tega se očitno zadnje čase držijo v srbskih revolu- cionarno-holj.ševi.ških medijih, ki si jih predstavlja- jo kot nekoč Lenin v vlogi vzgajanja množice za oboroženo nasilje. O črnih listah na beograjski te- leviziji smo nekaj že poročali, pred dnevi pa je tak- šne govorice potrdil odstrel več urednikov, ki .so si- cer tako kot drugi ponavljali enostavne formule, le da »• njih niso verjeli. Na njihovo mesto so prišli borci, ki so .se izkazali v protibirokratski revoluciji po osmi seji in na žalost začeli verjeti r nekatere la- ži. Da je volk dlako menjal z načelnim priznava- njem pluralistične družbe, kaže, pa ne dokazuje, tudi primer studia B prve neodvisne televizijske po- staje v Beogradu in nasploh r državi, ki je predva- jala svoj program pičlo uro. »Veliki brat« pa je še to urico programa motil s J. kanalom beograjske televizije, nato pa tebi nič meni nič — poslal nanj zveznega inšpektorja, da je plombiral oddaj- nik in zaenkrat naredil konec desetletnemu priza- devanju konkurenčnosti elektronskih medijev v srbski prestolnici. Kdo je lahko pomagal pri mote- nju televizijskega programa z elektronskimi sred- stvi. ki so celo za mnoge strokovnjake skrivnost, lahko samo ugibamo. y Srbiji pa. kot vse kaže, tudi neta 1966 je od- puščen, odide v Nemčijo, fizično dela v raznih tovarnah, dobi poli- tični azil. Ob tem ponovno doštu- dira, njegova ljubljanska diploma je »izgubljena«, 1971. leta dokto- rira. Jeseni istega leta se zaposli na univerzi v Liineburgu, kjer je kljub temu da ne vzame nemškega državljanstva, zaposlen kot do- cent, konec lanskega leta se na la- stno željo upokoji. Že od 1983. le- ta sodeluje pri Novi reviji in v dru- gih publikacijah s članki o druž- beni in gospodarski krizi in je med ustanovitelji socialdemokrat- ske stranke, od lanskega novem- bra je tudi njen predsednik. Hkra- ti postane predsednik Demosa. O dr. Jožetu Pučniku sem veli- ko slišala in tudi prebrala, pre- den se je konec lanskega leta vr- nil v domovino. Da bi se kdaj z njim rokovala ali opravila prija- zen novinarski pogovor, nisem nikoli mislila. To mi je omogočil predvolilni čas in predvolilni shodi, na katere greš po službeni dolžnosti, nekaj pa tudi iz lastne radovednosti. Priložnost sreča- nja z njim se mi je ponudila 18. marca, na javni tribuni DEMO- SA v Slovenski Bistrici. Za naji- no srečanje je poskrbel njegov brat Ivan. Nekako nisem bila pripravlje- na na tako krepak stisk roke in prijazno resen pogled, ki se ne- hote zavrta v človeka, s katerim se rokuje. Prosila sem ga za kraj- ši intervju, a sva ga lahko opravi- la šele po končani javni tribuni, žal pa bolj mimogrede. Pa ne za- radi tega, ker bi se dr. Jože Pu- čnik mogoče hotel tako obnašati, temveč preprosto zato, ker je zmanjkovalo časa. Za njegovim hrbtom je že prav tako nestrpno čakal novinarski kolega iz Lon- dona, podoben shod je imel že ob 15. uri v Rušah, ob 13.30 pa je bil še vedno v Slovenski Bistrici. Zopet krepak stisk roke in oblju- ba, da bova bolj sproščeno in na dolgo poklepetala, ko bo za to več časa: »Veste, upam, da bo na Crešnjevcu«. Ko dobim od svojega uredni- ka nalogo, da predstavim dr. Jo- žeta Pučnika kot enega izmed šti- rih predsedniških kandidatov, sem bila ponovno v zadregi, saj vseeno premalo vem o človeku, o katerem naj bi pisala. Po dolgem času sva se le lahko še o nekate- rih rečeh pogovorila po telefonu, ob tem pa sem zbrala tudi vso razpoložljivo literaturo o njem in hitela prebrati vse, kar je zapisa- nega o tem zanimivem človeku. Začela bi z javno tribuno DE- MOSA, ki je bila v Slov. Bistrici 18. marca letos, ko je bila dvora- na DPD Svoboda premajhna za vse, ki so prišli prisluhnit, kaj bo povedal o viziji slovenskega na- roda in slovenski državnosti ne- kdo, ki je izšel iz njihovih vrst in ki je bil mnogim prijatelj iz mla- dih let. »Naša naloga (DEMOSA) je v bistvu čisto enostavna. Mi hočemo dvoje: spremeniti in odpraviti ta politični sistem, ki je tuj Sloven- cem in tudi vzhodni Evropi, kar kažejo vsi dogodki, in ki je tuj tu- di celemu svetu. Hočemo po mir- ni, slovenski, srednjeevropski na- vadi na demokratičen način od- praviti stalinistično obarvani real- socialističen sistem, odpraviti nje- gove strukture in uveljaviti čisto normalen srednjeevropski plurali- stičen, večstrankarski sistem z vi- soko kulturo medsebojnih odno- sov in strpnosti do drugače misle- čih. Moč slovenske opozicije je v tem, da zajema iz izkušenj sloven- skih ljudi v povojnih desetletjih in ker je dovolj zrela, dovolj sloven- ska, dovolj srednjeevropska, da se ne zateka v kakršnekoli oblike re- vanšizma, maščevalnosti ali česa podobnega,« je med drugim po- vedal dr. Jože Pučnik sorojakom v Slovenski Bistrici. Na vprašanje, kaj resnično mi- sli o slovenski suverenosti, je po- vedal, da je slovensko suverenost potrebno uveljaviti; pa ne iz nekih pravnih razlogov, temveč ker je to nujnost, če hočemo ponovno sani- rati naše gospodarstvu, vzpostaviti neko osnovno pravno kulturo in s tem seveda omogočiti nadaljnje mirno življenje v Sloveniji. Predvolilni tek se bliža sklep- nemu krogu. Z njim pa se dvigu- je vrelišče politične kulture, ki tu in tam že teče prek roba. Ustvar- jajo se vesti, ki se lansirajo kot »informacije«, slabo razumljene in še slabše prenesene. Dr. Jože Pučnik je menil, da je do pred dvema tednoma vse še šlo dokaj normalno, sedaj, ko se predvolil- ni boj bliža vrelišču, je vse manj sentimentalnosti. »Veste, vse mo- goče se mi pripisuje, med drugim je v slovenski naelektreni pred- volilni prostor lansirana »vest« kot »informacija«, da imam ne- kaj proti šolam s prilagojenim predmetnikom. Rekel bi takole: resnično slabo razumljeno, še slabše preneseno; vsak, ki se ukvarja s poučevanjem, pa ve, da je osnovno spoznanje pedagogi- ke spoštovanje različnosti tudi v šoli, ki se mora prilagajati otro- ku. ne pa obratno.« Pogovor je nanesel tudi na po- dročje kulture in o iz leta v leto tanjšem kulturnem dinarju. Me- nil je, da se pač jemlje tam, kjer se ne pričakuje odpor, in da je ta dinar tanjši ali pa debelejši — ra- zlično od občine do občine. Vzrok za tako stanje pa je eko- nomska kriza. Dotaknila sva se tudi rehabili- tacije. Nič je ni vesel, saj si s tem nasprotna stran nehote nabira točke v predvolilnem boju. Re- habilitacije ne prizna, ker bi s tem priznal, da je tudi česa kriv. Trpka življenjska zgodba dr. Jožeta Pučnika je znana. Veliko je bilo trenutkov, ko je bil razo- čaran nad vsem, vendar je v sebi s svojstveno energijo in trmo to uredil. Delo, ki ga danes opra- vlja', je nadaljevanje tistega pretr- ganega v njegovih mladih letih, vendar, tako sam pravi, se je iz nekdanjega romantika prelevil v realista s prav tako veliko opti- mizma. Rada bi poklepetala o knjigah, ki jih rad prebira, vendar ni bilo časa. Ostane ga samo še za krajši klepet o družini. Rad pove, da je to tista enota v narodu, ki je v povojnem režimu še nekako uspela ostati to, kar je. V družini se namreč spletajo lepe in nežne vezi med otroki in starši ali pa tudi ne vse je odvisno od lju- di. Sam je vezan na družino, lepo se, denimo, razumeta s starejšim bratom Ivanom, ki živi na doma- čiji in ki ga vedno skrbi, kje je in kaj se dogaja z mlajšim Jožetom. Navezan pa je tudi na svojo dru- žino. »Prvič sem se poročil, ko so me zaprli, na poroki me je moral nadomeščati brat Ivan. Iz tega zakona imam sina Gorazda, ki bo letos dopolnil 26 let, študi- ra v Padovi v Italiji in je tik pred koncem študija. Sedaj sem dru- gič poročen, moji ženi je ime Kristina in je Hamburžanka. De- lala je na TV v Hamburgu kot lektorica-prevajalka. Sedaj to de- lo opravlja doma. Njena želja je, da bi živela tu ob meni. Najin sin Marko, ki šteje 22 let, študira v Hamburgu, hčerka Katarina ima 19 let in bi rada postala davčna svetovalka. »Na vprašanje, koliko znajo njegovi trije otroci slovensko, je povedal, da Gorazd normalno govori slovensko, ker je obisko- val dvojezično slovensko-itali- jansko šolo. Marko govori slo- venski zelo dobro, Katarina ne- koliko manj, slovensko pa razu- me tudi žena Kristina, ki bo v teh dneh v Sloveniji ob svojem možu. Pogovarjala sva se tudi o tem, kje se resnično počuti doma — ali v začasnem stanovanju v Ljubljani ali pa na Crešnjevcu. Povedal je, da je ljubljansko sta- novanje bolj prostor za spanje, Crešnjevec mu pomeni sprostitev in spomin na otroška in mlado- stna leta, v počitniški hišici v bli- žini Šmartna na Pohorju pa pre- življa vse dopustniške dni, saj mu je ob rojstnem kraju šumenje pohorskih smrek posebno ljubo, ker je ob neskončnih samotnih sprehodih pred leti ponovno na- šel svojo notranjo trdnost in rav- novesje, ki ga spremlja še danes. Vida Topolovec Foto: Martin Ozmec Dr. Jože Pučnik na predvolilnem shodu DEMOSA na Ptnju 17. marca letos. TEDNIK ^^^^ VOLITVE '90 — 5 MILAN KUČAN, KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA SLOVENSKEGA PREDSEDSTVA ZKS ~ STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE IN SOCIALISTIČNE ZVEZE Politične izkušnje z dobrimi živci Mu je bila usoda politika zapi- sana v zvezdah že ob rojstvu ti- stega 14. januarja leta 1941 v Križevcih v Prekmurju? Kdo bi vedel, kdaj pravzaprav se je zače- lo? Bil je partizanski otrok. Oče je leta 1943 padel; bil je učitelj, mama je bila učiteljica in kasne- je tudi očim. Spomini na otro- štvo? Spomini na vojno, na Pro- senjakovce, kjer je živel pri babi- ci zadnje leto vojne. Spomini na otroke, s katerimi je večinoma govoril madžarsko. Potem se družina preseli v Mursko Sobo- to. Milan Odrašča s štirimi se- strami. V Soboti konča osnovno šolo in gimnazijo, obiskuje pa tu- di glasbeno šolo — igra violino. Mogoče se je vse skupaj priče- lo v sedmem razredu gimnazije, ko je bil sprejet v Zvezo komuni- stov, ali pa v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole, ko ga uči- telji izberejo za načelnika pionir- skega razreda. Po gimnaziji odi- de v Ljubljano študirat pravo in želi postati sodnik za mladoletni- ke. Morda pa so se v tem obdob- ju pričeli njegovi koraki, ki odlo- čijo njegovo pot v politiko? Že v tem času postane član univerzi- tetnega komiteja ZKS in član Centralnega komiteja slovenske mladinske organizacije. Čeprav, kot se sam spominja, je bila os- novna naloga študentov iz pro- vince, da pridno študirajo, saj so bili odvisni od štipendije. Me- stno življenje je šlo vsaj v prvem letu nekako mimo. V tem času hodi na marksistične tribune, prebira revije Perspektive, Vpra- šanja naših dni ... Politiki ostane zapisan tudi po končanem študiju, takrat še pre- pričan, da je to le začasno, še vedno prepričan, da bo postal sodnik za mladoletnike. Najprej je predsednik idejno-vzgojne ko- misije pri CK Zveze mladine Slovenije, ko se vrne iz vojske, pa predsednik C K ZMS. Od" leta 1969 do 1973 je član sekretariata CK ZKS, potem je do leta 1978 sekretar RK SZDL, do leta 1982 predsednik slovenske skupščine, zatem do leta 1986 član predsed- stva CK ZKS in od aprila 1986 do decembra 1989 predsednik predsedstva C K ZKS. V knjigi, ki jo je o njem napi- sal Igor Savič, o svoji poti politi- ka pravi: »Ce bi, recimo, rekel, daje bila moja odločitev slaba in da je v politiki vse samo slabo, to ne bi bilo res. Gotovo sem dobil, izkusil in doživel marsikaj, kar drugim ljudem ni dano. Pri tem delu sem spoznal izredno veliko ljudi, videl sem ljudi v njihovi, rekel bi, sijajni moralni drži v najhujših preizkušnjah, in tudi ljudi, ki so moralno padali. Pre- senečali so me, recimo, v eno in drugo smer. Spoznal sem veliko o tem, kaj je politika, kakšna od- govornost je odločanje o usodi drugih ljudi, pa biti v položaju, da odločaš celo o »usodi« naro- da ali o usodi vse države. Vse to sem videl in doživljal od blizu. Vem, kako zahtevno je to delo, vem, da človek, ki pride v tak po- ložaj, nima nikoli dovolj znanja, na katerega bi se lahko oprl, da nikoli ne more biti do konca pre- pričan o pravilnosti odločitve, brez kančka, recimo, »intelektu- alnega dvoma«. O svojih zadnjih štirih letih v partiji pa je za sobotno prilogo Dela izjavil: »Ce bi bilo na za- četku tega mojega zadnjega štiri- letnega partijskega obdobja manj notranje in zunanje opozi- cije, bi stvari morda hitreje tekle. Sicer pa bi lahko svoje obdobje v politiki razdelil na štiri ali pet delov. Najprej začetno, ko sem delal tisto, v kar sem verjel in ve- roval in kar mi je bilo naloženo; potem sem začel kritično misliti o tem, v kar sem prej verjel; nato sem si ustvaril položaj, da sem lahko to, kar sem mislil, tudi po- vedal; potem je prišlo četrto ob- dobje, ko sem lahko vplival na odločitve. Štiri leta na koncu so bila neposredno povezana z močjo, odločitve so bile v veliki meri odvisne od mene in to je bi- lo najtežje obdobje. Ne zato, ker se je bilo treba odločati, ampak zato, ker sem se ves čas zavedal, da te odločitve nimajo posledic samo zame, ampak najprej za vse moje sodelavce, potem tudi za to veliko stvar, ki se ji zdaj re- če slovenski narod.« Osebnost Milana Kučana je zapletena, kot so zapleteni časi. še posebej zadnja leta, ki jim je vtisnil v slovenski politiki neiz- brisen pečat. Korak za korakom je postavil politiko na realna tla. Začel je pot »socializem po meri človeka« in jo ob sestopu z obla- sti postavil na temelje »Lvropa zdaj«. Strpno in hkrati odločno je v zveznem centralnem komite- ju ZK stopil na pot slovenskih ustavnih dopolnil, kot je s trdim in neobotavljivim korakom zapu- stil kongres ZKJ, znal je brez sprenevedanja odreči se mono- polni oblasti partije in odpreti vrata političnemu pluralizmu. O jutrišnjem dnevu Milan Ku- čan pravi: »Mislim, da bi bilo pametneje in koristneje politično energijo usmeriti v ugotavljanje tistih točk, ki so skupne, kjer ne bo razločevanja. Toda politično življenje, takšno, kot nastaja, bo nujno šlo tudi prek točk razliko- vanja. To je gotovo odnos do Ju- goslavije, razumevanja Jugosla- vije kot možnosti, ne samo kot' stanja, to je tudi odnos do socia- lizma, do njegovega razumeva- nja in prav gotovo tudi odnos do samoupravljanja. Seveda je z vsakim političnim programom, če je res pravi program, tako, da ne more biti statičen, ampak se more prilagajati političnim pro- cesom, ki potekajo, na katere go- tovo vpliva sam program, in to ne samo eden, ampak tudi drugi oziroma aktivnosti, s katerimi se skušajo programske postavke realizirati. Gotovo bo ena od točk razlikovanja, ki se za nas komuniste, za Stranko demokra- tične prenove kot dediča komu- nistične organizacije, kaže dru- gače kot za nekatere opozicijske stranke, zlasti za tiste, ki v svo- jem političnem programu nimajo ne Jugoslavije ne socializma ne samoupravljanja. Ta preteklost zahteva objektiviziran odnos. Mislim, da smo s svojo izjavo o preteklosti na kongresu tudi odprli možnosti za trezen, obje- ktivnokritičen strokovnozgodo- vinski premislek. Tega nihče ne želi, vsaj pri nas ne, preprečeva- ti.« Milan Kučan zmore in hoče, pripravljen se je boriti za demo- kracijo, samostojnost slovenske- ga naroda, za pravno državo, za socialno varnost, za politično in gospodarsko konkurenco. Milan Kučan je, kot pravijo nekateri, politik novega kova. Politik no- vega, ki ne zapira oči pred prete- klostjo, vendaar vedno sposoben slediti temu, kar se dogaja v sve- tu. N. V. Ob obisku v Ptuju: »Cas, ki ga živimo, je skupno gibanje k demokraciji, k neki drugi Jugoslaviji, Jugoslaviji, ki je v Evropi...« Ustanovitelj zaenkrat še neregistrirane Slovenske ljudske stranke Ivan Kramberger. IVAN KRAMBERGER RAZGLAŠA Volilni predboj »Tudi ko bom predsednik Slovenije, bom ostal Ivan kramberger. ^e vedno bom jedel pišeka z roko.« Ivan Kramberger je mlade- nič pri petdesetih: veliko energije ima in veliko volje. Obiskali smo ga na njegovem domu pri Negovi. Živi ob Negovskem jezeru v spokojni oazi miru. Ko bo na oblasti, pravi, bo najprej zmanjšal iz- datke za vojsko in denar na- menil revežem in mamicam, ki bi rade imele otroke in po- skrbele, da slovenski narod ne bo izumrl. Republiko Slo- venijo bo organiziral tako, da bo zmanjšal upravni aparat, saj pravi, da pol preveč ljudi sedi na lepo tapeciranih stolčkih in jemlje denar de- lavcu in kmetu. Vse politične organizacije bodo živele od svojega de- narja, iz proračuna za njih ne bo sredstev, pravi Ivan Kramberger. Denar bo za bolne otroke, za mamice in reveže. Marsikaj se bo spre- menilo v korist delovnega človeka; sedaj bo komuni- zem, in to ne takšen, kot ga imamo sedaj, nam je povedal ob obisku. Slovenskega de- narja ne bo dovolil pošiljati na jug, ne bo dovolil, da bi Slovence sedaj, ko so uničili slovensko gospodarstvo, molzli še naprej. O bodoči politični ureditvi bodo odločale volitve v Slo- veniji, ljudje se bodo odloči- li, ali želijo živeti samostoj- no, tako kot živijo v deželah Beneluxa s samostojnimi go- spodarstvi brez mej, ali pa ta- ko, kot smo živeli doslej. Ivan Kramberger misli, da ljudi mora nekdo voditi. Ni- so še zreli, da bi živeli brez vlade. Živel je 25 let v komu- nizmu in prav toliko v kapi- talizmu in občutil je, kaj je boljše, kje je pravica. Kot primer je navedel Pepco Kar- deljevo, ki živi v izobilju, či- stilka, ki je vse življenje trdo delala, živi od nekaj dinarjev pokojnine; to se mu zdi ne- pravično. Slovenski narod je tisočle- tja živel pod tujo nadoblast- jo, le kratek čas je obstajala Karantanija. Prave slovenske države pravzaprav nismo imeli, pravi bodoči oče Slo- vencev. Kot da ta narod hoče trpeti, biti suženj; sedaj, ko ima možnost za samostoj- nost, naj se izkaže, je povedal Kramberger. Štajerska je bila najrazvitejši del Balkana pred vojno in tik po njej, da- nes pa je v Mariboru več ti- soč brezposelnih. Pa kljub te- mu ljudje hočejo voliti ko- muniste, ki doslej niso za njih storili skoraj nič, čeprav so imeli možnosti, je pove- dal. Komunizem, ki ga pozna, sovraži. Za kmetijstvo pravi, da je najpomembnejši del gospo- darstva, saj živi od kruha. V vseh razvitih državah kmet dobiva denar za razvoj od dr- žave, naša pa ga molze ob vsaki prodaji kmetijskih pri- delkov. Zato bo najpomemb- nejše ministrstvo v njegovi vladi kmetijsko, čeprav so po njegovem pomembna prav vsa. Ko smo ga vprašali, kako si predstavlja uspešno gospo- darstvo, nam je odgovoril: »Poglejte mojo hišo in okoli- co, vse sem naredil s svojimi rokami, tudi avto. Kdor je sposoben voditi domačo hi- šo, je sposoben voditi tudi narod. Družina je isto kot dr- žava; če je zdrava družina, je zdrava tudi država.« Ivan Kramberger pravi, da bo na volitvah zmagal, če vo- lilne komisije ne bodo kaj pobrkljale pri volilnih listi- čih. V prvem krogu bosta po njegovem izpadla Demšar in Pučnik, v drugem krogu bo- do vsi iz opozicije volili nje- ga in postal bo oče sloven- skega naroda. Ankete javne- ga mnenja mu sicer dajejo malo možnosti, vendar so po njegovem nepravične, saj imajo telefone le komunisti. Tisti, ki telefonov nimajo, so reveži in volili bodo Ivana Krambergerja. Na koncu bo- do prvi tisti, ki so sedaj zad- nji, je zagotovil. Državo bo vodil s trdo ro- ko, česar ljudje niso. vajeni, misli pa, da močno oblast ljudje potrebujejo. Zagota- vlja, da bo ljudi vodil pravi- čno, pri tem mu bo pomagal parlament, ki ga bo opozarjal na napake in pomanjkljivo- sti. Kot predsednik sloven- skega predsedstva sicer ne bo imel absolutne oblasti, lahko pa bo stvari »kurblal«, kot sam prvi. Ustanovil je svojo stranko — Slovensko ljudsko stranko. Ni še registrirana, ima pa že čez dvajset tisoč članov in prej ali slej bo pri- šla v vladno opozicijo; stala mu bo ob strani in ga podpi- rala, pravi dobri človek od Negove. O slovenski kulturi pravi, da je da'«č od ljudi. Pisatelji in pesniki pišejo knjige, ki jih še sami ne razumejo, sam pa je napisal osem knjig, ki jih lahko razume vsak, pravi. Kultura mora rasti od spodaj navzgor, od človeka, da mu je blizu, da je res njegova. Njegov volilni štab so on sam in njegova družina. Po- noči lepi plakate, podnevi nastopa po Sloveniji. Poma- gajo mu žena in otroci, urnik mu ureja kuharica, ozvočenje na prireditvah mu pripravlja znanec, ki ga Ivan Kramber- ger plača. Predvolilno kam- panjo si financira sam. Pravi, da je vse skupaj že pravo tr- pljenje, nima časa za kosila ali za počitek. O dr. Trstenja- ku pravi, da je izjemen člo- vek, ki se rodi vsakih tisoč let, ljubljanski nadškof Aloj- zij Šuštar pa pravi, da je v Ivanu Krambergerju božja moč, saj sicer naporov, ki jih prestaja, ne bi vzdržal. Pred leti je želel urediti Negovsko jezero, tamkajšnji grad in razviti turizem v tem siromašnem koncu. Tamkajš- nje oblasti mu tega velikega projekta niso dovolile izpe- ljati, sam pravi, da zaradi ne- voščljivosti, saj bi sicer po- stal še bogatejši. Kljub temu da jezero ni njegovo, je zaposlil dva člo- veka, ki čistita okolico in je- zersko dno. Pravi, da za ljudi iz svojega kraja ni pripra- vljen več delati, saj so mu vedno kazali le zobe in mu obračali hrbet. Med predvo- lilno kampanjo, ko je zbiral podpise za kandidaturo, je iz svoje vasi dobil le en glas. Tudi Štajerska ni njegovo po- dročje, pravi. Njegove so Go- renjska, Primorska, Dolenj- ska in Notranjska, tam so ga ljudje podprli v veliko več- jem številu in tam je zanesljiv zmagovalec na volitvah. »Če zmagam, je to sreča slovenskega naroda, če ne zmagam, bom prav tako živel naprej. Nisem siromak, imam dobro pokojnino, hišo, štiri vikende, nekaj avtomo- bilov, osem mopedov, denar- ja čez milijon mark. Materi- alno torej nisem odvisen od nikogai. Rad pa bi rešil slo- venski narod,« je povedal kandidat za predsednika slo- venskega predsedst\a, dobri človek od Nego\e Ivan Kramberger. M. Samec F oto: ivl. Ozmec 6 - ORMOŠKE STRANKE SE PREDSTAVLJAJO 5. april 1990 - TEDNIK SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Občinska konferenca Ormož Ne trdimo, da je program Socialistične zveze najboljši. Prepričani pa smo, da je dober in da ga lahko z vašo pomočjo uresničimo. Zavedamo se, da ni popoln in da je ostalo prenekatero žgoče področje zunaj njega. V času, ko ga bomo izvajali, pa ostaja nujnost, da ga ljudem v korist ustvarjal- no in smotrno dopolnjujemo. Program, ki je pred nami, je uresničjiv, je naš, občinski, je program, za katerega uresničitev se bomo borili vsi, ki ga sprejemamo za svojega. Ima socialno in humano vsebino, ne pušča človeka v stiski, ko ga doleti nesreča in pride starost; ko mo- ra kje prebivati, ko potrebuje zdravje, razvedrilo, kulturo, čisto in zdravo okolje, varno otroštvo, izo- brazbo, kruh. Omogoči vrniti kmetijstvu njegovo veljavo, turizmu privlačnost, kulturi družbeno moč, dediščino pravo mesto. Zagotavlja boljšo in- formiranost, odpravljanje krivic preteklosti, vrača- nje odločanja občanu, boljšo davčno politiko in smelejše zaposlovanje. Sprejemamo trg in politični pluralizem kot civi- lizacijski pridobitvi. S programom Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje in s tem krat- kim volilnim programom enakopravno tekmujemo in sodelujemo z drugimi političnimi strankami. Za svobodo in človeško dostojanstvo nam gre. V os- predje postavljamo ljudi in njihove interese, zato si bomo prizadevali za: skladen gospodarski raz- vojm pravno in socialno državo, varovanje člove- kovih in državljanjskih pravic in svoboščin ter v svet odprto Slovenijo in Jugoslavijo. KAJ HOČEMO? — Zdravo, varno in ekološko čisto okolje. — Demokratično in učinkovito odločanje o naših skupnih razvojnih vprašanjih v krajevni skupnosti in občini. — Krajevno skupnost kot temeljno skupnost. — Krepimo lokalno samoupravo. — Strokovno, racionalno, učinkovito in prijazno državno upravo. — Smotrno vodeno socialno, zaposlitveno in sta- novanjsko politiko. — Posebno skrb otrokom in družini. — Invalidom omogočiti enakopravno vključitev v delo in življenje. — Pokojnina mora omogočiti zadovoljno in pre- skrbljeno starost. — Učinkovito in dostopno zdravstvo. — Gojili bomo dobre tradicije slovenske ljubitelj- ske kulture. — Povečan vpliv staršev na izobraževanje. — Da zadržimo kadre v občini. — Smo za pospešeno spreminjanje gospodarske struktur v korist tržno prilagodljivega drobnega in srednjega gospodarstva. — Hočemo sistemsko ureditev in organiziranje kmetijske, gozdarske in predelovalne dejavnosti, ki bo spodbujala konkurenco pri pridelavi in predelavi hrane. — Ohranjajmo podeželsko krajino in zavarujmo obdelovalno zemljo. — Kakovostno ponudbo blaga in storitev ter za- ščito potrošnika. — Smo suveren narod. Reagirati želimo na življenje povsod, kjer se poja- vljamo, kjer živimo; želimo pomagati prijateljem, sosedom, znancem. Pa ne zaradi napisanega progra- ma, zaradi organizacije, ampak preprosto zato, ker je to bilo v biti Socialistične zveze že doslej. Ne po- diramo vsega, kar je še včeraj bilo edina resnica, in ne začenjamo vsega čisto znova. KANDIDATI ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SO ORMOŽ: 1. Anton Luskovič 9. Ivan Orešnik 2. Irena Kumer 10. Stanko Žličar 3. Ana LUKAČEK 11. Majda Mertnik 4. Zdenka Dogša 12. Stanko Pignar 5. Stanko Hartman 13. Franc Petek 6. Jože Plohi 14. Mirko Šerod 7. Janez Moravec 15. Bojan Mlakar 8. Franc- Lah 15. Vinko Cimerman Kandidati za družbenopolitični zbor izhajajo iz okolij, v katerih živijo, in so jih predlagale KK So- cialistične zveze. Vse te naloge so zaupane ljudem, ki jim gre za človeka, za tistega majhnega, prepro- stega, za tistega našega, domačega, z vsemi njego- vimi stiskami in tegobami. VOLILCI: Glasujte za naše kandidate na aprilskih volit- vah! Ne obljubljamo gradov v oblakih, toda vaše zaupanje vam bomo povrnili! Izvoljeni delegati bodo v skupščinah dosledno udejanjali program Socialistične zveze — naš skupni program! Za naše programske usmeritve in konkretno ravnanje bo veljalo: KDOR VSE OBETA, NE IZPOLNI NIČE- SAR, KDOR SE VSEM PRILIZUJE, NI NIKO- MUR ZVEST. (Ivan Cankar — slovenski socialist) ZATO V SOCIALISTIČNI ZVEZI OBLJU- BLJAMO SAMO TISTO, V KAR SMO PREPRI- ČANI,-DA ZMOREMO. 1. Slovenska obrtno-podjetni- ška stranka Ormož bo s svojim delovanjem skrbela za javno uve- ljavljanje in uresničevanje delov- nih, stanovskih in državljanskih interesov vseh svojih članov, zla- sti obrtnikov in drugih nosilcev samostojnega osebnega dela ter zasebnih podjetnikov. Načelno bo Slovenska obrtno-podjetniška stranka podpirala vsa izhodišča, ki bodo zagotavljala demokrati- čno družbeno ureditev in svo- bodno tržno gospodarstvo v Slo- veniji in Jugoslaviji s posebnim poudarkom na enakopravnem položaju samostojnega osebnega dela in zasebnega podjetništva. V ta namen bo tudi sama obliko- vala izhodišča, smernice in stališ- ča ter sama ali v sodelovanju z drugimi gospodarskimi subjekti predlagala ustrezne rešitve na normativnem področju. Slovenska obrtno-podjetniško stranka v Ormožu se bo prizade- vala za utrjevanje državnosti Slo- venije in za njen enakopravni položaj v Jugoslaviji, za njeno gospodarsko vključevanje v Ev- ropo in razviti svet ter odpravo vseh administrativnih in drugih ovir za nemoteno poslovanje s tujimi partnerji. 2. Sprejeti program in interese svojih članov bo Slovenska obrt- no-podjetniška stranka uresniče- vala z neposrednim sodelova- njem svojih predstavnikov, izvo- ljenih v organe oblasti in druge državne in družbene organe. 3. Slovenska obrtno-podjetni- ška stranka bo pri svojem delo- vanju upoštevala raznolikost mnenj in pogledov svojih članov. Zato bo kot obrtna organizacija v javnosti ter oblastnih in drugih državnih in družbenih organih uveljavljala in uresničevala tiste zahteve, stališča in mnenja, ki bodo"imela podporo večine član- stva. 4. Temeljni programski cilji, ki jih bo Slovenska obrtno podje- tniška stranka po vseh demokra- tičnih in parlamentarnih poteh javno uveljavila in si prizadevala za njihovo uresničitev, so: popolno spoštovanje vseh mednarodno priznanih človečan- skih pravic in s>obo>čin ter /ago- tavljanjc teh pravic in svoboščin z nedvoumnimi ustavnimi in za- konskimi določbami; — uveljavitev političnega plu- ralizma s svobodnim strankar- skim, zunajstrankarskim in nad- strankarskim delovanjem v pra- vni državi s parlamentarno de- mokracijo; — spoštovanje in izvajanje ve- ljavnih ustavnih in zakonskih re- šitev in spreminjanje le-teh po parlamentarni poti, če se ne uje- majo s programskimi cilji stran- ke in interesi večine njenega članstva; — javna osebna odgovornost vseh nosilcev oblastnih funckij v skupščinah izvršnih in upravnih organih ter drugih državnih in družbenih organih in javna argu- mentirana kritika ali pohvala nji- hovega delovanja; izhodiščna enakopravnost vseh oblik lastnine (pri tem mo- rajo vse ustavne in zakonske reši- tve še posebej zagotavljati ena- kopravnost zasebne lastnine in zasebnega kapitala v razmerjih do družbene in zadružne lastnine ter do družbenega, zadružnega in še zlasti tujega kapitala), od- prava nikogaršnje lastnine in re- vizije vseh nacionalizacij in neu- pravičenih sodnih procesov; zakenska uveljavitev takš- nih rešitev, ki bodo zagotavljale neokrnjenost slovenskega narod- nega bogastva in premoženja in to / aktiviranjem zasebnega ka- pitala, ki bo imel pri ohranjanju narodnega bogastva in premože- nju prednost pred tujim kapitii- lom; popolna i/enačitev n ^go iev. \ katerih poslujejo jekti tržnega gospodarstva, ne glede na vrsto lastnine kapitala; — sprejem vseh ukrepov, ki bodo zagotovili, da nosilci samo- stojnega dela in zasebni podje- tniki ne bodo v neenakopravnem položaju z drugimi subjekti, zla- sti na naslednjih področjih: a) obremenitve z davki in pri- spevki ter drugimi družbenimi dajatvami, b) pogoji za plačilni promet in poravnavo dospelih obveznosti, c) pravna varnost na vseh po- dročjih obrtno-podjetniškega de- lovanja; — zagotavljanje stimulativnih pogojev za prosto investiranje v nove proizvodne, storitvene ali druge delovne zmogljivosti in za zaposlovanje novih delavcev na produktivnih delovnih mestih; — uveljavljanje načela, da vsak državljan (z lastnim delom, znanjem, inovativnostjo, tehni- čnimi izboljšavami in drugimi re- šitvami ter kapitalom) zagotavlja svojo eksistenco in socialno var- nost in nasprotovanje vsem za- konskim rešitvam in drugim ukrepom, ki bi socializirali nede- lo oziroma podpirali neprodukti- vno zaposlovanje in z ekstenzi- vno politiko socialnih pomoči na račun in v breme ustvarjalnih de- lovnih ljudi omogočili posamez- nikom izkoriščanje zasebnega in družbenega premoženja (skla- dov) brez izrecno utemeljenih ra- zlogov; — mnogo energije bo morala vložiti Slovenska obrtno-podje- tniška stranka za osnovno in na- daljnje izobraževanja ter poznej- šo oziroma sprotno izpopolnje- vanje v znanosti, saj sedanji izo- braževalni sistem ne daje obrti in še v bodoče ne bo dajal, če bomo imeli takšen način izobra- ževanja strokovnjakov, ki bi i bili kos proizvajati za domače in i tuje tržišče. Gospodarsko razvite dežele zahodne I vrope imajo dobre strokovnjake na ključnih proizvodnih delovnih mestih in ti neprestano .'nan>t\čno in ino- vativno ra/mislja jn •■.r produkti- vno delajii. /u bc- ;si jutri ^loven- skvga obrtniMva pa bo morala tc j/n-.iriij .SliJirns:..i i.r.rtm-podje- ■'li-k.i .t^ani-.a. ZKS - Stranka demokratične pre- nove Ormož prihaja pred vas, drage volilke in volilci, z zahtevnim, obsež- nim, na vsa področja življenja in dela ljudi v občini segajočim, vendar real- nim programom. V njem ni volilnih obljub, ki bi bile privlačne na kratek rok, ki bi se hitro izkazale za neures- ničljive, ki bi pomenile zavajanje in le zbiranje glasov. Program naše stranke, ki je v slovenskem prostoru s svojim deležem soustvarjala mozaik današ- nje pomladi, sledi usmeritvi: Za ev- ropsko kakovost ustvarjanja in življe- nja tudi naših občanov. Mnoga naša delovna okolja danes že dosegajo evropsko kvaliteto, zahte- vne svetovne norme in svoje izdelke uspešno prodajajo tako v tujini kot doma. V naših podjetjih trenutno ni nepremostljivih težav, proizvodnja te- če dokaj normalno, ne grozijo stečaji, ne odpuščamo delavcev. Počasi, ven- dar z zanesljivimi koraki, stopamo na pot odpiranja novih delovnih mest. Poseben poudarek dajemo znanju, domačim mladim strokovnjakom, ki morajo ostati v ob^ni, delati, ustvar- jati na zahtevnih, atraktivnih progra- mih. Ti so danes realnost v TS Or- mož, v tovarni Jože Kerenčič, v Opty- lu Ormož, v Opekarni »M« Ograda Ormož, pa v vseh oblikah zasebne ini- ciative. Nove možnosti se odpirajo tudi na sektorju kmetijstva. Tem pri- zadevanjem bomo v ZKS — SDP sle- dili, saj so le-ta garancija za približa- nje evropskim standardom, za boga- tejše, svobodnejše, vsak dan bolj člo- veka vredno življenje. Program ZKS - SPD Ormož smo razdelili na devet področij. Skupaj z vami vsemi občani naše občine, smo ga sposobni realizirati. VAM VOLIL- CEM SE ZAVEZUJEMO! 1. Na gospodarskem področju bo- mo: — Obdržali raven zaposlenih s po- večevanjem produktivnosti in skrajše- vanjem delovnega tedna, ~ pospešili nastajanje mešanih in privatnih podjetij, delniških družb ter PREDSTAVITEV VOLILNEGA PROGRAMA STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE ORMOŽ vseh oblik drobnega gospodarstva in s tem zmanjševali nezaposlenost, — vzpostavili učinkovito javno upravo, ki bo kvalitetno vzpodbujala realizacijo gospodarskega razvoja. 2. Na področju kmetijstva bomo podpirali: razvoj zadružništva, — realno vrednotenja kmetijskih proizvodov na lak način, da kmetova- lec dobi ustrezen delež prodajne ce- ne, — povezovanje kmetijstva in živil- ske industrije, nastajanje družinskih kmetij ter izboljšanje življenjskih razmer na po- deželju. 3. Realizirali bomo občinski refe- rendumski program, dogradili šolski prostor s telovadnicami. Tu imamo iz- kušnje. Prizadevali si bomo za samo- stojnost zdravstvenih organizacij v občini Ormož. 4. V krajevnih skupnostih bomo pomagali pri programih urejanja ko- munalnih problemov; vsaka vas mora dobiti telefon. Gradnja obvoznice mesta Ormož bo postala realnostTranzitni promet mo- ra na primerne in urejene cestne po- vršine. Skrbeli bomo za razvoj prosto- voljnega gasilstva in vseh drugih dru- štvenih dejavnosti. 5. Zaposlovanje mora postati skup- na skrb in odgovornost vseh v občini (sovlaganje vseh podjetih tam, kjer so možnosti za odpiranje novih delovnih mest). Podpirali bomo štipendiranje in produktivno zaposlovanje mladih. Smo za zasebno prakso v zdravstvu, zobo- zdravstvu in veterini. 6. Prostora ne smemo več obreme- njevati, zavračamo ekološko sporne projekte. Zavzeli se bomo za omejeva- nje prekomerne porabe kemičnih škodljivih snovi, za ureditev odlaga- lišča odpadkov in sanacijo obstoječih virov onesnaževanja. 7.Trgovina in turizem morata bolj slediti potrebam potrošnikov, gostov. Vinska cesta, lovski turizem, ribolov -- vse obogatiti z novo vsebino — tu- di z večjo zasebno iniciativo. 8. Kultura mora postati življenjska potreba naših ljudi, prav tako razne športne aktivnosti. 9. Prizadevali si bomo za hitrejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo. Skrbeli bomo za upokojence, socialno ogro- žene, invalide ter nezaposlene. Zgra- dili bomo ustrezne posteljne kapacitete za potrebe upokojencev v Ormožu. Z realizacijo tega programa bomo presegli kriterije, ki nas danes še uvrš- čajo med manj razvite v Republiki Sloveniji. V našem občinskem programu ne ponavljamo vseh ciljev, ki jih ima stranka ZKS SDP v svojem celovi- tem programu EVROPA ZDAJ. Seve- da tudi mi podpiramo suvereno Slo- venijo znotraj konfederativne uredi- tve Jugoslavije, smo za pravno drža- vo, za spoštovanje človeka in njego- vih pravic, za zmanjševanje prispev- kov za potrebe federacije, za civilno služenje vojaškega roka, za skrajšanje le-tega, za novo slovensko ustavo, pri- jazno, zeleno Slovenijo itd. VOLILCI, vsie te cilje smo sposobni doseči na miren način, brez nasilja, ob korektnem sodelovanju. Za uresničitev programa so po- membni ljudje, primerni ljudje, saj uresničitve brez njih ni. Mi smo izbra- li take kandidate, ki so s svojim dose- danjim delom dokazali, da naše zaupa- nje zaslužijo za štiri leta novega man- data. Naši kandidati so uspešni direk- torji, tehnični strokovnjaki, ekonomi- sti, zdravstveni delavci, prosvetni de- lavci, pravniki, kmetijski strokovnja- ki, tehniki različnih starosti. Med na- šimi šestnajstimi kandidati je kar se- dem žensk. Vse kandidate so v ta iz- bor legitimno pripeljale njihove člo- veške vrednote, njihova delavnost, poštenost. Zaupati našim kandidatom, dragi volilci, ne pomeni tveganja. Vemo ka- ko naprej, pa saj je tudi precej poka- zati iz včerajšnjega dne. Poudarjamo realnost in uresničljivost programa, ob tem pa se obvezujemo ravnati pre- mišljeno in modro. Zaupanje za zaupa- nje je naše načelo. ZKS — Stranka demokratične prenove, Ormož Igra je končana, pričenja se odločilna partija Proti sedanjemu družbene- mu kaosu je ZSMS — libe- ralna stranka — stranka za- kona, reda, svobode in blagi- nje. Smo organizacija, ne- obremenjena s preteklostjo, ki svojo vizijo prihodnosti vi- di v: — hitrejšem razvoju občine: z ustanavljanjem majhnih, visoko tehnoloških razvitih podjetjih, z ekološko čisto proizvodnjo; z izgrad- njo cestne povezave Lenda- va—Ljubljana—Koper; — zmanjšanju nezaposle- nosti: s prostim organizira- njem posredovalnic — borz dela, z davčnim in druga- čnim spodbujanjem vračanja polkmetov v kmete oz. daja- nje kmečke zemlje v najem; popolna sprostitev zasebne gospodarske dejavnosti v obliki zasebnih poklicev in postranskih dejavnosti (lega- lizacija sive ekonomije). Zav- zemamo se za pravico do pr- ve zaposlitve, ki vsebuje pra- vice do nadomestila-za brez- poselne tudi po končanem šolanju in pred prvo zaposlit- vijo, za pravico do prešolanja nezaposlenih, ki naj ga v več- ji meri plača država. Študij naj dobi status zaposlitve in s tem priznavanje delovne do- be za čas uspešnega študija; — izboljšanju socialnega položaja ogroženih slojev pre- bivalstva: nezaposlenih, upo- kojencev, mladine, delavcev z nizkimi plačami. V ta na- men bomo ustanovili mladin- ski servis za občasno zaposli- tev šolajoče mladine. Zavze- m. 1' bomo za vrnitev predvojnega premoženja po- kojninskemu Nkladu in za go- ZSMS Ormož — liberalna stranka spodarjenje s svojim premo- ženjem. Zavzemali se bomo za izgradnjo manjšega, našim upokojencem dostopnega doma za ostarele v Ormožu. Zavzemali se bomo za večje število kadrovskih štipendij; — razvoju turizma: v pro- jekt za razvoj turizma v obči- ni bomo vključili vse sposob- ne v privatnem in družbenem sektorju. Turistična ponudba naj se izboljša na osnovi zdrave konkurence; — ekološko čistejšemu okolju: smo edina organiza- cija, ki si za čisto okolje ne prizadeva samo z besedami, ampak s konkretnimi raz- iskovalnimi projekti v prete- klosti. K sanaciji bomo pri- pomogli tudi z organizacijo letošnjega Mednarodnega ekološkega raziskovalnega tabora; — razvoju kmetijstva: raz- voju družinskih kmetij, ta- kojšnjem vračanju zadružne lastnine kmetom, ukinitvi vseh monopolov; — bogatenju kulturnega življenja: mladinski kulturni center, ki smo ga začeli gra- diti v gradu, bomo dokonča- li. S tem bo dana možnost razvoja kulturnih in interes- nih aktivnosti mladih; — v večjem upoštevanju žensk: politiko, ki bo omogo- čala na eni strani stimulira- nje žensk za vstopanje v jav- nost in na tista izobrazbena in delovna področja, kjer so premalo zastopane, na drugi pa tako koncipiran delovni čas, delovno in družinsko za- konodajo, ki bo omogočala, da so moški prav tako udele- ženi pri najodgovornejši skr- bi za otroke; — v mladinskem prosto- voljnem delu: le to ostaja še vedno pomembna dejavnost ZSMS. S številnimi lokalnimi delovnimi akcijami se bomo pridružili konkretnemu reše- vanju problemov krajevnih skupnosti. Z raziskovalnimi projekti na nivoju občine bo- mo prispevali k ohranjanju naravne in kulturne dedišči- ne in razvoju kmetijstva; — v razmahu društvenega življenja: večjo kakovost ži- vljenja vidimo v izboljšanju razmer za delo športnih, kul- turnih, gasilskih, planinskih, ribiških, lovskih, hortikultur- nih društev in klubov za inte- resno združevanje občanov; — v svobodni šoli: brez prednostnih ideologij, nazo- rov in programskega balasta. Brez vpliva politične oblasti na sistem. Prizadevali si bo- mo za vrnite\ dostojanstva pedagoškim delavcem. Za- vzemali Se bomo za takšno avtonomijo - ^^ da bo del programa l.ibivo prilagojen potrebam -.Viaioče se popula- cije in oko-M TEDNIK ~ ORMOŠKE STRANKE SE PREDSTAVLJAJO - 7 Program Slovenske kmečke zveze, Zveze slovenske kmečke mladine in slovenske demokratične zveze, združenih v DEMOS v občini Ormož v širšem prostoru Slovenije, Jugo- slavije in Evrope sprejemamo pro- gram navedenih republiških zvez. Glede na specifičnost sedanjih raz- mer gospodarjenja in možnosti razvo- ja v občini Ormož bomo v svojem programu še posebej poudarili tele smeri razvoja: KMETIJSTVO — zahtevamo popolno enakoprav- nost pogojev gospodarjenja za druž- beni in zasebni sektor, posebej glede na obremenitve z dajatvami — vrnitev zemljišč nekdanjim last- nikom, ki so jim bila odvzeta protiza- konito, pod prisilo ali z lažnimi oblju- bami, grožnjami in obtožbami — vrnitev zadružne lastnine na os- novi stanja leta 1953 — prednost nakupa zemljišč za za- sebnike, s čimer bi ustvarili temelje za razvoj in nastanek družinskih kmetij — odpravo zemljiškega maksimu- ma — pravilno prikazovanje rezultatov gospodarjenja po enotni metodologiji na družbenem in zasebnem sektorju kot osnovo za dodeljevanje regresov, ki morajo biti enaki v družbenem in zasebnem sektorju — spremembo davčne politike, kjer naj bodo osnova obdelovalne površi- ne — obremenitev po hektarskem principu, ki naj zajame tudi polkmete — eden od polkmetov v kmečkem gospodarstvu mora biti obvezno vključen v kmečko zavarovanje — obremenitev po ha principu naj ostane tudi po upokojitvi lastnika, kar bi pospešilo prenos lastništva na dediče — pospeševalna služba mora biti neodvisna, razbremenjena admini- strativnih opravil, visoko strokovno usposobljena in vsak čas prisotna na terenu VAROVANJE KMEČKIH POVR- ŠIN — za pozidave se smejo praviloma uporabljati le manj vredne kmetijske površine — uvesti se mora več analiz zemlje, kar naj bi usmerilo pravilno minimal- no uporabo gnojil in zaščitnih sred- stev — reciklaža odpadkov mora biti psopešena in temeljitejša. Osnovne panoge kmetijstva v občini naj bodo — sadjarstvo vinogradništvo — živinoreja — poljedelstvo Pri tem se bomo posebej zavzemali za pridelovanje čimbolj zdrave hra- ne zmanjšanje števila posrednikov pri prodaji pridelkov — čim več pridelkov bomo name- nili izvozu — čim več pridelkov (n. pr. sadja in grozdja) bomo predelali v malih družinskih novo ustanovljenih prede- lovalnih obratih — rajonizacijo živinoreje — boljšo izkoriščenost hribovitih predelov za živinorejo in sadjarstvo — zmanjšanje razkoraka med od- kupno ceno pridelkov in ceno kon- čnih izdelkov — uvajanje konkurence v trgovini s pridelki — vzpostavitev pravilnih odnosov med cenami posameznih pridelkov in drugih dobrin Organiziranost v kmetijstvu — zavzemamo se za enovito in sa- mostojno zadrugo po meri kmetov, organizirano po proizvodnem princi- pu — glede na potrebe in želje zadruž- nikov prehod na področne zadruge OBRT IN INDUSTRIJA Zavzemali se bomo za — uvajanje malih predelovalnih obratov obrtniškega tipa za sadje, grozdje in druge pridelke — ustvarjanje razmer za razvoj obrti z zagotavljanjem sredstev prek natečajev (n. pr. iz HKS pri zadru- gah) — pospeševanje obrti s primerno obdavčitvijo — zajetje popoldanske obrti v pri- merno obdavčitev — poenostavitev postopkov za od- piranje obrti INDUSTRIJA — prizadevali si bomo predvsem za razvoj drobnega gospodarstva kot dopolnilo večjim industrijam drugod po državi in svetu, predvsem takih vrst, ki ne bodo obremenjevale okolja TURIZEM IN GOSTINSTVO Skrbeli bomo za — pospeševanje predvsem zaseb- nega gostinstva, ki bo s konkurenco samo izbrabilo danosti — ponovno pospeševanje razvoja kmečkega turizma — lovski turizem — z uvajanjem večjih rezervatov za divjad na manj kvalitetnih zemljiških površinah in varovalnem območju za vodovodno zajetje — varstvo divjadi pred zastrupitva- mi z nesmotrno uporabo zaščitnih sredstev — čuvanje obstoječih živalskih in rastlinskih vrst TRGOVINA — podpirali bomo razvoj zasebne trgovine — borili se bomo proti monopolom DRUŽBENE DEJAVNOSTI V zdravstvu si bomo prizadevali za uvajanje oz. omogočanje zasebne zdravniške in zobozdravniške prakse, ki naj bi izboljšala ponudbo v zdrav- stvu — Enako tudi v veterini — V šolstvu bomo zahtevali vsaj delno vrnitev starega sistema — Uvedbo vsaj po enega kmečkega programa v vsako šolo, kar naj bi slu- žilo za pravilnejše usmerjanje učen- cev v strokovne šole — V družbenih dejavnostih v ob- činski upravi si bomo prizadevali za zmanjšanje števila delavcev v admini- straciji ob sočasni uvedbi modernih pripomočkov in metod. SOCIALNI PROGRAM Za tehnološke presežke bomo po- speševali nova delovna mesta pred- vsem pri predelavi biohrane, z uvaja- njem obrti, boljšim izkoriščanjem strojev v obstoječi industriji in po- dobno. Prizadevali si bomo, da se upoko- jencem zmanjšajo neupravičeno veli- ke razlike med pokojninami. Posebej pa se bomo borili za odpravo »izred- nih« pokojnin. GOZDARSTVO Zahtevali bomo preprečitev ropa- nja nekdanjih zasebnih gozdov, ki naj bi po novi zakonodaji prišli ponovno v last in gospodarjenje nekdanjih lastnikov. Lista kandidatov za člane predsedstva Republike Slovenije Volitve za člane republiškega predsedstva bodo 8. aprila. Izmed dvanaj- stih kandidatov bomo volili štiri. Na listi so naslednji kandidati: 1. Ciril Zlobec, rojen 1925, akademik, diplomirani slavist, stanujoč v Lju- bljani Predlagatelj: Socialistična zveza Slovenije — SZDL 2. Dr. Dušan Plut, rojen 1950, univerzitetni učitelj, stanujoč v Vnanjih Gori- cah Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija 3. Dr. Matjaž Kmecl, rojen 1934, univerzitetni profesor, stanujoč v Ljublja- ni Predlagatelj: ZKS — stranka dern^okratične prenove in krajevna konfe- renca SZDL KS Edvard Kardelj, Šmartno — Tacen 4. Dr. Slavoj Žižek, rojen 1949, filozof, stanujoč v Ljubljani Predlagatelj: ZSMS 5. Dr. Alojz Križman, rojen 1940, univerzitetni profesor, stanujoč v Maribo- ru Predlagatelj: ZSMS 6. Dr. Peter Novak, rojen 1937, univerzitetni profesor, stanujoč v Ljubljani Predlagatelj: socialistična zveza Slovenije — SZDL 7. Franc Miklavčič, rojen 1921, diplomirani pravnik, stanujoč v Ljubljani Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija 8. Ivan Oman, rojen 1927, kmet, stanujoč v Zmincu Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija 9. Dr. Dimitrij Rupel, rojen 1946, univerzitetni profesor, stanujoč v Ljublja- ni Predlagatelj: DEMOS — združena opozicija 10. Dr. Boštjan Zupančič, rojen 1947, univerzitetni profesor, stanujoč v Lju- bljani Predlagatelj: ZKS — stranka demokratične prenove 11. Dr. Bogdan Oblak, rojen 1947, diplomirani inženir, stanujoč v Ljubljani Predlagatelj: ZSMS 12. Dr. Miroslava Geč-Korošec, rojena 1939, univerzitetna profesorica, sta- nujoča v Mariboru Predlagatelj: Socialistična zveza Slovenije — SZDL Med kandidati za člane predsedstva je bila dr. Miroslava Geč-Korošec edina, ki se je želela predstaviti bralcem našega časopisa, in to smo ji tudi omogočili. Občinski odbor krščanskih demokratov Ormož Človeku dostojanstvo in pravice KD smo najmlajša politična stranka v občini Ormož. Občinski odbor je bil ustanovljen 28. 2. 1990 in šteje da- nes več kot 450 članov. Želja, da vstopimo v politični prostor ter da s svojimi pobudami soustvarjamo slovensko družbo, ni pogojena z željo po oblasti, pač pa z dejstvom, da smo tudi mi misle- či in ne samo verujoči del te družbe. Pred vami, dragi volilci, se razgrinjajo programi strank, ki pa so si bolj ali manj podobni. Sicer pa — kako bi si tudi ne bili, ko pa se vsi zavzemamo za boljše in srečnejše življenje. Naenkrat smo se v tem našem prostoru zavedli, da smo pravzaprav vsi člani te družbe in da je za izhod iz krize treba pritegniti vse ljudi z naprednimi idejami. Program K D posveča osnovno skrb človeku, ki je te- melj družine, temelj naroda in temelj družbe. Zavzemali se bomo za človekovo svobodo, dostojanstvo in temeljne človekove pravice. Kreativnost in volja do življenja pride- ta do uveljavitve samo v tistih družbah, kjer je človek spo- štovan, kjer ima osebno in socialno varnost, kjer strankar- ska pripadnost in ideološko prepričanje ne opredeljujeta njegovega položaja. Tudi krščanski demokrati se zaveda- mo, da bo pot do boljšega in srečnejšega življenja dolga, težka in naporna. Toda dejstvo, da smo nanjo zakorakali, nas opogumlja in daje upanje na lepšo in svetlejšo pri- hodnost. Brez velikih besed in velikih obetov si bomo skupaj z vami, spoštovani volilci, prizadevali: — za dejansko enakopravnost slehernega človeka, ne glede na spol, raso ali veroizpoved; — za uveljavitev krščanskih moralnih načel v družbe- nem in gospodarskem življenju. — za demokratizacijo družbenega in političnega življe- nja, vzpostavitev civilne družbe in pravne države, kjer bo- do zakonodajna, sodna in izvršilna oblast ločene med sa- bo, — za vrednotenje družine kot osnovne celice ohranja- nja naroda. Srečna in zadovoljna družina je poroštvo za srečen in zadovoljen narod. Zato se bomo zavzemali ža ukinitev jasli, podaljšanje porodniškega dopusta in pogo- je, ki bodo dajali družini materialno varnost, — za takšno socialno politiko, ki bo na temelju resni- čne medčloveške solidarnosti omogočala vsem ljudem, brez razlik, primeren socialni standard z vidika vseh po- treb. V naši občini se bomo morali zavzeti tudi za Rome, ki prihajajo v Ormož iz sosednje republike, kajti ti ljudje živijo v naši družbi človeka nevredno življenje, — za pospešen kmetijski, turistični in industrijski raz- voj, uveljavitev načel tržne ekonomije, privatizacije na vseh možnih področjih gospodarskega in družbenega ži- vljenja, za gospodarstvo brez monopolov. S skupnimi močmi moramo poskušati našo občino dvigniti iz nerazvi- tosti in jo pripeljati tja, kamor po svojih naravnih možno- stih in pridnosti ljudi tudi sodi, — za neodvisno in samostojno šolstvo brez ideološke obarvanosti, s programi, ki bodo poleg strokovnosti upo- števali tudi moralna in etična načela, — za smotrno rabo vseh naravnih in ustvarjenih virov, za preprečitev ropanja družbene lastnine, odliva strokov- njakov, zaščito kmetijskih zemljišč itd., za čisto in zdravo okolje, kjer bodo gospodarski in- teresi podrejeni varovanju okolja. Narediti je treba se- znam onesnaževalcev v občini in izdelati sanacijske pro- grame, — za polno suverenost slovenske države, ker le-ta daje slovenski družbi možnosti za popolni razvoj, — za narodno spravo na temelju zgodovinskih dejstev, ker le tako lahko pride do zbližanja vsega Slovenstva. To so samo temeljne usmeritve za katere se bomo zav- zemali, podprli pa bomo vse programe in vse tiste na- predne ideje, ki se zavzemajo za splošen družbeni razvoj in civilizacijske dosežke. NAŠI KANDIDATI ZA OBČINSKI DPZ: 1. Alojz Sok, Ormož 2. Slavko Mlinarič, Središče ob Dravi 3. Jože Tušek, Ormož 4. Franc Puklavec, Ormož 5. Anica Magdič, Ormož 6. Mira Kukovec, Središče ob Dravi 7. Miroslav Viher, Tomaž 8. Minka Kosi, Velika Nedelja 9. Franc Trstenjak, Ormož 10. Marija Ozmec, Podgorci 11. Ivan Kota, Tomaž 12. Vlado Mar, Podgorci 13. Bojan Janežič, Ormož 14. Marija Vesenjak, Velika Nedelja 15. Marija Cvetko, Velika Nedelja 16. Jakob Žalar, Miklavž. Dr. Miroslava GEČ-KOROŠEC, prorektorica Univerze Maribor, edina ženska kandidatka za članico Predsedstva Republike Slovenije, se vam predstavlja: »Doma sem iz Gorišnice pri Ptuju, kjer še vedno stoji moj več kot 100 let stari dom, ki gaje zgradil moj praded dr. Gregorec, tamkajšnji zdravnik. V tem domu sem preži- vljala vsa svoja mladostna leta. V tem času sem tudi doži- vljala vso grenkobo takratnega kmečkega življenja in se namesto, da bi postala kmetica, ob pomoči svojih staršev odločila za študij, saj kmečki stan takrat ni imel nobene bodočnosti. Končala sem gimnazijo na Ptuju, Pravno fa- kulteto v Ljubljani ter se nato strokovno izpopolnjevala na področju mednarodnih družinskih razmerij v Franciji in ZR Nemčiji, kjer sem tudi opravila doktorat znanosti. Vmes sem se poročila z Antonom Korošcem, ki je doma iz Pobrežja pri Ptuju. Imava sina, ki študira medicino in nadaljuje tradicijo moje rodbine. Danes sem redna univerzitetna profesorica na Univerzi v Mariboru za družinskopravna razmerja, obenem pa od leta 1987 dalje opravljam še funkcijo prorektorice za po- dročje vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Aktivno sodelu- jem v jugoslovanskem prostoru, saj občasno predavam na več pravnih fakultetah v Jugoslaviji, intenzivno pa tudi sodelujem v mednarodnem prostoru. Predavala sem na univerzah v Marburgu/Lahu, Bayreuthu, Hamburgu, Du- naju, Oslu, Munchnu, Bruxellesu, Uppsali, Tokyu. Sem članica Izvršilnega odbora svetovnega združenja za dru- žinska razmerja in pripravljam organizacijo svetovnega kongresa v Jugoslaviji leta 1991. Kot kandidatka za članico predsedstva Republike Slo- venije vidim svoj osebni prispevek predvsem na nasled- njih področjih: — na področju družbenega in ekonomskega položaja družine — predvsem na skrbi za kvalitetnejše pogoje ži- vljenja družine; — na področju celovite rešitve kmečkega vprašanja in ustreznejše kmetijske politike; — na področju socialne politike — predvsem na druž- beni skrbi za ostarele kmete, starejše občane, vprašanja zaposlovanja in osebnega standarda zaposlenih, za pro- blematiko varstva invalidov, zdravstvenega varstva in izo- braževanja; — na področju izboljšanja družbenega in ekonomskega položaja žensk in njihovega aktivnejšega vključevanja v javno življenje. Družini moramo vrniti njeno nekdanjo etično vrednost ter ji posvečati mnogo večjo družbeno skrb. Pomagati moramo predvsem mladim družinam ter jim omogočiti, da se prva 3 leta starosti otroka lahko starši bolj posvečajo vsestranskemu zdravemu razvoju svojih otrok. Razširiti moramo pravico do starševskega oz. po- rodniškega dopusta ter uvesti nadomestilo tudi za kmeti- ce, študentke in nezaposlene. Nadalje bi morali omogoči- ti, da bi imela zaposlena starša pravico do polovičnega delovnega časa oz. do izbire delovnega časa, pri čemer bi moral biti, če bi to bil »delni starševski dopust«, primer- no plačan kot nagrada za delo z otrokom, ki je po svoji pomembnosti prvorazredno za narodni obstoj. Na tak na- čin bi primerno ovrednotili tudi očetovstvo. Družine z več otroki bi morale uživati nekatere ugodnosti, kot npr. brez- plačen vrtec, razne davčne olajšave, prednosti pri najetju stanovanj, stanovanjskih kreditov itd. Ženskam, ki to želijo, pa je potrebno omogočiti enako- pravno aktivno vključevanje v redno delo in javno življe- nje in jim pri tem pomagati reševati vse koniliktne situa- cije, ki jih prinašajo na eni strani njihove družinske ob- veznosti, na drugi strani pa obveznosti v zaposlitvi in uve- ljavljanju v javnem življenju. Celovito je potrebno reševati kmečko vprašanje in z njim povezano kmetijsko politiko. Zadnji čas je, da pri- čnemo z zemljo smotrneje gospodariti in da poskrbimo za dostojen življenjski standard kmečke družine. Še posebej se bom zavzemala, da bo imela tudi kmetica, na kateri da- nes sloni večji del slovenske kmetijske proizvodnje, ustre- zen družbenopravni in ekonomski položaj. Da bi dosegli vse te cilje, se zavzemam, da uvedemo posebno ministrstvo za družino, mladino in ženske, po- sebno ministrstvo za socialno skrbstvo ter posebno mini- strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ti organi morajo biti ustanovljeni z novim Zakonom o državni upravi in morajo uspevati s svojimi resorji po Sloveniji, predvsem pa s kvalitetnimi sodelavci reševati vsa ta pere- ča vprašanja. Nadalje se zavzemam, da v Republiki Slo- veniji uvedemo posebna »družinska sodišča« z najbolj usposobljenimi sodniki. Le tako usposobljena sodišča naj bi reševala najbolj krizne situacije v zakonski zvezi in družini (razveze, dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in oskr- bo, preživnine in kasnejše spremembe dodelitve otrok, delitev premoženja itd. in vse, kar je s temi vprašanji po- vezano). Na tak način bi bilo tudi uspešnejše sodelovanje s Centri za socialno delo, pri katerih se zavzemam za nji- hove dosedanje pristojnosti, ki pa bi jih bilo potrebno kvalitetno obogatiti z odličnimi strokovnjaki in z obvez- nim skupinskim delom pri raznih vrstah svetovanja. V mednarodnem prostoru pa se zavzemam, da Jugosla- vija takoj ratificira Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, kjer so poleg drugih zaje- te tudi pravice do enakopravnega vključevanja v izobra- ževanje. Naj izrazim še svojo osebno željo: slovenskim krajem naj se vrnejo njihova lepa stara slovenska imena.« 8 - OD TU IN TAM 5. april 1990 - TEDNIK oDMtv Ekologija na razprodaji II Da sem s člankom z istim naslovom, ki je bil objavljen v TEDNI- KU I. marca 1990, imel prav, sta me med drugim prepričala tudi oba »prizadeta« — novinarka Darja Lukman in predsednik Zelenih Ptuja Franc Vindiš. Kar jima je skupno, je to, da mi oba želita podtakniti kukavičje jajce. Moje razmišljanje v že omenjenem članku (zlo)na- merno kar enačita z uradnim mnenjem TGA! Zdi se mi, da je tudi to del scenarija, ki pa ga oba zanikata. Nikjer, ponavljam, nikjer nisem zapisal, da govorim v imenu kogarkoli, kar sem tudi jasno pokazal s podpisom pod člankom. Nekateri se bodo morali pač navaditi, da lju- dje danes lahko razmišljajo tudi s svojo glavo, ne da bi z vsako bese- do izražali privrženost tej ali oni stranki, organizaciji, društvu . . . Tu- di ko sem se udeležil kot državljan ali, če hočete, kot simpatizer eko- loškega gibanja ustanovnega sestanka Zelenih Ptuja in pozneje tudi skupščine, sem vedno govoril v svojem imenu in čista laž je trditev Franca Vindiša, da me je kdorkoli na skupščini Zelenih povprašal, »zakaj ne operiram s konkretnimi podatki . ..« Mene namreč nihče ni pooblastil, da bi govoril v imenu TGA, saj zato tam obstajajo ustre- zne institucije, kjer se z ekološkimi vprašanji ukvarjajo, kakor tudi strokovnjaki, ki o celotni problematiki vedo veliko več kot pa jaz, ki sem tam zaposlen šele nekaj mesecev. Lukmanova in Vindiš tudi jasno namigujeta, kako sam, za razli- ko od njiju, nabiram točke (pike) v svoji službi..Ničesar ne želim skri- vati: ta mesec se je nabralo 2998,8 točk (pik) in zanesljivo vem, da bo še nekaj mesecev tako. Na žalost. Priznam pa, da sem reagiral, ko je eden od vodilnih aktivistov Zelenih Ptuja na skupščini te stranke nekaj desetglavi množici priso- tnih ljudi zagotavljal, da v TGA v elektrolizi A proizvajajo popolno- ma zanič glinico. V TGA najbrž tudi čistilka ve, vsekakor pa njen otrok, če le obiskuje višji razred osnovne šole, da vsepovsod na svetu v elektrolizah proizvajajo aluminij, če le gre za aluminijski kombinat. Vidite, tako se pa ne da pogovarjati. Četudi gre za »EKOLOGI- STA« (mimogrede: nikjer nisem mogel zaslediti tega termina, pa sem se potrudil in pogledal v Slovar tujk in Slovar slovenskega knjižnega jezika; zdi se mi, da gre še za en politični konstrukt, kot so že znani: ekosocializem, pa socialistično tržno gospodarstvo in še bi lahko na- števal), pa bi le bilo prav, da si, če že namerava diskutirati, prej o tej temi kaj prebere ali pa povpraša, da bi diskusija bila sploh mogoča. In prav temu je bil namenjen moj članek »EKOLOGIJA NA RAZPRODAJI«. Namreč vsak onesnaževalec iz katerekoli »umazane dejavnosti« ima svoje IME, znana mora biti njegova EMITIRANA KOLIČINA, MAKSIMALNA DOVOLJENA KONCENTRACIJA (obe imata svojo ŠTEVILČNO vrednost), znana mora biti njihova morebitna TOKSIČNOST za rastline, živali in ljudi, znan mora biti VIR polucije, kakor tudi METODA KEMIJSKE ANALIZE. Če in ko s takšnimi podatki razpolagamo in če te vrednosti presegajo M D K, takrat lahko sprožimo »alarm«. Če se stvari v doglednem času ne izboljšajo, ekološko gibanje pozove vso osveščeno javnost, da izve- de nenasilen »pritisk« na ustrezne strukture. Samo tako lahko ekolo- ško gibanje opravlja svoje poslanstvo in tam, kjer ga (npr. Društvo za varstvo okolja v Celju), žanje tudi simpatije prizadetega prebivalstva in USPEHE. Takšna društva pa so nadstrankarska in kot takšna delu- jejo strokovno, enotno in zelo uspešno. Delujejo kot VEST človeštva! Zato se tudi ne cepijo na stranke, podstranke, forume in odbore, zato tudi ne mečejo iz svojih vrst komunistov, liberalcev . . ., zato ne skle- pajo raznih predvolilnih kombinacij, zato tudi ne spreminjajo svojih stališč, kakor pač ustreza trenutni situaciji. Kajti vse to ima z željo po človeku prijaznejšem okolju kaj malo opraviti. Danilo Starček, Sp. Hajdina PISMA BRALCEV Iskrena zahvala za pozornost Celotnemu kolektivu DO OPTYL iz Ormoža se iskreno zahvalju- jem za izkazano pozornost, saj so mi kot upokojenki poslali darilne bone ob novem letu in ob prazniku DNEVU ŽENSK, saj sem oba- krat bila prijetno presenečena, obenem pa sem se tudi spomnila na vsa leta in lepe trenutke skupnega dela. Še enkrat iskrena hvala z željo, da bi bilo vaše delo še naprej ta- ko uspešno, ter prejmite prisrčne pozdrave od vaše nekdanje sodelav- ke — sedaj upokojenke Marjete Danko, Poštna 2/a, Ormož Avtomobilski odpad v Pobrežju če bomo odslej potrebovali avtomobilski del, če bomo takšen del ali cel rabljen avto želeli prodati, nam ne bo potrebno več v tujino ali sosednjo občino. Avtomobilski odpad je sedaj tudi v Pobrežju (krajevna skupnost Videm), odprl pa ga je Franc Jerenko. Za začetek svoje dejavnosti ima na voljo precej avtomobilov in rezervnih delov Zastavinega programa, IMV in Renault, kupoval in prodajal pa bo se- veda vse druge znamke avtomobilov in njihovih rezervnih delov. V bližnji prihodnosti bo opravljal tudi vlečne storitve. Prav gotovo se mu obeta veliko dela, lastnikom avtomobilov pa lažje reševanje vseh težav s svojim jeklenim konjičkom. JB Vrata novega avtomobilskega odpada v Pobrežju so že odprta. LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ • LENART ZDAJ Hitra in strokovna Marca lani se je osem obrtni- kov iz lenarške občine odločilo za ustanovitev obrtne zadruge. V začetku jim je s prostori in kadri pomagalo Obrtno združenje Le- nart. V kratkem pa so se osamos- vojili in pred kratkim preselili v svoje prostore na Partizanski 3. Direktor Obrtne zadruge Lipa je inženir Bojan Jagodič, ki je vodstvo prevzel v začetku letoš- njega leta. Takrat je zadruga šte- la 25 članov, do konca marca pa že 61. Združuje predvsem obrtni- ke, ki opravljajo gradbena dela in opremljajo novogradnje. Obr- tniki se vanjo združujejo, da la- žje tekmujejo z večjimi gradbeni- mi podjetji. Trenutno imajo veli- ko dela, saj sodelujejo z vsemi večjimi podjetji — s Centrovo- dom, novim delom Mariesa, s Kogradom, Lesnininim inženi- ringom, Konstruktorjem in Sta- ninvestom. Kot pravi direktor Bojan Jago- dič so prednosti Obrtne ..adruge Lipa predvsem v naslednjem: svojim članom nudi predvsem hitre in kakovostne storitve, obr- tnikom omogoča pregled nad po- nudbo del, organizira njihovo ■delo, ščiti pred plačniki, omogo- ča jim nabavo materiala brez davščin, drugi dan po obračunu del jim izplačuje denar za opra- vljena dela, nudi jim pravno za- ščito. Predvsem pa je njihova prednost v tem, da so ekspediti- vni in da je delež zadruge v opra- vljenih poslih le 3 do 6 %. Direktor ocenjuje, da so prvi trije meseci letošnjega leta zelo uspešni, saj se je poleg novih čla- nov za okoli 500 % povečal tudi promet. Uspelo pa je zadrugi tu- di navezati stike z avstrijskim Cmurekom. S tamkajšnjim župa- nom in direktorjem banke so na- vezali stike pred kratkim in že maja bodo s svojo razstavo sode- lovali na njihovem sejmu. V zadrugo Lipa se ne vključu- jejo samo lenarški obrtniki, tem- več tudi obrtniki iz sosednjih ob- čin. Cilj zadruge pa je, da bi pri- tegnili predvsem domače obrtni- ke. Prva skrb zadruge je interes obrtnika, gibčnost organizacije in ekspeditivnost pri sklepanju poslov ter kakovost opravljenih storitev. Kolektiv zadruge je maj- hen — trije delavci so redno za- posleni, dva sta pripravnika. Obrtniki pa so, kot kaže njihovo vedno večje število, z njihovimi uslugami zadovoljni. d. I. Direktor Obrtne zadruge Lipa Bojan Jagodič. Vedno več ljudi išče zaposlitev v tujini in prosi za tuje državljanstvo V lenarrški občini se že dalj časa pojavlja problem, o katerem se je doslej javno zelo malo oz. se sploh ni govorilo. Pojav ni osam- ljen, posledice so lahko daljnosežne, zato je treba nanj opozoriti. Vedno več občanov Lenarta si v zadnjih mesecih ureja dokumentacijo za pridobitev tujega državljanstva in išče zaposlitev v tuji- ni. Gre predvsem za mlajše ljudi. Kot najpo- gostejši razlog navajajo brezperspektivnost, nestabilnost delovnega mesta in slab osebni dohodek. Val izseljevanja v tujino je lenarško občino zajel že pred približno dvajsetimi leti. Ljudi, ki iščejo zaposlitev v tujini sedaj, ne moremo enačiti s tistimi izpred dvajsetih let, saj so motivi za iskanje zaposlitve v tujini in za pri- dobitev tujega državljanstva v precejšnji meri drugačni, ko so bili v preteklosti. To niso zdomci v klasičnem smislu. Izobrazbena struktura je različna. Nekateri se odpravijo v tujino, ne da bi imeli tam zagotovljeno zapo- slitev, nekaj pa je med njimi tudi strokovnja- kov, ki najdejo svoji izobrazbi primerno delo. Vsak ima pravico svobodno izbirati kraj bivališča in zaposlitve. Vendar če prihaja do precej razširjenega iskanja minimalnih mož- nosti za pridobitev tujega državljanstva, se velja nad problemom zamisliti oz. je treba ukrepati. Nikakor ne pridejo v poštev restri- ktivni ukrepi. Posledice odhajanja v tujino pred dvajsetimi leti so občutne še danes. Po- novni val odhajanja v tujino, zlasti mladih in strokovnjakov, je lahko za lenarško občino usoden. Poleg tega se v očeh tujcev vse bolj spreminja podoba Slovencev; vedno bolj nas enačijo z »razseljenimi« narodi, kot so Polja- ki, Vzhodni Nemci itd. Končno je treba dojeti, da niso nerazviti samo južni deli države, saj je Lanart že dalj časa med najbolj zaostalimi občinami v Slo- veniji. Sredstva, ki odtekajo na Kosovo in v druga nerazvita področja, je treba nameniti za raz- voj Slovenskih goric. Razlike med mestom in podeželjem so ogromne, z davčinimi olajša- vami je treba spodbujati razvoj zasebnega podjetništva. Ker živimo ob meji", je potrebno preučiti tudi možnost ustanavljanja mešanih podjetij. Skratka izgovarjanje na splošno krizo in zapletenost položaja ne pomaga. Postopoma je treba pričeti ukrepati in prebivalcem lenar- ške občine ustvariti vsaj minimalno perspe- ktivo. Darja Ornik POZIV UČITEUEM, VZGOJITEUEM IN STARŠEM Lenarški socialdemokrati so v svoj program zapisali, da se zavze- majo za nezbirokratizirano in ideološko nevtralno šolo. Iz šolskih uč- benikov naj se izloči vsa preživeta, ideološka socialistična navlaka in zgodovinske neresnice, uvedeta naj se mirovna in ekološka vzgoja. V svoji izjavi pravijo: »V svetu poteka proces demilitarizacije, pri nas je vsakdanje ži- vljenje militarizirano, vojska vedno bolj obvladuje civilno družbo m zavira demokratizacijo. Vrsta dogodkov v zadnjih tednih potrjuje omenjeno trditev: — prisotnost enot JLA na Kosovu, ki izvajajo nasilje nad prebi- valstvom, — dejstvo, da slovenski naborniki ne služijo več vojaškega roka v Sloveniji, — zahteva ZlS-a, da se varnostni obmejni pas, ki ga nadzoruje vojska, razširi na 1 km, — nedavni uboj turškega državljana na meji, — 3-odstotni davek za vojsko, ki ji zagotavlja popolno finančno neodvisnost ob dejstvu, da so razmere v gospodarstvu, zdravstvu, šol- stvu, znanosti in kulturi rriizerne. Militarizem je prisoten tudi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Otrok se že v najnežnejši starosti seznani s pu^ko. Pojmi, kot so ubija- nje, smrt, sovražnik in vojna, postanejo del njegovega sistema vred- not, saj ga v prikritih in neprikritih oblikah spremljajo iz vrtca skozi vso osnovno šolo. Nasprotujemo prikazovanju orožja ob dnevu JLA v vrtcih in os- novnih šolah, obrambnim dnevom, kulturnim programom na raznih proslavah (29. november, dan mrtvih itd.), ki ga običajno sestavljajo pesmi, ki poveličujejo vojno, smrt, kri, ke:: — tako zasnovani učni programi spodbujajo otroke k nasilju, spodbujajo netolerantnost, sovraštvo, negativen odnos do življenja in jih disciplinirajo, — negativno vplivajo na otrokov sistem vrednot, — ■ morijo otrokovega duha in razdiralno vplivajo na njegov svet igre in domišljije. Pozivamo učitelje, vzgojitelje in starše, naj bo vzgoja za mir in humane medčloveške odnose postavljena nad vzgojo za orožje in ubi- janje. Predlagamo, da obrambne dneve, prikaz orožja nadomestijo dobro pripravljeni ekološki in mirovni dnevi. Te naj oblikujejo na za- nimiv, za otroke privlačen način. Življenje in mir kot največji vrednoti, humani medčloveški odno- si, spoštovanje različnosti drugih ljudi, toleranten odnos do prizade- tih in invalidov, ekološko osveščanje in odgovoren odnos dp naravne- ga okolja so vrednote, ki jih morata vrtec in šola posredovati otro- kom, da se bo razvil v zdravo in kritično mislečo osebnost. V družbi prihaja do korenitih sprememb, skrajni čas je že, da se tudi šolstvo otrese realsocialističnega jarma. Pozivamo starše, učitelje, vzgojitelje in učence, da nas podprejo in naš predlog obravnavajo na svetih šole, roditeljskih sestankih in pedagoških konferencah,« kon- čujejo svoj klic lenarški socialdemokrati. d. I. ooooooooooooooooocxiooooooooooooooooooooooixxxxxxxxxxiooooixiaioooooooooooo^ Klub mladih pred propadom!? Mladi so v sedanjem politi- čnem sistemu ostali nadstrankar- ski. To pomeni, da sedaj nobena politična, pa tudi družbena orga- nizacija ne skrbi za njihov dopol- nilni razvoj. Do sedaj so se mla- di vključevali v Zvezo socialisti- čne mladine Slovenije (ZSMS), ki pa je sedaj postala politična organizacija brez starostne ome- jitve ... Dosedanja ZSMS je mladim Ptuja priskrbela prostore Kluba mladih na Titovem trgu 12. Ti prostori so bili v letu 1987 adap- tirani tako iz sredstev proračuna, ki so jih odobrili zbori Skupščine občine F^uj, in iz sredstev samo- prispevka mestnih krajevnih skupnosti. Slednja so takrat zna- šala 10.150.000,- takratnih di- narjev, kar pomeni danes 203.000,00 konvertibilnih dinar- jev. Tako so mladi dobili varne in primerne prostore za preži- vljanje prostega časa in so jih tu- di primerno izrabili. Tako je v tem času bila v teh prostorih vr- sta koncertov, okroglih miz, teča- jev, javnih tribun, športnih tek- movanj in še marsikaj. Konec leta 1989 pa se je ZSMS preimenovala v politično organizacijo ZSMS ter si v letoš- njem letu nadela vzdevek liberal- na stranka. Ker je le-ta tudi upravljalec prostorov Kluba mladih, ki so last SO Ptuj, se je vodstvo Kmetijske zadruge Ptuj obrnilo s prošnjo po prostorih Kluba mladih na OK ZSMS (se- kretarja) in na IS SO Ptuj (pod- predsednika). Tako so se našteti na enem svojih srečanj že dogo- vorili, da se en prostor Kluba mladih (za izobraževanje in inte- resno združevanje mladih) v iz- meri 30 m' da v najem'kmetijski zadrugi Ptuj. Seveda o tem pred- stavnikov Kluba mladih niso ob- vestili. Na našo srečo ta pripra- vljeni predlog na seji IS SO Ptuj ni bil sprejet z obrazložitvijo, da se k pogovoru mora povabiti tu- di predstavnik Kluba mladih. Tako je bila sklicana druga in s tem tudi zadnja seja zainteresi- ranih strank za prostore Kluba mladih. Na tem sestanku je pred- stavnik Kluba mladih podal dej- stvo, da ob izgubi tega prostora v Klubu mladih lahko potekajo sa- mo zabave, drugo — resno delo pa je zelo okrnjeno ali pa ga sploh ni, kajti za njega so potreb- ni primerni prostori, to pa dvora- na s 120 m' ni. Glede na to je podpredsednik IS SO Ptuj zago- tovil, da se v čim krajšem času ponovno sestanemo in poiščemo možnost nadomestnih prostorov. To naj bi bilo pred sprejetjem sklepa o dajanju tega prostora v najem Kmetijski zadrugi Ptuj. Na žalost do tega sestanka ni prišlo niti prej niti potem, ko je sklep bil že sprejet. Sedaj, dva meseca po tem, ko bo Kmetijska zadruga pričela prostor upora- bljati, pa tudi nič. Problematika je bila obravna- vana tudi na zborih SO Ptuj dne 29. 3. 1990, ko je KS Dušana Kvedra postavila delegatsko vprašanje na to temo. Odgovor je bil seveda »političen«, saj je podpredsednik IS SO Ptuj podal stališče IS SO Ptuj, kako bi Klub mladih naj deloval vnaprej, ni pa povedal te~ga, v katerih prostorih in kaj je s prostori na Titovem tr- gu 12. Na žalost so se drugi dele- gati sprijaznili s podanim odgo- vorom, verjetno z mislijo, da se bodo mladi sami znašli. Ob vsem tem scenariju poriva- nja mladih na cesto se pojavlja veliko vprašanj, od katerih si jih moram nekaj zastaviti kar takoj: I. Zveza socialistične mladine Slovenije je bila ustanovljena, da bi povezovala mlade in jim po- magala reševati probleme, sedaj je ta organizacija postala Stran- ka ZSMS — liberalna stranka. Tako ji sedaj ni potrebno skrbeti, kje bodo mladi preživljali svoj prosti čas. Njihov moto sedaj je: »Mi smo stranka, tisti, ki se no- čejo včlaniti vanjo, pa naj bodo, kjer želijo, mi se z njimi ne bomo ukvarjali.« 2. Glede na to, da je ustano- vljenih vedno več strank, želijo na nivoju republike Slovenije ustanoviti ministrstvo za mladi- no. Logična poteza. Kaj pa v ob- čini Ptuj? V njenem vodstvu so edini interesi, kako dobiti denar za svoj obstoj, z mladimi pa se ni vredno ukvarjati (so tudi izjeme, ki z mladimi sodelujejo), saj sa- mo tečnarijo. 3. Kmetijska zadruga ima se- daj svoje poslovne interese, ki te- meljijo na čimbolj čvrsti naveza- vi kmeta nase. Vendar se sprašu- jem, zakaj kmetje toliko govorijo in se tudi pripravljajo na ustana- vljanje novih zadrug na območju občine. Kljub temu še zadruga potrebuje nove prostore in naj- boljši so tisti v neposredni bliži- ni; na žalost so to prostori Kluba mladih. Njihov moto je: »Danes mali prostor za HKS, jutri veli- kega za trgovino.« Ja, za mlade pa so odgovorni drugi. 4. In kaj sedaj, je vprašanje mladih, ki so pustili veliko svoje- ga časa v Klubu mladih, da je lahko program nemoteno pote- kal. Ali bo za rešitev problema potrebno organizirati miting, da bi lahko prestopili prepad, pred katerim je mladina Ptuja??? Upravnik Kluba mladih Ptuj: Stanko Žunec 14 — IZ NAŠIH KRAJEV 5. april 1990 - TEDNIKi NASVETI ZA VSAK DAN Velikonočni petek Veliki petek je edini dan v le- tu, ko v cerkvi ni maše. Je dan žalosti in v znamenju Kristusove smrti. Takšno vzdušje se je iz cer- kva preneslo tudi na domove in v vsakdanje življenje. Tudi sicer je veliki petek dan starodavnih obredov. V Prek- murju v bližini Lendave še danes menijo, da bodo zredili debele prašiče, če jim dajo na veliki pe- tek za jesti koprive, nabrane pred sončnim vzhodom. Na veliki petek, pravijo v Pav- lovcih pri Ormožu, mora kmet nabrusiti koso še pred sončnim vzhodom, da ne bo živinske kuge in da coprnice ne bodo imele moči. Tako nam piše Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slo- vencev (družina 1989). Na deželi se je z velikim petkom že začelo praznovanje. Povsod velja, da se na polju ne sme več delati. S kuhanjem na ta dan gospo- dinje nimajo skrbi, saj je veliki petek najstrožji postni dan. V Prekmurju pridejo na mizo samo klojci in nezabeljen fižol. V Slo- venskih goricah so nekoč — po- nekod še danes — za kosilo jedli »oljov« fižol z malo kruha, za večerjo pa mlečno juho. V Istri in na Goriškem na ta dan pripravijo polento s pole- novko. Na Koroškem hudomušno pri- povedujejo, kako je na veliki pe- tek celo pes sklenil, da pojde od hiše, ker mu je bilo posta že do- volj. Ko pa je videl, kaj gospodi- nja pripravlja za praznike, si je premislil in ostal. Da se boste lažje odločili kaj in kako skuhati na ta dan, sem za vas izbral nekaj načinov in re- ceptov za pripravo rib. Načini priprave rib: phCenje v peCici Večje ribe ali večje kose rib lahko spečemo v pečici. Najbolje je, da jih spečemo v prozorni fo- liji, ker se riba v njej ne izsuši, sok ne izpari, kosi pa kljub temu lepo porjavijo. Priprava rib za pečenje (velja za vse načine priprave razen za kuhanje): Ribe dobro očistimo in jih s krpo osušimo. Pokaplja- mo jih z limono ali kisom in jih pustimo stati najmanj TO minut. V stiku z ribami deluje kislina na beljakovine tako, da se zgostijo in riba postane kompaktnejša, okusnejša in bolj bela. S tem se veže tudi značilni ribji vonj in postane manj izrazit. Ribe solimo, pred pripravo jih kratek čas pustimo in nato po že- lji pripravimo. Na osebo računamo 20 dag ribjega fileja. Pri celih ribah upo- števajmo do 50 % odpadkov. Majhnih rib potrebujemo 30 dag na osebo, velikih rib, ki jih kuhamo ali pečemo cele in šele potem razdelimo, pa 35—40 dag. Pripravljeno ribo damo v foli- jo za pečenje skupaj z na drobne kocke narezano zelenjavo. Izbe- remo jo po lastnem okusu: ko- renček, mlada čebula, zelena, pe- tršilj, koleraba, krompir, melan- cani, por ipd. Začinimo, dodamo česen in malo tekočine, n.pr.: ribje juhe, vina, mleka ali kurje juhe, kisle ali sladke smetane. Folijo dobro zapremo in jo na zgornji strani z iglo nekajkrat prebodemo. Pečemo jo v ogreti pečici pri 200 °C, odvisno od ve- likosti — 15 do 30 minut. Ko je pečena, zgornjo stran fo- lije s škarjami po dolgem prere- žemo. Z lopatico ribo preložimo na ogret krožnik in prelijemo s sokom in zelenjavo. PLCHNJE: V PONVI Do 25 dag težke ribe, zrezke ali fileje lahko pečemo v ponvi, ker se na vroči maščobi hitro spečejo, se ne izsušijo, zapečena skorjica pa da. prijetno aromo in okus. Cele ribe znotraj in zunaj, zrezke pa na obeh straneh soli- mo in začinimo. Za vsako ribo zmešamo približno 1 žlico moke z belim poprom (če ga nimamo, vzamemo običajnega). Ribe oz. kose rib povaljamo na obeh stra- neh po moki. Odvečno moko otresemo. Fileje lahko potem po- valjamo še v raztepenem jajcu in v drobtinah. Maslo, margarino ali olje raz- grejemo in pečemo ribe pri sred- nji temperaturi na vsaki strani približno 1 minuto. Nato vročino zmanjšamo in ribe, zrezke ali fi- leje glede na velikost pečemo še 3—7 minut. Med pečenjem jih nekajkrat obrnemo. Pečene ribe lahko prelijemo s tržaško omako, ki jo naredimo tako, da na ma- slu, margarini ali olju na hitro prepražimo česen, malo zalijemo z juho (lahko vodo), dodamo na- sekljan zelen petršilj in pre- vremo. Sladkovodne ribe pa lahko po- valjamo v moki, v katero zameša- mo mleto rdečo papriko, vegeto in poper. Se boljše pa je, če vza- memo namesto bele moke grobo mleto koruzno moko iz domače- ga mlina (Korošec Zabovci). CVRFNJF V VFCJI KOLlClNl MAŠČOBI. FRlThZI: Majhne ribe, fileje, na rezine narezane ribe, garnele (očiščeni repki malih rakcev) in školjke cvremo v toliko razgrete maščo- be, da v njej plavajo. Prej jih lah- ko samo pomokamo (npr. sarde- lice, gilice, papaline) ali pa jih paniramo. Paniramo jih lahko na več načinov. Dunajski način Pripravimo jih tako, da mari- nirane ribe povaljamo v moki, jajcih in drobtinah in jih nato oc- vremo. Pariški način Marinirane ribe povaljamo v moki in raztepenih jajcih. Cvrenje v testu 2 jajčni žlički limoninega soka zmešamo z 2 jedilnima žlicama olivnega olja in za noževo koni- co belega popra. Pripravljene ri- be, garnele ali školjke damo v to marinado m pustimo pokrite 1 do 2 uri v hladilniku. lesto Za testo zmešamo 15 dag mo- ke z 2 rumenjakoma in toliko su- hega belega vina, da nastane go- sto tekoče testo. Stoji naj 30 mi- nut. Namesto vina lahko vzame- mo pivo. Testo s pivom se ime- nuje orly. Beljake solimo, stepemo v trd sneg in zamešamo v testo. Ribe, garnele ali školjke drugo za drugo povaljamo v testu, malo odcedimo in cvremo I do 5 mi- nut, odvisno od velikosti. Večje kose enkrat obrnemo. Paziti mo- ramo, da jih lepo zlato rumeno pocvremo. Ocvrte kose odlaga- mo na mehki kuhinjski papir, da se odcedijo. K ocvrtim ribam se prilegajo majonezne omake. Najbolj zna- na je tatarska omaka. Naredimo jo iz majoneze, soli, popra, limo- ninega soka, gorčice, nasekljane čebule, kumaric, kaper, sardel- nih filetov, česna in peteršilja. Omako razredčimo s sladko sme- tano in suhim belim vinom. KUHANJE RIB - KUHANJE NA »MODRO« Ribe, kot so postrv, ščuka, krap, zlatovčica, linj in jegulja, ki imajo kožo prevlečeno s plastjo sluzi, lahko skuhamo na modro Ne smemo jih oluskati. Samo rahlo jih oplaknemo, tako da tie odstranimo sluzi, ki obarva ribo modro. V 2 litra vode damo na kolo. barčke narezano veliko čebulo iti korenček, 3 vejice peteršilja, 2 stroka česna in I jedilno žlico so. li, 1 lovorjev list, 2 klinčka (na, geljnovi žbici) ter po 6 zrnc pj. menta in popra. Vse skupaj za- vremo in prilijemo 1/4 1 belega suhega vina ali cherrya. Ribe ku- hamo odvisno od velikosti: majhne 7-10 minut, velike od 15 do 20 minut. Pri kuhanju moramo paziti, da voda premočno ne vre. PEČENJE NA ŽARU Je zelo dober in zdrav način priprave rib, zato zahteva ta na- čin pečenja rib podrobnejšo obravnavo priprave in ga bom opisal v eni izmed naslednjih šte- vilk Tednika. Na praznični dan vam želim veliko miru in tišine. V naslednji številki Tednika boste lahko spoznali nekaj veli- konočnih običajev in receptov za pripravo jedi pod geslom: »VU- ZEN« ALI VELIKA NOČ. Dušan Bombek, tehnolog iz Haloškega bisera Borci pred volilno skupščino Po skrbnih pripravah in izvedenih volilnih zborih v vseh krajev- nih zvezah borcev NOV se bodo jutri, 6. aprila, v domu Franca Kram- bergerja v Ptuju sestali borci NOV ptujske občine na svoji redni volil- ni skupščini. Poslušali, razpravljali in sprejeli bodo poročila o delu v minulem mandatu, sprejeli finančni načrt za letos in izglasovali ra- zrešnico dosedanjemu vodstvu. To je potrebno, da bodo lahko opra- vili volitve novega vodstva. Za predsednika je predlagan MILAN LACKO, dosedanji pred- sednik, za podpredsednika IVAN RAU, za sekretarko pa FANIKA RAJ H, ki že sedaj opravlja to dolžnost. Poleg tega bodo izvolili še čla- ne predsedstva občinske organizacije ZZB NOV Ptuj in delegata za republiški odbor ZZB NOV Slovenije. Ob koncu pa bodo sprejeli še program dela za letošnje leto. Občinska organizacija ZZB NOV Ptuj povezuje 890 članov. FF V vrtu v ZELENJAVNEM VRTU je sredi aprila čas setve rdeče pese za zgodnji pridelek, ki ga bomo porabili v poznem poletju in zgodnji jeseni. Ker je povprečna rastna doba rdeče pese 16 do 20 tednov, jo za zimsko hrambo in rabo sejemo šele v juniju. Rdeča ali jedilna pesa je cenjena vrtnina v prehrani in jo odlikuje značilno rdeče barvilo glikozid z dodatnim učinkom za zdravo pre- hrano. Bolje uspeva na sončnih in toplih le- gah v srednje težkih peščeno-ilovnatih tleh. V zelo težkih zemljah in lahkih peščenih tleh ne uspeva dobro, pa tudi manj barvila je v tak- šni pesi. Mlade rastline so sicer občutljive na mraz, zato za zgodnji pridelek sejemo marca v tople grede, v drugi polovici aprila pa jo presajamo na prosto; sicer pa jo na prosto sejemo sredi aprila in bo vzklila v času, ko je nevarnost mraza že mimo. Seme je priporoč- ljivo pet ur pred setvijo namočiti v vodi, da bo hitreje kalilo. Navlaženo seme pa se ne sme sejati v suho zemljo, temveč le v vlažno. Sejemo v vrste 25 cm narazen, 10 cm v vrsti in 2 do 3 cm globoko. V lažjih tleh je pripo- ročljiva za kak centimeter globlja setev. S hlevskim gnojem neposredno pred setvijo je- dilni pesi ne smemo gnojiti, temveč je takšno gnojenje moralo biti opravljeno pri predpo- sevku ali jesenski prahi. Ce je gnojenje s hlevskim gnojem zamujeno, čestokrat pa vrti- čkarji z njim ne razpolagamo, pa uporabimo kompostno zemljo, ki bi morala biti na voljo v slehernem vrtu, proizvedena iz rastlinskih odpadkov prejšnjih letih. Med rastjo posevek prehranjujemo, oko- pavamo, plevemo in redčimo. Prehranjujemo z majhnimi, toda večkratnimi odmerki duši- čnih gnojil. Plitvo okopavamo, da prepreči- mo izhlapevanje vlage iz tal, zračimo zemljo in uničujemo plevel. Redčimo pa tako, da prpgoste sadike presadimo na prazna mesta, ker pregosti posevek ne daje dobrega pridel- ka, še slabši pa je, če so rastline preredke. Po biokoledarju je setev pese in drugih vr- tnin, ki jih pridelujemo zaradi korenine, go- molja ali čebulice, priporočljiva 1., 8., 9. in 11. aprila, vrtnin za list (solate) 4., 5. in 15. aprila, za plod 5., 6., 7. in 10. aprila ter za cvet 2., 3., 9. in 10. aprila. V BIVALNEM VRTU prve dni v aprilu, zlasti v letošnji zgodnji pomladi, ko je v zad- njih dneh tudi zemljo obilno zalilo, prvič po- kosimo trato. Trate so glede na lego, tla, se- stavo in prehranjenost sedaj v začetni fazi ra- sti zelo neizenačene. Za začetek košnje se moramo ravnati po travah, ki se bolj hitro ra- zraščajo, da preprečimo zasenčevanje in pre- krivanje sosednjih, še manj razrastlih trav, in da ne bi prerastle, saj zaradi tega prične tra- vna ruša trohneti. Po prvi spomladanski koš- nji je važno, da trato dobro pograbimo z no- žastimi grabljami, da hkrati zrahljamo prst. in zalijemo z enim od razpoložljivih gnojil za trate. Regrat in druge širokolistne plevele na- jučinkoviteje in brez škode za drugo rastlinje odstranjujemo z bodalom ali nožem za izre- zovanje rastlin. V SADNEM VRTU opravimo spomladan- sko nego drevesnih kolobarjev. Če smo kolo- barje pognojili in globoko prelopatali že v je- seni, je sedaj po brazdi že pričel kaliti plevel. Na takšne kolobarje spomladi potresemo pest ali dve, odvisno od velikosti drevesa, mešanega mineralnega gnojila za sadovnja- ke, kolobar plitvo prekopljemo in poravna- mo. Če pa jeseni ali pozimi nismo opravili globoke obdelave, pa to opravimo sedaj ta- ko, da z vilasto lopato prelopatamo kolobar kakih 15 do 20 cm globoko tako, da sproti za- grnemo okrog 30 kg na kolobar kompostne zemlje. Po površini prelopatanega kolobarja posipamo ustrezno mešano gnojilo in kolo- bar poravnamo, da bo čim manjše izhlapeva- nje vlage. Spomladanska obdelava in gnojenje sad- nih rastlin sta pogoja za uspešno rast in for- miranje cvetnega nastavka za naslednje leto, katerega diferenciacija bo potekala v avgu- stu. Bodimo pri obdelavi, prehrani in vzdrže- vanju zdravstvenega stanja pri sadnem drev- ju v spomladanskem obdobju izredno pozor- ni, ker je od tega odvisna letošnja kakovost pridelka in rodovitnost v naslednjem letu. Miran Glušič, ing. agr. IIFiDEMUA KOZ »ZASLIŠEVATI PA ME ZNAŠ« V letu 1950je kmetijstvo po vsej državi prizadela izredna suša. Kmetij- ska politika zadnjih let — prisilna kolektivizacija in druge oblike »razku- lačevanja« — je že kazala vidne sledove, ki .so se odražali v močnem padcu v pridelavi poljščin in prireji živine. Preskrba prebivalstva je bila resno ogrožena. V mestih in industrijskih središčih tudi na nakaznice večkrat ni bilo moč dobili osnovnih živil. Zaradi nestrokovnega in malo- marnega ravnanja pri odkupih in neustreznega vskladiščevanja se je veli- ko tega, kar so operativci državnih nabav kmetu pogosto tudi na silo od- peljali, pokvarilo ali segnilo, zlasti žitarice, mast. krompir, ■ V.^e to je spodbujalo .še večji pritisk na zasebne kmetovalce, ne le tam, kjer hi še vedno radi ustanavljali obdelovalne zadruge, temveč povsod. »Skrajno zaostrili odkup« je bila politična naloga, ki so jo morali izvaja- ti vsi — od ministrstev do^krajevnih ljudskih odborov. V oktobru 1950 so izšla posebna navodila za izvajanje kaznovalne politike pri neizpolnjeva- nju odkupov. Da bi zagotovili enotnost kaznovanja po vsej republiki, so v navodilih bile navedene rudi višine denarnih kazni za kilogram neodda- nega blaga. Konkretno: za vsak kilogram neizpolnjene obvezne oddaje mesa 350 din kazni, za kg masti 200 din, za kg žitaric po 25 din. K izvajanju teh navodil .so v posameznih okrajih pristopali različno. Povsod je o tem najprej razpravljalo vodstvo OK KPS in določilo kon- kretno smer izvajanja. V ptujskem okraju je o tem najprej razpravljal biro O K KPS. Za sejo, kije bila 9. oktobra, so pripraviti pregled zaostankov obvezne oddaje po KLO-jih. Ugotovili so. da je v 53 KLO-jih (od skupno 84 v okraju) stanje kritično in da je v 26 KLO-jih treba akcijo pričeli takoj. Izvršnemu odbo- ru OLO so naložili, da naj »postavi 3 kaznovalne komisije, ki bodo po iz- delavi jormularjev in odločb izvajale na terenu postopek upravnega kaz- novanja nasproti zaoslankarjem po KLO-jih.« S lo akcijo kaznovanja so si obetali, da bodo »odpravili zaostanke, dvignili odkupno zavesi in (dajšali odkup za naslednje mesece. . .« Da pri načinu izvajanja ne bi kršili zakonskih predpisov, so k sodelovanju pritegnili tudi javno tožilstvo. y ptujskem okraju so med drugim ugoUnili, da je šlo v nič 900 kg od- kupljene masti, in ■'ahievali. da se poišče odgovorne in neposredne kriv- ce. Ob.tem so tudi ugotovili, da je bil »dosedanji prevoz masti nehigijeni- čen in deloma zaviran zaradi pomanjkanja embalaže.« Zato je OLO dal odkupnemu podjetju nalog, da izdela 20(1 do 300 zabojev za mast in pri- poročil, da naj .se organizira dnevni odvoz masti od zbiralnic. V ljutomerskem okraju je bil pristop podotH'n. Ker je bil okraj manjši, povrh pa je bilo število zasebnih kmetov skoraj prepolovljeno. so imeno- vali le eno okrajno kaznovalno komisijo. Ta ni obiskovala KLO-jev. tem- več so vse. ki niso do 20. oktobra izptdnili obvezne oddaje, klicali na za- slišanje na okraj. Posebna komisija pa je iskala odgovorne za to, ker je v podzemskih skladiščih v Razkrižju — za skladišča so uporabljali nekda- nje obrambne rove in hodnike — segnilo več vagonov krompirja. Kdo v. i < ( \ pošiljanicnt kmetov na rasliuinie. Z dvema od tistih kmetov \em sr poriu ii \rei\il /.i - al m oi al' sla hila mordii ponovno i-ti\lit:^ pred kup^ V da ic bil 7apornr'..um na Pokopali so ga, kot piše v kroniki kraja Markovci, v gozdu v Velikem Vrhu. Grobar je ženi pred po- grebom sporočil, naj pride mo- ža pogledat. Prišla je in videla, kako strašno je bil od hudih udarcev iznakažen. Na desnem ramenu je imel posebno globo- ko rano, da so se videla pljuča. Mislimo si lahko, kako strašno je ženo prizadela moževa nasil- na smrt! Ostala je sama s tremi otroki. Tudi jetniki na Borlu so z ve- liko žalostjo sprejeli kruto res- nico, da je njihov dobri tovariš, ki še ni dopolnil petintrideset let, moral končati svoje pošte- no življenje. Kako strašni so morali biti trenutki, ki jih je prestajal, ko so ga podivjani policisti pretepali, dokler ga ni smrt rešila muk! Viri: Izjava Marjane Miki, Ptuj - V. R., sept. 1988. Odlomki iz kronike NOB Markovci (brošura: Markovci ob 150-letnici šole in I5-letnici osvoboditve, 1960.) IV. POLICIJSKI ZAPOR Novi naslov boriske mučilnice Okupatorje 18. junija 1942 spremenil naslov boriske mu- čilnice slovenskih domoljubov. Opustil je ime Prehodno tabo- rišče grad Bori pri Ptuju (An- haltelager Schloss Ankenstein bei Pettau) in ga zamenjal z imenom: Tajna državna polici- ja. Policijski zapor Bori pri Ptuju. Spodnja Štajerska (Ge- heime Staatspolizei. Polizeige- fangnis Ankestein bei Pettau Unterstciermark). Novo ime ni prineslo jetnikom nobene spre- membe. Sem naj bi privedli od- slej tiste, ki so bili odbrani za zaporno kazen; vendar se ni glede vrste jetnikov nič spre- menilo. Še vedno je ohranil Bori značaj prehodnega jetni- štva. Od tu so pošiljali jetnike še naprej v nemška zbirna ta- borišča, na morišča talcev, ne- katere pa izpustili domov. Pač pa so z 18. junijem 1942 uvedli delovodnik z novim naslovom in ga vodili do 12. marca 1943. Junija so jetniki opazili, da je policijska posadka na gradu vznemirjena. Vodstvo Borla je ojačalo straže, namestilo žaro- mete, ki so ponoči osvetljevali okolico, postavilo ob vhodna vrata strojnico. Jetniki so se spraševali, kaj to pomeni. Da- nes vemo za posebno vest, ki je borlsko posadko vznemirila in jo prisilila, da grad zavaruje pred napadom. Vodstvo Borla je namreč dobilo sporočilo, da namerava grad napasti prvi šta- jerski bataljon. Kako se je to zgodilo? Na orožniško postajo v Za- gorju ob Savi je prišlo obvesti- lo, napisano 11. junija 1942, da namerava v kratkem napasti Bori in rešiti boriske jetnike 1. štajerski bataljon. Komandir tretje čete tega bataljona Rudi Karat-Džek je imel namreč že- no Doro zaprto na Borlu. Znancem v Zagorju, ki so tudi imeli svojce na Borlu, je zaupal skrivnost o napadu. Tako je prišlo do prijave, ki jo hrani In- stitut za zgodovino delavskega gibanja \ Ljubljani. Nadaljevanje prihodnjič Janez Primožič 16 - TV SPOREDI 5- april 1990 - TEDVIK TEDNIK - 5. april 1990 ZA RAZVEDRILO - 17 18 — OD TU IN TAM 5. april 1990 - TEDNIH] TEDNIK - 5. april 1990 OGLASI IN OBJAVE - 19 Turistično oživljanje Gomile in še več Tone Ceh. predsednik ohčin.sic^j u\r>negj s\eu. je minuli pelck i Piuj pouhil predsednike iz\ršnih s\elo\ ohCm Ljutomer. Gornju Rjd^oiu in Or- mož. \ ixisotnostipred.\tjinikj iz Ljutomeru, pjčpa oh njizočnostipredsedni- ku repuhliškc^j komiteju zu knietii>t\o. so/durst\o in prehruno Milunu Kne/e- \iču so .\c pi)!:oiurjuli o pono\nem turističnem oži\ljuniu Gomile, pri čemer morujo skupne tiKke sodelo\uniu nujti omenjene štiri ol^'ine. Gomilu ie /u ru- zliko od nekuterih drugih območij turistično že ži\ elu. zuto ptmoi no i ručunje k nek dunjemu ne hi smel hiti težuk zuhguj. Za to in še druga nerazvita območ- ja omenjenih občin pa je zanimiv in uresničljiv tudi projekt biohrane. Te- ga še najbolj potrebujejo na območ- jih, kjer so rezenati pitne \ode \ I. in 11. zaščitni coni. Biohrano bi bilo po- trebno po\ezati tudi s turističnimi na- črti. saj za zdaj te hrane v turizmu še nihče ne ponuja. Zato naj bi v tem projektu upoštevali tudi Gomilo. Milan Knemič je tudi povedal, da bodo za območje Dravskega polja na- redili drugo študijo v Sloveniji (pr\a je bila v Celju) o tem, ali kmetijstvo škoduje podtalnici ali ne. Tem ugoto- vitvam pa bo potrebno prilagoditi tehnologijo prehrane. Proizvodnja bi- ohrane je zanimiva tudi za tuji kapi- tal. Zato bi evidentiranje kmetij, ki imajo interes za to proizvodnjo, mo- rali pričeti nemudoma in ne čakati. Štiri obmejne občine (CJornja Rad- gona, Lj"utomer, Ormož in Ruj) bi morale na Gomili »poiskati« stične točke v razvoju turizma in kmetijstva, v izobraževanju in kulturi. V krajevni skupnosti Juršinci so /a turistično oživitev Gomile izredno navdušeni. Simon loplak je povedal, da je TI) Gomila delovalo od leta 194.S do 1988. Lani je iniciativni od- bor bivših članov izvedel kadrovske priprave in sedaj imajo predsednika društva Martina Žajdelu. ki se skupaj z nekaterimi drugimi zelo trudi, da bi Gomili vrnili nekdanjo turistično privlačnost. Raziskovali so imetje tu- rističnega društva, za katerega bodo morali pridobiti tudi v formalnem po- gledu lastninsko pravico. Janko Slavič iz Gornje Radgone je povedal, da so pri njih za vsako oži- vljanje tega območja. Jane/ Zadravec iz Ormoža je prisotne seznanil, da v njihovi občini sicer turizem razvijajo na severovzhodnem delu občine, na zahodnem delu pa ne, to pa ne more biti ovira, da v tem projektu ne bi so- delovali. Ce bo projekt Ciomila »rasel« v in- teresu štirih občin, bo tudi več mož- nosti za pridobitev denarja. Možni vi- ri so v tem trenutku: republiški sklad za manj razvita območja, razvojni sklad, kmetijski dinar in drugi podobni vin. V petek so tudi že imenovali inicia- tivni odbor, ki bo vodil vse aktivnosti za oživitev Gomile, predsednikovanje pa zaupali ptujskemu predsedniku iz- vršnega sveta lonetu Cehu Na se- stanku so bili tudi predstavniki pro- jektantov oziroma izvajalcev, ki se prav tako želijo vključiti v oživljanje tega nerazvitega območja, ki je kljub številnim dokumentom ostalo neraz- vito. Upati je, da ne bo ostalo samo pri dogovorih in sklepih in da bo kmalu zrasel nov razgledni stolp na Gomili, ob njem pa tudi turizem na kmetih ter druge dopolnilne dejavnosti, ki bodo sodobni kmetiji v pomoč, ne pa v po- gubo. Za projekt Gomila so po zadnjih podatkih tudi v občini Ljutomer. Predsednik izvršnega sveta Franc Štrakl je v Ruj prišel sicer z zamudo, vendar je obljubil sodelovanje. MG AVTOCESTA, KOT JO VIDIJO ZELENI SLOVENIJE Kar čez polja V četrtek so se na ptujskem magi- stratu sešli predstavniki Zelenih Ptu- ja, Maribora, Slovenije in Avstrije za- radi dogovorov o skupnih akcijah. Zeleni iz Avstrije so sicer kraj sestan- ka zgrešili, svoje prijatelje so počakali kar pri Roziki. Najvažnejša akcija, v kateri bodo Zeleni nastopili skupaj, je izbira trase za nadaljevanje pyhrn- ske avtoceste od Šentilja prek Mari- bora do Maclja. Avtocesta naj bi pri Miklavžu pre- čkala kanal, potem bi tekla ob kanalu do Prepolja, kjer bi se obrnila proti jugu. Priprave na avtocesto so sedaj v fazi lokacijskih razprav po krajevnih skupnostih. Avtocesto naj bi torej kmalu začeli graditi, in to po varianti, ki bo za vedno uničila velike kmetij- ske površine in tekla čez največji re- zervat pitne vode v Sloveniji. S to va- rianto se člani Zelenih Slovenije nika- kor ne morejo strinjati. Predlagajo novo traso, ki je bila že predložena: avtocesto naj bi gradili čez Slovejiske gorice. Ta predlog je bil zavmjen za- radi neprimernega terena. Zeleni mi- slijo, da je tak odgovor nestrokoven. Bojan Brumen, predsednik Zelenih Maribora, je ob tem razmišljal, da so tak odgovor dobili, ker domači pro- jektanti ne zmorejo tako zahtevnega projekta, drugim pa dela ne prepusti- jo, ker se verjetno bojijo konkurence. Zeleni zahtevajo traso s čimveč tu- neli in viadukti, kar gradnjo sicer po- draži, omogoča pa proste prehode za živalski svet. V tunelih je lažja kon- trola onesnaževanja. Kot so izvedeli predstavniki Zelenih, so glavni inve- stitorji avtoceste iz Avstrije pripra- vljeni financirati najboljšo varianto ne glede na ceno. Da bi rešili pitno vodo in obdelovalno zemljo, so Zele- ni sklenili, da bodo takoj po volitvah razpisali moratorij na gradnjo avtoce- ste. Julija bodo predvidoma v Mari- boru pripravili simpozij o gradnji av- toceste od Maribora do Maclja, nanj pa bodo povabili neodvisne in kom- petentne strokovnjake. Zeleni na štajerskem koncu pripra- vljajo še akcijo o gradnji regionalne- ga odlagališča odpadkov in čiščenje dravskega korita skupaj s potapljači. Včeraj so Zeleni Ptuja pripravili shod v Strnišču in si tam ogledali rdeče blato iz Tovame glinice in aluminija. M. Samec Jutri prvi kongres Svobodnih sindikatov Slovenije v času, ki kriči po spremembah, se bodo konec tega tedna v Cankarje- vem domu v Ljubljani zbrali delegati zadnjega 12. kongresa Zveze sindika- tov Slovenije oziroma 1. kongresa Svobodnih sindikatov Slovenije. V predlogu dnevnega reda, ki obse- ga dva dni (petek, 6., in soboto 7. aprila), je zapisano, da bodo po izvo- litvi delovnega predsedstva in spreje- mu poslovnika kongresa prepustili besedo dosedanjemu predsedniku slovenskih sindikatov Mihi Ravniku. Zatem bodo razpravljali o poročilu in delu republiškega sveta ter posamez- nih komisij med obema kongresoma; razpravljali bodo tudi o vsebini pro- gramskih dokumentov, pa o temelj- nih nalogah sindikatov v obdobju do leta 1994, sprejeli bodo resolucijo I. kongresa Svobodnih sindikatov Slo- venije (SSS) ter statut Zveze svobod- nih sindikatov Slovenije. Ob koncu bodo razrešili vse dosedanje organe ZSS, republiškega sveta in statutarne komisije ter nadzornega odbora in opravili volitve novega vodstva. Izvo- lili bodo tudi člane Zveze sindikatov Jugoslavije iz Slovenije ter delegate za II. kongres jugoslovanskih sindi- katov. Iz ptujske občine se bo kongresa v Ljubljani udeležilo šest delegatov in dva gosta. Med delegati so Viktor Markovič, Kristina Antolič, Drago Zupanič, Erika Mihelač, Stanko Cuš in Rozina Markovič. Kot gosta pa bo- sta sodelovala še Avgust Ivartnik in Marjan Gojkovič. -OM Državni prvak v maratonu. V Splitu je bilo v soboto in ne- deljo državno prvenstvo v marato- nu in hoji. V maratonu, kjer smo imeli predstavnika iz naših krajev, je Mirko Vindiš premočno zma- gal. Nastopilo je 32 tekačev. Dru- go mesto je osvojil Savo Alempič iz Titovega Vrbasa, tretje pa Sta- ne Okoliš iz Ljubljane. Mirko Vindiš si je z zmago na državnem prvenstvu pridobil pra- vico 7.a nastop na evropskem pr- veastvu. ki bo septembra v Splitu. MS PTUJSKA ISKRA BIROMATIKA Kdo naj najde sposobno vodstvo? V ptujski Iskri Biromatiki se je v zadnjem času zvrstilo več zborov delavcev. Delavci so nezadovoljni s položajem firme, z vodstvom firme, s pomanjkanjem dela in perspektive, z višino osebnih dohodkov in z neodgovornim obnašanjem Gorazda Žmavca do ptujskega proizvodnega obrata, ki ga je sam, kot nekdanji direktor, najprej spravil pod okrilje Iskre Delte, nato pa, z ukinitvijo tozda na Ptuju, celot- ne proizvodne prostore »podaril« v lastništvo enovite Iskre Delte, ki je, kot je zna- no, v stečaju. Na zborih delavcev, kjer sem bila dvakrat, so opozarjali, da naj izvršni svet ptujske občine sprevidi položaj Iskre Delte in najde predvsem ustre- zno ekipo. Na odgovornost pa naj po- kliče Gorazda Žmavca. Ta se vse od lanskega decembrskega štrajka med delavci ni pojavil, čeprav so ga vabili. Prišel je le v popoldanskem času, ko se z njim delavci niso mogli pogovar- jati. MIRKO VINDIŠ - DRŽAVNI PRVAK Maratonec brez konkurence v Jugoslaviji Trenutno imajo dela za okoli 80 de- lavcev, drugi so doma in prejemajo 80"/b osebne dohodke. Kot je poveda- la delavka Majda Markež, so delavci 28. februarja prejeli osebne dohodke v višini od 1.200 do 1.600 dinarjev. Protestirali pa so zaradi visokih ocen vodilnih delavcev. Ne zdi se jim pra- vično, da v položaju, kakršen je v nji- hovi tovarni, vodilni delavci prejema- jo toliko več od njih. Višjim osebnim ocenam vodilnih so nasprotovali, v. d. direktorja Anton Honat pa je zagota- vljal, da morajo vodilni imeti večjo stimulacijo za delo v tako težkem po- ložaju. Delavci so na zboru dosegli, da se osebne ocene izenačijo. Trenutni položaj rešujejo tako, da so ponudili 20 delavcem delo v Peru- tnini za nekaj mesecev, nekaj delav- cem pa so ponudili delo tudi na ope- karni Opte. Trenutno imajo še največ dela delavci, ki delajo za Gorenje. Tam je dela dovolj in sodelovanje do- bro poteka. Na zadnjem zboru delavcev, ki je bil minuli torek, so delavci predlaga- li, da se v. d. direktorja razreši takoj, ko bodo na razpis, ki je bil že obja- vljen, dobili novo vodstvo. Predsednik izvršnega sveta jim je povedal, da so uredili kredit za nabavo materiala, da bi proizvodnja monitorjev vsaj delno stekla, medtem ko je jasno povedal, da izvršni svet ni sposoben najti stro- kovnjakov, ki bi prevzeli vodenje tega 300 in nekaj članskega kolektiva. Delavci v Iskri Biromatiki so apati- čni, težko žive z nekaj sto dinarji in tudi socialna pomoč preko sindikata ni kdove kako organizirana. Delavci so tudi povedali, da so dolga leta molčali, saj je še posebej prejšnji di- rektor Bojan Klinkon vpeljal sistem groženj z delavskimi knjižicami in ce- sto vsem tistim, ki so vprašali kaj kri- tičnega. V njegovem času so iz te ptuj- ske tovarne odšli tudi vsi strokovnja- ki, tako da je položaj Antona Horva- ta, ki je prevzel vodenje, zelo težaven. Morda bi mu intenzivnejša pomoč ptujskega izvršnega sveta, ki je, kot kaže, le preveč zaupal Gorazdu Žmavcu, še kako prišla prav. Tako pa je nezadovoljstvo delavčev naredilo svoje. D. Lukman V IRCENJU PET HUDO RA- NJENIH Po magistralni cesti od Hajdi- ne proti Podlehniku se je z oseb- nim avtomobilom v četrtek, 29. marca, ob 17.30 peljal Tonček Kirbiš iz Prepolj 46, KS Starše. Pri Dražencih je zapeljal na de- sni rob ceste, potem pa je zavil na levo stran cestišča. Iz nasprot- ne strani je prav v tistem trenut- ku pripeljal z osebnim avtomobi- lom Martin Valentan iz Njiverc 26, KS Kidričevo, ki se trčenju ni mogel izogniti. Pri trčenju sta se hudo poškodovala voznika obeh ^avtomobilov ter 14-letna Mateja in 8-letni Davorin Valentan iz Njiverc in 22-letna Irena Masilj iz Prepolj, sopotnica v Kirbiše- vem avtomobilu. Vseh pet hudo poškodovanih so prepeljali v ptujsko bolnišnico. KOLESAR ZADEL PEŠKO IN SE POŠKODOVAL V torek, 27. marca, se je od do- ma v Dobravi pri Ormožu peljal s kolesom 15-letni Stanko H. Do- hitel je peško Alojzijo Žnidarič iz Dobrave 25. Zaradi pretesnega prehitevanja jo je s krmilom za- del v hrbet- Oba sta padla, pri tem pa se je kolesar huje poško- doval in so ga prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. ZGORELA POČITNIŠKA HI- ŠICA Zaradi pregrete dimniške cevi je v torek, 27. marca, zagorela le- sena počitniška hišica v Krčevini 159 pri Vurberku, last Erika Ne- krepa. Čeprav so prihiteli gasilci, hišice niso mogli rešiti. Uničeni so tudi kuhinjski elementi, pohi- štvo v sobi, nekaj druge opreme in ročnega orodja. Ocenjujejo, da je škode za okoli 150.000 di- narjev. F F Rodile so: Katica Murko, Jiršovci 22 — Janka; Marta Šori, Rotman 44 — deklico; Ana Kolednik, Para- diž 42 — deklico; Alenka Kra- mar, Spuhlja 47 — Evo; Katari- na Hoic, Zagorci 81 — Franca; Zdenka Voglar, Ormož, Dolga lesa 6 — deklico; Marija Turk, Gerečja vas I/a - dečka; Majda Belšak, Pristava 16 — Petro; In- grid Štefančič, Ormož, Cvetlična I — Jaka; Marta Cebek, Grajena 19 — Marka; Zlatka Skoliber, Grabe 7 - Katjo; Vilma Miho- lič. Vinski Vrh 80 - deklico; Anica Gajser, Njiverce vas 28 — Barbaro; Darinka Lovrec, Pod- gorci 3 — dečka; Zdenka Breg, Strelci 3/a — dečka; Alenka Šo- lar, Peršonova 32 — dečka; Mi- lena Dobnik, Pobrežje 12 — Ivo; Milena Horvat, Belski Vrh 24 ~ deklico in dečka; Nevenka Ran- taša, Ljutomer, Kaučičeva 10/a dečka; Marija Galinec, Tržeč 54 - dečka; Ivanka Gornjec — Rotman 56 — Renato. Poroke: Ludvik Kokol, Hrvatski trg 2, in Ivana Horvat, Hrvatski trg 2; Miran Herga, Gajevci 9/a, in Irena Kostanjevec, Markovci 35/c; Jožef Kokol, Dolane 35, in Nevenka Gorenjak, Dolane 35. L mrli so: Jožef Stropnik, Nova cesta 3, roj. 1921, umrl 23. marca 1990; Marija Emeršič, Dom upok. Ptuj, roj. 1902. umrla 26. marca 1990; Andrej Šmigoc, Brstje 16, roj. 1923, umrl 26. marca 1990; Neža Grandošek, Nova vas pri Ptuju 21, roj. 1907, umrla 24. .marca 1990; Helena Anžel. Na Obrežju. 5. roj. 1907, umrla 26. marca 1990; Ivana Ducman, Stražgonjca 47, roj. 1904, umrla 27. marca 1990; Franc Kelc, Gradišče 77, roj. 1912, umrl 24. marca 1990; Angela Polajžar, Nadole 49, roj. 1921, umrla 26. marca 1990; Frančiška Rozman, Dornava 56, roj. 1911, umrla 27. marca 1990; Marija Matjašič, Ul. B. Kraigherja 12, roj. 1919, umr- la 25. marca 1990; Jožef Gavez, Turški Vrh 88, roj. 1929, umrl 29. marca 1990; Rozalija Cafuta, Maistrova 1, roj. 1905, umrla 30. marca 1990; Cecilija Gašljevič, Dom upok. Ptuj, roj. 1913, umrla 31. marca 1990; Marija Krajnc, Mihovci pri Veliki Nedelji 91, roj. 1909, umrla I. aprila 1990. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno de- javnost RADIO-TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (namestnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vcdu- šek In Milena Zupanič. NASLOV: Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj p. p. 99; tel.: 062/771-226. Celoletna naročnina 200 dinar- jev, za tujino 380 dinarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Ma- riborski tisk Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvo- dov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje. ZADNJIČ DELEGATI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Žalostno, čeprav komično Za v četrtek, 29. marca, so bili sklicani delegati vseh treh zborov skupščine občine Ptuj na skupno zasedanje, ki naj bi bilo tudi zadnje v tem manda- tu. S to sejo ne bi končali le svojega štiriletnega mandata, temveč bi končali tudi 16-letno obdobje delegatskega sistema, saj z novimi, resnično svo- bodnimi volitvami prehajamo spet na preizkušen odborniški sistem. Že začetek ni kazal dobro. Od 55 delegatov zbo- ra združenega dela jih je prišlo na sejo le 28, to je le pol delegata čez polovico! V zboru krajevnih skupnosti je bilo 22 delegatov od 35, znatno manj kot običajno, saj je bila doslej povprečna udeležba 84,2 odstotka. Družbenopolitični zbor je spravil skupaj le 13 delegatov od skupno 30 in ni bil sklepčen, sicer pa je svojo vlogo »uresničevalca varstva,in razvoja samoupravnega sistema« nesla- vno končal že na prejšnji seji, ko je bilo treba pre- števati in ugotavljati sklepnost vsakič, ko je kateri od delegatov odšel na hodnik pokadit cigareto. Z razpadom DPO na stranke je praktično ta zbor iz- gubil svojo bazo, posamezniki pa so postali zvo- čniki svojih novih strank. Nič hudega, seja DPZ odpade, s tem pa odpade tudi točka dnevnega re- da Volitve, imenovanja in razrešitvenekaj šol bo že počakalo na imenovanje delegatov družbe- nopolitične skupnosti, so menili v predsedstvu in začeli skupno zasedanje drugih dveh zborov. Še prej pa so obravnavali delegatska vprašanja. Poročilo o delu izvršnega sveta je ustno dopol- nil njegov predsednik Tone Ceh predvsem z raz- členitvijo razmer v gospodarstvu in z doseženimi uspehi na tem področju. Razprave ni bilo, zakaj uspehi so tu, težave pa pri nas niso nič večje kot v drugih občinah. O obširnih pisnih poročilih o delu pravosodnih organov v letu 1989 seje razvila razprava le ob po- ročilu Postaje milice Ptuj, in še to le o žgočih pro- blemih prometne varnosti. Analiza izvajanja telesnokulturne dejavnosti v občini se je obrnila bolj na predstavitev te dejav- nosti, ki je »naša sedanjost in prihodnost«, zato k temu delegati niso imeli, pripomb. Predlog odloka o spremembi odloka o zagota- vljanju sredstev za skupne družbene potrebe je bil dan delegatom na mizo s predlogom za sprejem po skrajšanem postopku. Spodbudil je precej raz- prav, nekaj takih z neprikritim posamičnim intere- som, vendar sta ga oba zbora sprejela soglasno, saj je šlo za razbremenitev gospodarstva in bo od 1. aprila dalje treba odvajati 9,7 % manj prispevka za družbene dejavnosti in 6,1 % manj za materialno infrastrukturo. To pomeni skupno. 15,8% nižjo prispevno stopnjo. Program kulturne dejavnosti je bil sprejet po razpravi, s programom telesnokulturne dejavnosti pa so delegati molče soglašali. Živahno je bilo ob programu cestnega gospodarstva, ki so ga nazad- nje le sprejeli, zavrnili pa so program komunalne dejavosti, ne da bi se tisti posamezniki, ki so bili proti, zavedali, kakšno škodo s tem povzročajo uresničitvi programa gradnje vodovodnih in ka- nalskih objektov in vzdrževanju objektov kolekti- vne komunalne rabe. Nekateri ob koncu pač želijo nagajati, toda komu in za kako ceno, se ne zaveda- jo. Želja po nagajanju je še bolj prišla do izraza prj naslednjih treh točkah s področja davčne politike. Ti dokumenti so bili na prejšnji seji že obravnava- ni v osnutku, ko je bil čas za pripombe, vendar jih ni bilo, saj so delegati ocenjevali, da so predlaga- ne spremembe nujne. Tokrat so prišli na sejo dru- gi delegati, ki iz neke preračunljivosti niso hoteli zadeve razumeti. Dva posebno značilna primera sta bila prav v zboru krajevnih skupnosti. Seja je trajala že tri ure in pol, pa sta se dva od delegatov zbora združenega dela naveličala, stisni- la gradivo pod suknjo in odšla s seje. Zbor ni bij več sklepčen. Ponovno sklicanje bi pomenilo veli- ko dodatnih stroškov, denarja pa ni niti za redno delo. Sekretarji zborov so stopili v akcijo, vrteli tele- fonske številke in uspeli priklicati iz ptujskih de- lovnih skupnosti tri delegate, ki so vedeli pred- vsem to, da je treba dvigniti roko, ko bo predsedu- joči vprašal, kdo je za ... In šlo je! Po medzborov- skem usklajevanju so bili sprejeti vsi trije doku- menti s področja davčne politike, dokumenti v zvezi s proračunom (odlok o izvršitvi proračuna za leto 1989, o proračunu za leto 1990 in o ZR Sklada stavbnih zemljišč). Sprejete so tudi bile odločbe o šolskih okoliših ptujskih šol, sklep o najemu poso- jila in sklepa o izvzemu zemljišč iz splošne rabe. Ob koncu 5 ur trajajoče seje je spregovoril še predsednik skupščine Gorazd Žmavc o delu skup- ščine v minulem 4-letnem mandatu. Z nekoliko grenkim priokusom je ocenil dogajanja na nekaj zadnjih sejah, ko je bil problem sklepčnosti, na splošno pa je skupščina v tem štiriletnem mandatu uspešno delovala. Letni programi so bili uresniče- ni, uresničen pa bo tudi 5-letni program, na neka- terih področjih celo presežen. Seja kot celota je bilo nekoliko komično slovo od delegatskega sistema, ki so ga pred šestnajstimi leti naši veliki arhitekti političnega sistema tako povzdigovali. Sistem je bil dober, le delegatov ni- smo znali pravilno nategniti na kopito tega siste- ma, bi morda rekel kak ideolog iz obdobja svinče- nih let, saj je bil sistem vedno dober, le človeka ni- smo znali zgraditi po tem sistemu. Val sprememb v svetu je odnašal to ideologijo, odnaša jo tudi pri nas. Marsikaj bi se dalo o tem povedati, veliko na- pisati o vsem, kar smo v zadnjih 16 letih zgradili na območju ptujske občine, zgradili ne zaradi si- stema, temveč zaradi prizadevnosti ljudi, zaradi njihove pripravljenosti do odrekanja. Glavna slabost v delegatskem sistemu je bila v odsotnosti odgovornosti in kontrole — tako stro- kovnih in izvršnih organov kot delegatov. Sistem, s katerim gremo na volitve v nove skupščine, bo to praznino prav gotovo zapolnil. FF