32. štev. V Kranju, dne 13. avgusta 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gospodarsNj list. Stane za Kranj z doslavljaujem na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, za pol leto 2 K, za druge drfaTe stane 660 K. Posamezna storilka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni stvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjja oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Slovanski narodnogospodarski kongres v Ljubljani. Daa 14. in 15. augusta t I. se trsi v središču slovenske« narodno-gospodarski kongres avstrijskih Slovanov. Važna ta prireditev je delo slovanskega aarodnegospodarskega društva, ki ima svoj sedet na Dunaju in mu stojijo na Čelu odlični politiki in zaslužni narodni gospodarji. Na koegresu se bodo pred vsem podali referati o gospodarskih razmerah trgovcev in obrtnikov in njih organizacijah na severu ter o organizaciji poljedelcev v severni Avstriji; sledila bodo poročila o gospodarskih razmerah trgovcev in obrtnikov na jugu Avstrija ter o organizaciji poljedelcev na jugu Avstrije in v Bosni in Hercegovini. Poročila bodo podana za posamezne narodne skupine in jih prejmo udeletniki tiskana. Za Slovence so prevzeli poročila gospodje: Eogelbert Franchetti, načelnik zveze kranjskih zadrug dr. Fran Novak, odvetnik in deželni poslanec, dr. Vladislav Pegan, odvetnik in deželni odbornik; in sicer se tiče poročilo g. Franchettija obrtništva, poročilo gosp. dr. Novaka trgovstva in ono g. dr. Pegana poljedelstva. Poročilom sledi raiprava, potem pa je namen, predložiti kongresu resolucije, ki se bodo tikale narodnogospodarskih potreb v Slovanih na severu in jugu monarhije ter poudarjale potrebo realnih gospodarskih zvez med posameznimi narodi in dajale navodila v zagotovitev takih stikov. Namerja se nadalje položiti na tem kongresu temelj za osnovo državne zveze slovanskih trgovcev v Avstriji ter državne zveze slovanskih obrtnikov v Avstriji. Bližnji kongres v Ljubljani je prvi poiskus zbližati vse interesirane slovanske gospodarske organizacije v mejah avstrijskih dežel ter jib zbrati na skupao posvetovanje. Na kongresu, ki ima v prvi vrsti informativen značaj, bode dana obilna prilika osebnega spoznavanja in osebae dotike. Znamenitega pomena pa se nam vidi kongres zategadelj, ker se na tem kongresu namerava polotiti temelj skupni, vso tostransko polovico obširjajoči organizaciji slovanskega trgovstva in obrtništva, Slovenci smo bili vedno dobri Slovani, radi smo posečali slovanske prireditve, in gotovo imamo simpatije vseh drugih Slovanov zase. Ali neveselo dejstvo je, da je slo pri dosedanjih priredbah bolj za reprezentativne slovesnosti, pri katerih so bili viiek govorniški uspehi odličnih voditeljev, kakor za akcije praktičnega pomena. O J narodnogospodarskega kongresa si obetamo, da prinese v tem ozira pre-okret, upanja smo polni, da bodo ljubljanskim dnevom sledile konkretne akcije. V imenu nase slovenske organizacije želimo iskreno in odkrito, da bi ljubljanski shod rodil kar največ praktičnih rezultatov; naia globeta želja je, da bi bil ljubljanski kongres izhodišče do praktične slovanske vzajemnosti na gospodarskem polju in na polju organizacije: pozitivno delo v najbližji bodočnosti bodi sad ljubljanskega shoda. Kupčijski stiki med Slovani na severu in jugu monarhije so bili doslej rahli, tudi strokovne organizacije niso stale v nobeni ožji zvezi med seboj, ločene so hodile predolgo že svoja pota. Ne tajimo si, da je zagotovitev trajnih kupčijskih zvez med slovanskim jugom in severom resnično težavna v mnogem oziru in vsled mnogih težko zmagljivih zaprek, ali ob resni volji in prav takem delu je temu vkljub mogoče prispeti do zadovoljivejlih PODLISTEK. Josip Premik: V mladem ovetju. Roman. Konec. Naposled se je Ana napotila tudi k mrliču, a na stopnicah jo je srečala Minka, vsa solzna in objokana, in jo potegnila seboj na vrt, kjer se je izjekala v njenem naročju, kakor otrok. .. «Aoa,» je pričela po dolgem ihtenju, — «ali se spominjal, — kako si mi nekoč tožila, da nima« ne matere, ne očeta in me blagrovala — pa poglej sedaj... Se Ivan naj umrje, pa ostanem sama.* Čez hip pa jo je objela in skoro vzkliknila: «Ab, nel Ssj imam sedaj tebe — sestrica, oh, kdo bi si mislil!* Ana je molčala in ni vedela, kako bi tolažila nesrečno sestro, ki je doživela v zadnjih dneh toliko gorja in razočaranja ... «Za Ivana se ti ni potreba bati,» je dejala, ko se je Minka žs nekoliko umirila, — «saj gotovo kmalu okreva. Ampak glej, tako mi je, kot da mu ne bom mogla nikdar pogledati v oči —» «Ab, pusti, pozabit* jo je prekinila Minka in se naslonila na njeno ramo. »Zahvalimo Boga, da se je vse le tako srečno izteklo. Jas ga ne obsojam, ker vem, da tisti trenotek ni mogel razsoditi in misliti trezno in premišljeno ... Ljubil te je resnično in ko sva cula — pa saj ti le nisem po- dala, kako je zvedel on, da si mu sestra.* Pomol-čala je nekolika in nato je pričela: *Ko mi je sapovedal oče, naj odidem, in je kmalu nato prilel tudi Simen, nama s Ivanom ni dala radovednost, da bi ne poslušala pri vratih in tako sva slišala oba. O, da si videla v tistem trenotku njegov obraz I Prestrašila sem se in čez hip, ko je stekel dol po stopnicah, kakor brez uma, sem začula krik dekle, nakar sem pohitela dol tudi jas in tedaj sem videla ... O, nesrečnež 1» Ana se je zamislila in tudi Minka ni govorila več. Drugi dan so pokopali poštarja. Skoro vsi valčani so se udeležili pogreba, dolga, črna procesija jih je bila. Ko je odmolil župnik zadnji «Oče nal...» so se razšli zamišljeni in tihi, samo Osole in Ana, Minka in dimen so še postopili tja k samotnemu grobu, kjer je počivala Haoca. Potem so se napotili proti gradu Ana s Šim-uom, Minka z Ojoletom in nlkdo ni izpregovoril besede. XII. — Mmila je zima, samo tupatam po obgozd-nih jasah in senčnih lokah je le ležal sneg, a tudi ta je kopnel pod toplimi žarki pomladanskega solnca. Pred pošto je obstal koleselj, ampak le predno je mladi gospod izstopil« mn je že pohitela nasproti Minka in mu veselo podala roko. razmer, kakor jih moremo potožiti dandanes. Na polju organizacije pa smo trdno overjeni, da so dosežoi jako lepi uspehi. ? tem ozira smo mnogo zamudili na efektivno škodo slovenskega naroda posebej in na kvar slovanske celote. Koristnost centralne organizacije za nal avstrijski slovanski jug vidimo v Sokolstvu. In zato za svoj del pravimo: Ce vodi bližnji kongres tudi le do osnove osrednje organizacije slovanskega trgovstva in obrtništva v Avstriji, storimo jak korak dalje in blagodejne posledice za razvoj našega trgovstva in obrtništva ne morejo izostali. Slovensko trgovstvo si je v teku zadnjega desetletja oskrbelo lepo organizacijo, vsi deli te organizacije kakor celota sama pa imajo vso pripravljenost, včlaniti ae centralni organizaciji avstrijskega trgovstva. Prestane naj malotolažljivi položaj, da Dunaj \a njegove organi-zatorične naprave poznamo bolj, nego nam je znan položaj v Čehih in Poljakih. Koogresu želimo najresnejsih uspehov, slovenskim trgovcem in obrtnikom pa kličemo: Zavedajte se svoje narodne in stanovska dolžnosti ter posetite kongres polno- Itevilnol Gospodarski del. Dobava isaa In slame. C. kr. intendenca 3. voja v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izvod razglasa o temeljnih cenah za ponudbe producentov glede dobave sena in slame, potem naznanila glede natančnejše potrebščine teh predmetov ter drv in premoga za režijske namene c. in kr. armade za doba 1910/1011. Razglas je v pisarni trgovske in obrtniške zborni v Ljubljani na vpogled. •Edvardi* je Šepnila, kokor da hoče s tem imenom, ki ga je tolikokrat izgovarjala s slastjo, povedati — bogve koliko ... Na pragu sta se pojavila Ana in Osole in ko ju je Minka seznanila c Edvardom, ki jim je bil — po njenem pripovedovanju in neštetih pismih, ki jih je prejemala celo jesen in zimo in pokazala Cesto tudi Ani in Oioletu — že kolikor toliko znan, so se napotili vsi v gornje prostore. •Skoda, da ni Se Ivana,* je dejala Minka, ko se je razplet pogovor Že zelo živahno.* «Pisala tem mu, naj pride, ampak voščil mi je samo obilo sreče — in nič drugega. Popolnoma se je izpre-menil.* Edvard, kateremu bi nihče na prisodil, da ja nosil Se pred kratkim uniformo poročnika, se je ozrl pri tem v Minko % vprasajočim pogledom in Minka je vedela, kaj misli. •No, saj sem ti pisala —» je dejala — »seveda v pismu je to težko razložiti, a splošno ti je vendar znano. Na zimo je odšel, kmalu potem, ko je popolnoma okreval, ker v Zapolju ni hotel ostati več. Pravi, da je v službi popolnoma zadovoljen. No, seveda! Mesto je mesto, vsak hip druge reči in človek kmalu pozabi na dogodke na deželi. Vse posestvo, ki mu ga je zapustil oče, je prepisal name, samo neznaten delež je sprejel in pred kratkim mi je pisal, da pojde nemara daleč v tujino k neki agenciji. Vidi«, zato ss mi zdi —» ja dejala in se primaknila bližje k njemu, — «da fotaski Mita ? Kranju dna 8. itonitt 1910. lata. — Prignalo se je: 132 glav domače goveje Živine, 52 glav bosanske goveje živine, 16 glav goveje živine hrvaške, 9 domačih telet, — hrvaških telet, 133 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, - - koze, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerm 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 8-, oves K 8 — , ajda K 7—, repno seme K 40*—, fižol ribnlčan K — . naan-dalon K — koks —, krompir K — » 50 kg. Dopisi. Slovenski narod! Zgodovina nas uči, da se je pred več stoletji nastanila četa germanskega naroda na slovenskih tleh, kateri so dobili ime Kočevsrji. Ne zanimalo bi nas veliko za te privandrance, če bi ostali mirni med jugoslovanskim narodom, kamor jih je usoda privedla. Ali počenjanje Hočevarjev v zadnjih letih nas je privedlo do odločilnega koraka. Ni zadosti, da se v njihovih germsnskih šolah polujčuje stotine slovenskih otrok. Ni zadosti, da prejemajo od ljube avstrijske vlade lepa darila, med tem ko se Slovenci zadovoljimo s prazno obljubo. Tudi ni zadosti, da demolirajo slovenske hiše, ampak nevarni so postali za splošno Slovenstvo v Kočevju in na meji. Mirne Slovence vedno in povsod kruto napadajo. Da se saj nekoliko prepreči kočevarsko drvenje, postavili smo si Slovenci v Kočevju trdno nepremagljivo stražo «Sokola>. V nedeljo 31. julija se je izvolil pripravljalni odbor in pravila so že odposlana c. kr. vladi v odobrenje. Čvrsto sicer hoče stati straža in varovati slovensko posest, a ta čila straža nima strehe, kjer bi se urila in pripravljala za večji razvoj. Sklenili smo naprositi zavedne rodoljubkinje in rodoljube po vsem Slovenskem, da priskočijo v odločilnem koraku na pomoč zvestim brambovcem, da si bo-demo zamogli v najkrajšem času postaviti pre-potrebni «Sokolski» dom. Ce bi ne bil nikjer potreben «Sokolski» dom, — je potreben v Kočevju. To je izprevidel lahko vsak Slovenec, katerega je kdaj pot peljala čez kočevsko pokrajino. Sokol v Kočevju ne bode imel samo nalogo telovaditi, ampak njega sveta dolžnost bode tudi, prebuditi in na pravo pot privesti že potujčene Slovence osobito njih deco na kočevskem otoku. Nadejamo se, da nam bodo bratski rodoljubi priskočili na pomoč in utrdili sokolsko misel v Kočevju. Vsaki Slovenec naj položi kamen na temelj našemu «Sokolskemu» domu. Denarne sprispevke sprejema pripravljalni odbor Kočevskega Sokola v Kočevju Na zdar! Gorenjci! Zahtevajte »Gorenjca" po Vseh gostilnah in Kasarnah! bi bilo bolje, ako ostaneva v Zapolju in ostaviš tisto službo v mestu. Posestvo je tako veliko in pošta — vse bi prišlo v tuje roke in jaz bi težko pogrešala ta kraj, ki ima zame toliko različnih spominov*. Pri tem se je ozrla na Ano in Osole ta, ki sta se potem kmalu poslovila dobrovedoča, da si imata Minka in Edvard mnogo povedati sama med seboj.. . V nedeljo ju torej okliče župnik P* je dejal Osole, ko sta korakala po vlažni stezi proti grajsčini. Ana je prikimala, čez treaotek pa je obstala pred njim in ga prijela za roko. •Fran, zdi se mi, da bi tudi za naju ne bilo prezgodaj. Glej, pomlad je že, leto bo poteklo, odkar si prišel v Z spol je, leto ljubezni, čemu bi še odlašala. Osole se je nasmehnil, potem pa je ovil desnico okoli pasu in prikimal. •Tudi jaz sem že mislil nato. Jutri postopim v župnilče in glej, dve poroki se lahko praznujeta.* Na nebu se je pojavil rdečkast pas; proti večeru je bilo. Otroci so hiteli is šole in deklica, ki so šle po cesti, so pele s čistim glasom: «Ko pomlad cvetoča pride in odklene temna vrata, z radostjo nas vse obide — zora nam zašije zlata I .,.» Ana in Osole sta poslušala in ko je umolknila petem, sta se vrgla v krčevit objem — brez besed... Morda sta zrla v duhu srečno bodočnost dvoje goreče ljubečih se bitij, ki sta si pletla venec velike sreče že — v mladem cvetju. Is šenčnrske občine. V nedeljo se je naš občinski odbor, narejen pod senco klerikalnih kikelj, prvikrat svečano sešel. Ko so stopili po krščanskem nauku skupaj, so jim dali gospod Kmet še svoj poseben žegen, da bi se jih sveti duh še bolj s svojim obsen-čevanjem spominjal, kar pa velesovskemu Bre-šarju ni bilo posebno všeč, češ, da ima on, čeprav ni več mlad, še zmeraj toliko žegna, da obžegna še polovico toliko sviselj, kot jih je svoje dni tam nekje okrog Škofje Loke. Pod vplivom tega žegna izjavijo gospod odstopivši župan, da bodo svoj odstop za tako dolgo časa nazaj potegnili, da se med brihtnimi klerikalnimi glavači kateri najde, ki bo znal na faroviko komando županovat. Med tem pa da jih je vzel v šolo za tako župano-vanie gospod Zabret iz Britofa po domače Čuk. Nadzorstvo nad to šolo so prevzeli iz posebne prijaznosti brezplačno obergenerali Kmet, Brešar in kranjski tehant. Ker so izvrstna ta izvajanja našla milost v očeh Kmeta in Brešarja, vsi prikimajo in nekateri še z ušesi pomigajo, kositreni vojak pa se od samega navdušenja abtaht postavi in začne pripovedovati, kako so ga gospod glavar iz Kranja za časa volitev pohvalili, ker se je tako trudil, da bi vso ilovico od svoje hiše p reč zdrsal. Še celo k seji jo je slednjič baje na vsakem čevlju samo za eno kilo prinesel! Nato se oglasi eden izmed mož, kar je vsem na srcu ležalo: zadnjič smo bili pa v .Gorenjcu "1 Kot bi dregnil med sršene, ali pa med lačne farje vrgel eno mošnjo tolarjev! Ja ja, v »Gorenjcu" smo bili! Sajovec in Dragarjev Tone se začneta pridušati, da mora .Gorenjec" prinesti, da ne marata biti prva backa, ampak da se že z vlogo zadnjega backa zadovoljita. Kobasar in Kraševec iz Šenčurja ugovarjata, da bi se v »Gorenjca" poslal kakšen popravek, ker se bojita, da bi potem o njiju samih ne prinesel, kako se jima je T. .. . prilegala, dokler je kaj vina v kleti imela, zdaj pa, ko je teh sladkosti konec, bi jo pa v zahvalo najraje na kant pognala, kar jima stari odbor ni pustil, novi pa pravijo, da bo že za to. Kobilekar z Visokega, ki jima v takih zadevah seveda ni nič v žlahti, se pridruži njunemu mnenju ter se zadovoljno ziekne po klopi kot še v tistih časih, ko je neka gostija pri njem gostovala, ter mu rahlo posteljo postiljala, dokler ni on nekoč za oba vkup enkrat za vselej postlal. Ali ni res tako, Kobilekar? Hrvaški Martnjek bi pa bil zato, da se v »Gorenjca* kakšen popravek pošlje, ampak se zelo boji, da potem njegova slava glede rajtanja zatemni, zato je samo to še djal, da kdor ga je v cajtenge dal, da njegovi ženi še najbrž ni nič prodal. Drugi, ki so uživali šele prvikrat čast občinskih odbornikov, so pa le molčali, kot se to za mladino spodobi. Na novi maši so sicer Sajovca za hišnega očeta odvrgli, med temi možmi ga je pa lahko igral, posebno še, ker njegove žene ni bilo zraven. No, on je drugače usmiljen človek, kakor lahko izpriča tisti gost z nove maše, ki je imel prvič to smolo, da se mn je koleselj polomil, ko se je po pojedini nanj vsedel — zakaj, iz prijaznosti ne maramo preiskovati — drugič pa to, da je nato padel Sajovcu v roke, ki tudi nasproti svojemu klerikalnemu trpečemu sobratu ne zataji trgovskega talenta. Dragarjev Tone z Velesovega se je za občinskega svetovalca zelo primerno držal in je dejal, da bi se letos ne bil nič jokal, če bi bil prav samo občinski odbornik ostal. Nato nekdo predlaga, naj se gostilničarju in sobratu pri volitvah, priznanemu kanonirjn Slemcu iz Police, izreče posebna zahvala za požrtvovalnost, ker je na nove maše dan novomašnikovega strica in Antona Ahčina med deseto malo tako pogostil, da sta mački stric rakla, kar se baje s odobravanjem večine sprejme. Nek hudomušnež je baje tudi predlagal, naj se velesovskemu podžupanu župniku Brešarju — Sajovec pravijo, da ima za klerikalnega podžupana še preveč koštrunovega duha — torej da naj se velesovskemu podžupanu izreče topla zahvala, ker je tako dobro skrbel za občinsko blagajno s tem, da je za časa pasjega kontumaca v občini pustil svoje umazane pse brez nagobčnika okoli leta, da je zidarje gor vzel, ne da bi bil to kaj naznanil, da je brez dovoljenja streljal itd. itd. sami prestopk', ki dajejo zelo lepo izpričevalo o podžupanskih zmožnostih tega blagoslovljenega debeluha in o dobrem okusu njegovih volilcev. Za tako visoke može seveda niso postave in če bi bil to vpošteval sicer strogi, a vesten in priljubljen orožoiški stražmešter Kerin, ki se je drznil tudi nasproti Brešarju vršiti svojo dolžnost, pravijo, da bi bil še danes med nami. Kako bodo taki ljudje gospodarili nad občino, ko še sami sebi ne znajo tako gospodariti, da ne bi prišli s postavo navzkriž 1 Bodete že še videli, volilci, kam bomo le prišli! Zato brez ozira: Na svidenje! Volilne. Jeseniške novice. F ar o v Ški prijatelji naši so čudno, čudno tiho. Ali so jih tako dirnili dopisi v predzadnjem •Gorenjcu«, da si ne upajo niti najmanjšega odgovora? fij, da! Sedaj smo enkrat zamenjali orožje, bratci, sedaj se poizkusimo! Ali vemo, da je zaman. Ali pa vas tudi ne bomo uživali. Saj na Je- i senicah imamo vsi dela za narodov blagor dosti, I in če vam je samo malo resnosti na tem, da izobrazite vaše pristaše vsaj v toliko, da bodo puščali Slovence na miru, jim povejte, da smo si vseeno bratj". čeprav smo drugega političnega prepričanja. Zlasti pa primite za jezik onega •fs.n-teta», ki še sedaj ne da miru v kakor prismojen fan-talin, ki je vtaknil prevroč pečen krompir med zobe. Tako se je spravil na gosp. Hauptmana, ki je v izložbi izobesil papir, na katerem je napisal svoja vina v treh jezikih. Ne vidi pa vašega hotelirja «Zache rlina*, ki ima na najvidnejšem mestu «v o j e z liberalnimi gorši zidane hiše «0 bera achtu ng>, «41-ber go». Tu pometaj najprej! — I stota ko se je spravil zadnjo soboto na tajnika Sokola, čel, da je mladič, ki je bil izvoljen tajnikom brez občnega zbora, in konečno vsklika, da se za častna mesta pri Sokolu nihče ne puli. Ni naša stvar, zagovarjati tajnika, to bo opravil sam, če se mu bo zdelo sploh vredno — kar dvomimo —, povdariti pa moramo, da, ča je gosp. P. mladič, potem je dopisnik pravi, pravcati smrkolin. Kar pa se tiče drugega, imamo pa mneoje, da je stokrat boljše biti najzadnji Sokol, kakor pa član čokolade, ki se rekrutra iz samih ... no pa o tem prihodnjič. Osa piči, Če se jo draži, mi bomo pa brezobzirno posegli med vašo zalego, tako da bo državno pravdniltvo prisiljeno posredovati. In vaša slavna Čukarija bo istotako neslavno poginila na istem gnojišču, na katerem se je izvalila. Samo še enkrat poizkusite kak napad, pa makari na kako osebo. •Slovenska Straža* rešuj e slov enski narod. S kakšnim bobnenjem se je to rodilo! Človek bi mislil, sedaj se našemu ubogemu narodu vendar obetajo lepši časi, vsaj v treh meseceh pa ■e bo med nami nobenega Namca več. Vse od župnika pa do zadnje farovške kravarice je bilo naenkrat navdušeno za reševanje naroda, in ustanavljale so se «Straže» Sirom slovenske domovine. Mi smo pa takoj v početku sodili malo bolj skeptično, in danes lahko rečemo, da nismo razočarani. Ze prej smo na tihem in s skrbjo opazovali ljubimkanje naših črnih in počrnjenih bratcev z Nemci, sedaj pa so «stražarji* pustili pasti krinko, in kar si niso upali pokazati prej niti skrivno, to delajo sedaj javno: klerikalni slovenski (P) »potepuh* leži v naročju nemške vlačuga, in jo poljubuje — •stražar* daje svitle kronice za »Sadni ar k o*. Pretočeno nedeljo namreč je imela podružnica «Sudmarke» svojo veselico, in kar niti socialni demokratje niso storili, da bi se namreč udeležili te veselice, storili so to oni ljudje, ki so pred kratkim časom vzeli rele vanje slovenskih duš kar v akord. »Stražarji* — in vmes so bili še celo odborniki teh «em inentno* važnih organizacij — so se udeležili nemške veselice v tolikem številu, da se Nemci sami bahajo, da bi bilo jako slabo obiskano, če bi ne bil o Slo vence v. In sedaj nam je tudi jasno, zakaj se plazi »oberstražar" naš župnik vedno okoli vile ravnatelja Trappna: »ajmoht" kuhajo za presite naše Nemce in nem-škutarje. O, ubogi narod, od kakih ljudi je odvisna tvoja rešitev! Od »Slovenčevega" dopisnika pa pričakujemo, da nam napiše tudi o tej veselici kak »duhovit" dopis, saj to bi bila jako primerna snov za njegovo pamet To so hinavcil Po svojih časopisih pišejo in lažejo, da so naprednjaki premalo ali prav nič narodni, da jim ni za drugo, nego za njihov žep i. t. d. In sami? Delajo to, kar drugim oči* t a jo po krivem. Ali se je že kdaj kje postavil kak klerikalec resno Nemcu nasproti? Ali nego-mazi po vseh nemških veselicah te golazni? Ali ne tišče in ne silijo tako dolgo v Nemca, da jim da brco in jim pokaže svoje zaničevanje? Ali kljub temu lazi še za njim in poljubuje peto, ki ga suje v obraz! In denar! To je pravi njihov bog, saj do danes nimamo niti enega slučaja, da bi napravil kak duhovnik le korak zastonj. In teh pregreh dolže oni sami svoje politične nasprotnike! Hinavcil Sicer pa kriči tudi tat: »Držite ga, držite ga", samo da bi obrnil pozornost na nedolžnega in rešil sebe. Narod! Kdaj boš izpregledal! V litanijah bi moral moliti: »Takih pastirjev — reši naš, o Gospod!" ne pa da jih rediš in se jim pustiš izsesavati. Popravek. V predzadnji številki »Gorenjca" smo pisali, da je naš župnik psoval Sokole z osli. To ne odgovarja resnici, ampak je zagrešil to brezobraznost kaplan pri Sv. Križu. Ta pa Sokolov niti razžaliti ne more, ker res ne vemo, kje naj bi se naučil toliko omike, da bi vedel, kaj se spodobi in kaj ne. Znano nam je namreč, da, če je kje kaka vas, v kateri so samo pametni, dostojni ljudje, vendar dobiš vedno vsaj eno sirovino vmes. 2 Bleda. Pri nas se začne sezona že meseca maja, ali do junija se malo pozna prihod tujcev, pravzaprav postane živahno šele v mesecu juliju, ko se končajo šole. Povsod se toži, da so izletniki h priloga ..Gortnlcu" if. 32 z I. IftO. in tuji letos izostali. Tudi ni ne moremo biti posebno zadovoljni. Letoviški list št. 4 z dne 31. julija izkazuje sicer 3671 tujcev, proti lani 700 več, pa vendar je več stanovanj praznih in marsikateri ne bo mogel napraviti dobrega računa, splošna je tožba o slabem vremenu. Marsikdo je prišel, ki bi ostal več tednov tu, ali dež dannadan ga je pregnal. Vedno sedeli po gostilaah in se dolgočasiti vsled slabega vremena, se vsak tujec naveliča. Tujcev je veliko Cehov, ki stanujejo večinoma okoli kolodvora, drugod prevladujejo Nemci in drugi. Zdaj se je vreme nekoliko obrnilo na boljše, ako ostane tako, se zna sezona potegniti v september, to bi bilo teleti z ozirom na tiste, ki tarnajo o slabih časih. Il Krile? pri Tržiču. Naše izobraževalno društvo, na čelu mu gosp. župnik Janez Zabukovec, hoče na vsak način razveljaviti naše občinske volitve ter s tem ubogi, že tako do ušes zadolženi križki občini napraviti pri zopetath volitvah še 100 kron škode. Pomislite, vi davkoplačevalci, kake odbornike Vam je postavilo izobraževalno društvo pod vodstvom župnika Zsbukovcal Ako so sposobni vodstva občinskega premoženja, si premislite sami. Kako se pa glavni agitator, prigaojač vo-lilcev in penzioniran konzumar Jože Sitar, po domače Arb, razume na vodstvo, Vam je občanom dobro znano, O sredstvih, s katerimi hočejo ti ljudje razveljaviti občinske volitve, bode imela zadnjo besedo c kr. sodoija. Gosp. župniku Za-bukovcu pa damo svet, da ne govori dragic več tako hinavsko in lažajivo, kakor je dne 31. julija v stari šoli. Njegove besede so zapisane pri nas krščanskih možeh v zlati knjigi. Še sanjati se Vam ni treba, da bi za naše žulje postavili gerenta, kakor na Jesenicah. Toliko ste nam že znani, Vi občinskega miru boječi duhovnik. Kar se »Domoljuba« št. 32 tiči, zvedeli bodete prihodnjič. V verskem prepričanju krščanski mož. Il Tržiča se nam piše: Znanemu dopisniku v •Slovencu* in »Domoljubu* svetujemo, naj pometa pred svojim pragom, ljudi in stvari, ki ga nič ne brigajo, naj pa pusti v miru. Drugače se bomo tudi mi začeli brigati za njegovo osebo in življenje. Za danes ga vprašamo, kaj pomenijo tinti nočni sestanki z vdovami in devicami, da se jih vidi celo ob pol 2. uri ponoči na cesti. Tudi bi vedeli mnogo povedati od življenja v prejšnji fari, posebno še o tisti dolgi punici. Ali se razumemo? Le ne preveč rogoviliti. Umetnost in književnost Zemljevid Julijskih Alp je pravkar izdalo •Slovensko Planinsko Društvo*. Ta zemljevid obsega vse ozemlje od Blejskega okraja preko Golice do Bele Peči, Predela, Krna do Bohinja z vsemi naselbinami, s planinskimi, pastirskimi in lovskimi kočami, z ostro začrtanimi vsemi gorami, z vsem vodovjem (od rek do važnih studencev!) ter z označbo vseh potov in prelazov; potom je napovedana tudi daljrva v urah. Zemljevid, ki ga je naslikal g. Alojzij Knafelc, je jako pregleden, zlasti ker je izvršen v treh barvah (potje rdeče, vodovje modro, oitalo črno), ima zelo prikladno velikost (kakor ena zoni vojaških kart), je natisnjen na močnem papirju, tako da ga ni treba na platno napenjati, in se da v žepno obliko zložiti. Zemljevid stane le 50 vinarjev; naroča se pri Slovenskem Planinskem Društvu v Liubljani in v vseh Ljubljanskih knjigotržnicab. Želeti bi le bilo, da nam S. P. D. kaj kmalu izda tudi še zemljevid Karavank in Kamniških planin. V Kranju, dne 18. avgusta 1910. Preitolonailedaik nadvojvoda Ferdinand obišče s svojo soprogo barona Bienertha na njegovem letovišču na Tirolskem. Nai ceiar naj bi bil posredoval pri vatikanu glede Španske. Kakor izjavlja sedaj minister zunanjih zadev, nt istina, da bi se bila Španska kraljeva vdova obrnila tozadevno na našega cesarja. Hrvaški tabor bo razpuščen, dne 22. t. m. Ban Tomažič ne more več izhajati s sedanjo večino. Zato bo sabor razpustil ter razpsal nove volitve. Obenem bo izkušal na Khuenovski način sedanjo večino razbiti ter si isto ustvariti iz samih madžaronov. Ogrski državni iber je bil minulo soboto do 27. septembra odgoden. Španskim klerikalcem prede precej huda. Za minolo nedeljo so napovedali velikanske demonstracije v San Sebastianu in Bilbao. Pa so se še ob pravem času izpametovali. Sploh pa, kakor vse kaže, špansko ljudstvo vobče ni tako klerikalno, kakor bi to radi imeli naši klerikalci. Na jesen hoče predlagati španski ministrski predsednik Ka-nalejas ločitev cerkve od države. Torej bomo tudi v tem pogledu v Avstriji zopet zadnji. V Teherana v Perziji so se vršili krvavi ustaški boji. Vojaštvo je rabilo strojne puške, a vendar je trajal boj pozno v noč in je bilo na obeh straneh mnogo ranjenih. Godovi prihodnjega tedna: 14. Evzebij, Demeter, Jaroslav, Dobrina; 15. Vnebovzetje Mar. Dev., Milvana, Dragomir, Sobeslav; 16. Rok, Hijacint, Branislav; 17. Libert, Sibiia, Benedikta, Davorad; 18. Joahim, Helena, Želimir, Branislava; 19. Ludovik Toled., Julij, Zlatica; 20. Bernard, Štefan, Kronoslav, Zorka, Boris. Ravnokar je izšel 6. snopič „Več luči!" obsegajoč 25 črtic iz vojaškega življenja. Cena 30 vinarjev. Dobiva se v naši tiskarni in v nekaterih knjigarnah. Novičar. Nai cesar Frane Joeip 1. obhaja prihodnji Četrtek dne 18. t. m. osemdesetletnico svojega rojstva. Avstrijski narodi bodo ta dan praznovali slo-vesnejše kakor druga leta. Tudi kranjski župan poživlja povodom tega jubileja vse someščane, naj okrase svoje hiše ta dan z zastavami. Naj bi sivi naš vladar doživel v dušni in telesni čilosti še mnogo leti Cavete, monltt I Zvezi naših klerikalcev, ljubljanskih kazinotov in dunajske kamarile se je posrečilo, vreči Ivana Hribarja, to najmarkantnejšo prikazen med jugoslovanskimi politiki z županskega stola. Res je, da je to najhujši udarec, kar jih je dobila narodno-napredna stranka na Kranjskem od septembrskih dogodkov do danes. Ravno pred odločitvijo tega vprašanja je ril «Slovenec» sposobno vsljivostjo na patrijotičen boben in deouocirai napredno stranko, da nima avstrijskega patriotizma. Vsak patošolec ve, da je patriotizem klerikalca sploh in posebno avstrijskega klerikalca podoben raztrgani mareli, skozi katero ne dežuje le takrat, če je posebno lepo, katoliško vreme. Popolnoma naravno. Vsa oblast je od B >ga, veadar popolnoma neposredno je prejel to oblast le rimski papež, posvetni vladarji pa šele vsled posredovanja nepo-sredojrgt božjega namestnika. Torej je le dosledno, če se po tem načelu regulira patriotizem. Zal j pa je za «Slovenca» sedaj, ko je strmoglavljeo Hribar, velesrbsko izdajstvo končano. V tem treaotku pa bi radi opozorili še na neko drugo dejstvo. Urednikom v «Katoliški tiskarni* priznamo, da imajo dober nos, boljši nos nego marsikje drugod. Časi so ravno zdaj preresni, da bi se danes bavili s tragično usodo prerojenja napredne stranke. To morda smemo omeniti, o čemur smo prepričani vsi, da je rak-rana tega prerojanja v tem, da vlada v vodstvu še popolni absolutizem, da ni naraščaja in da mladi taleatje ne morejo na površje, da se vsled tega tudi delo ne deli in nedostaja delavcev. Od «Akademije* do «Skale» se je vršilo že več poizkosov, a vsi so se zadušli. I a tu pridemo na «Slovencev* nos. V »Katoliški tiskarni* vedno bolj in prej čutijo, kje jim preti nevernost nego v »Narodni tiskarni*, odkod more priti edina rešitev. Iti v takem stadiju ima »Slovenec* vedno eno in isto po-1 tiko. Vsiljivo hvalo na eno stran, zastrupljeno orožje na drugo stran. Vendar s tako brezobraz-nostjo kakor sedaj tega orožja še ni nikdar rabil. To je za nas aepobiten dokaz, da sluti izvenredno nevarnost. Za to bi mi klicali vodstvn napredno-stranke: cavete, moniti 1 Hribar ni več ljubljanski župan, a klerikalcem, kaziaotom in kamarili še vedno na potu, njegova političoa sila je potisnjena v drug tok, zadušena pa ni. Njegovi komolci pa so bolj prosti, ko so padli vsi oziri, ki mu jih je nalagalo župansko dostojanstvo. Nekaj pa bi polagali vodstvu napredne stranke ie na srce: če ima vlada moč potisniti sulico v srce napredne stranke, bo to storila in naj se mi prepiramo o tem, katera zastava nam je bolj na srce zrastla ali ne. In ie nekaj. Nai političen dogma je, kar »Slovenec* hvali, in to ni v korist narodno-napredae stranke. Minister Javnih del Biti je dospel 6. t. m. dopoldne is Trsta ua Bohinjsko Bistrico, kjer ga je na kolodvoru pozdravil okrajni glavar Zupnek is Radovljice. Minister se je nastanil v grand hotelu »Triglav*, in sicer v dependenei «B jgumila*. Opoldne je sprejel minister obisk okrajnega glavarja in za stopat ka »Deželne zveze za tujski promet*, dr. Krisperja. Informiral ae je obširno o razmerah tujskega prometa na Kranjskem in razgovarjalo različnih ukrepih, s katerimi bi se mogel povzdigniti tujski promet. Minister, ki bode bival nekaj časa v Bohinju namerava napraviti celo vrsto izletov. Danes sveder ob pol 8. uri se peljejo skozi Kranj češka gasilna druitva k slavnosti v Ljubljani. Na kranjskem kolodvoru jih pozdravi prostovoljno gasilno društvo z godbo na čelu. Opozarjamo si. obiastvo, da se tega pozdrava v obilnem številu udeleži. Krojnim tolikim nadzornikom na ljudski šoli v Cerkljah je izvoljen zopet nanovo g. Jož. Jenko iz Zg. Brnika. Prejšnje čase je opravljal to službo vedno tamošoji g. župnik. Ko predzadnjim časom ni bil župnik voljen kljub prizadevanju kranjskega dekana, je povzdignila učiteljica Pavla proroški glas: «Ta kmet ne bode več voljen.* Ker pa gospč. Pavla ni dosegla svojega namena in ker je njena želja po župniku splavala po vodi, moramo resnici na ljubo povedati, da ena s šolskimi urami kljub njeni tesnosrčaosti počenja tako, da bi spadalo bolj v njeno spalno aebp, kakor v šolo. Nanovo izvoljenemu krajnemu šolskemu nadzornika se pripore čs toplo, vršiti svojo dolžnost, in odpraviti nered, ki se dogaja med kateheti in učiteljicami. To je: šolske ure zamujati, po hodniku so izprehajati ali v sobi med poukom dremati, jo prepovedano. «Slovenôeve» aanimlvostl »It blejskega ko ta». V številki od minolega petka je priobčil ta list pod gornjim naslovom zbirko zanimivosti Ta zbirka je pa tudi kaj karakteristična za duševno razpoloženje v taboru, ki mu je »Slovenec* glasilo. S pravo slastjo opisuje med drugim, kako se na Bledu proslavili 80 letnico bivšega načelnika generalnega itaba fera. Becka: kako je vojaka godba iz Gorice poveličevala to slavnost, kako prijetno se je bilo voziti v ladjicah po jezera v nočnem hladu in poslušati bajne zvoke, ki so se razlegali v nočni tmini. »Eiino, kar ni bilo všeč nekaterim bolj zaspanim gostom, — pripoveduje »Slovenec* — je bilo. da je godba pri odhoda tudi ob jezeru pod va »jo igrala, kar je pa i druge strani večini prebivalstva jako ugajalo*. — Po tem zadnjem nsglaianju smemo soditi, da »Slovencev* poročevalec ni bil med tistimi zaspanimi gosti, ki jih je godba vznemirjala. Sedaj pa čujte dalje I Takoj na to piše »Slovenec* : »Pač pa je te dni in tz prej večkrat malokomu ugajalo preglasno navdušenje blejskih Sokolov, ki bi se morda dalo opravičevati ob drugih prilikah, nikakor pa se ne more odpustiti »prosvetnemu* (?) društvu sedaj, ko je vse polno tujcev. Velika večina si je Bled poiskala v ta namen, da si v tem mirnem počitku poišče počitka in utrujena od napornega, živce vzburja-jočega dela, pridobi zopet nekaj mirnih, blagodejnemu Morfeju izključno posvečeni noči. Naši policiji bi svetovali, naj mesto ubogega kmetica, ki v mirni, jasni, svetli noči počasi perje lesko obložen voz, naj mesto siromaka, ki niti sebi, niti občini, niti tujcem ne napravlja najmanjše težko če, naj mesto tega vzame zapisnik ljudi, ki domačinom in gostom menda iz gole objestnosti kratijo mirni poč tek.» PiOiioao čitatelje, naj napravijo paralelo med komentarjema, ki ju je napisal »Slovenec* o Becko-vem in sokolskem slavju 1 V bolje umevanje pa bodi povedano, da so bili »Sokoli* priredili na jezeru s krasnim petjem in tamhuranjem poče-ščenje svojemu velikemu dobrotniku, ruskemu državnemu svetniku in posestniku na Bledu, g. Fischerju, rodom Cehu. Ce torej na Bledu s oddaleč najeto godbo prirejajo v nočni tmini počeščenja kakemu generalu, ki je za časa avojega službovanja opeto-vano manifestiral svoje odločno nemško mišljenje — omenjamo samo nekega svojedobnega znamenitega banketa v pokrepljenje nemških liberalcev v boju proti Luegerju — so to za »Slovenca* le bajni zvoki v nočnem hladu na gladki jezerski gladini, ki seveda ni male ne motijo nočnega mirni Če pa domače slovensko društvo prireja s svojimi domačimi močmi istotako na jezeru počeščenje dom »činu posestnika, dobrotniku, Slovanu, je pa za »Slovenca* razgrajanje in motenje nočnega miru gostov, v katero naj bi s močno roko posegla — policija! Kakor ae vidi, je »Slovenec* dospel že tako daleč, da sploh ne bo mogel več voditi svoje »ljudske* in »demokratične* politike brez — klicev po policiji in državnem prav-dniku proti svojemu lastnemu bratu II Ali res ni možno brez policije in državnega pravdaika uveljavljati gesla: Vse za vero, dom cesarja ? i Kdor bi hotel to trditi, ta ooečešča le te tri pojme in pa — slovenski narodni ponos. Kajti tako početje ne kaže več na odkrito, častno zvestobo, ampak na službo bizantinskih podajačevlll Sicer pa jo tudi direktna neresnica v »Slovenčevem* namiga-vanju, kakor da bi bili tujci ozlovoljeni radi »preglasnega navduševanjn blejskih Sokolov*, marveč je resnica ta, da je mnogo tujcev odveslalo na jezero, da so se naslajali na krasnem slovenskem petju. Strankarski boji — vse pravi Ali pri »Slovencu* prehaja strankarska strast proti istokrvnim drugomišljenikora v stadij, ko se moramo vprašati: Kaj je na tem listu še slovenskega razen jezika, v katerem je pisan?H PomlloičOBJe. Cesar je porodom svoje osemdesetletnice odpustil kazen 3 kaznjenkam v kaznilnici v Begunjah. Občil zbor c Veut». Gorenjsko akad. Jer. društvo »Vesna* je imelo v četrtek dopoldne svoj redni občni zbor v gostilni g. Marije Mavr. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba ie precej dobra. Druitvo vzdržuje zdaj tri javne ljudske knjižnice, ki ie dosti dobro vspevajo. Še letošnje počitnice se ustanovita dve novi knjižnici. Priredilo se bo tudi več ljudskih predavanj. Žalostno je, da so narodnjaki na Gorenjskem tako malo brigajo sa društvo, ki bi gmotno podpirano gotovo ie uspešnejše delovalo. Letos je bil odbor razposlal na razne rodoljube po Gorenjskem prošnje, da bi pristopili k društvu kot podporni člani, toda na celo vrsto pisem se menda nihče ni odzval Novi odbor je takole sestavljeni jur. Pavle Miklavčič, predsednik ; jur. Stanko aajovic in jur. Ivo Tavčar, podpredsednika ; abit Alfonz Piro in jur. Aci Pavlin, tajnika; jur. Juri Stempihar, blagajnik; abit Mirko Fajdiga, knjižničar; med. Darko F tjdigs in abit. Rici Mavr, na- mestnika; jur. Ciril Pavlin, ju r. Jožef Sajovic in jur. Franc Sohadolnik, pregledniki. Napadi nt Masarvka, ki so se zadnji teden pojavljali po slovenskem časopisju, so dobili odgovor v praškem »Času". Člankar .omenja: „Poslanec Šušteršič v „ Slovencu" in za njim drugi klerikalci so le porabili priliko, da bi si obladili jezo nad profesorjem Masarvkom. Poslanec Šušteršič že zato, ker mu je profesor Masarvk že davno na poti v Sbvanski Enoti. Profesor Masarvk obsoja Šušteršičevo politiko sploh in se upira zlasti temu, da bi imela slaba Šušteršičeva taktika izključni vpliv na češko politiko. Tega pa ni delal Masarvk le pri zadnji akciji, ampak ves čas, odkar obstoja Slovanska Enota. Trditi torej zlasti, da se postavlja profesor Masarvk proti kulturnim težnjam in zahtevam slovenskim, je zlasti izza zadnje vseučiliške kampanje več nego se sme v časnikarski polemiki dovoliti in pripuščati. Profesor Masarvk je bil prvi, ki je na posvetovanju Slovanske Enote o italijanski fakulteti izjavil, da kot Čeh in kulturni človek ne more glasovati sploh proti nobeni univerzi in le klerikalci morejo imeti toliko drznosti pa dopovedovati slovenski javnosti, da se je profesor Masarvk postavil proti slovenskemu vseučilišču. Če so slovenske kulturne razmere tako zrele in gotove, da je mogoče in potrebno, ustanoviti vseučilišče, o tem ni bilo nikjer govora. Ampak to politično vprašanje danes gotovo še ne dozoreva in sicer glavno zato, ker niti Slovenci, niti Slovanska enota nimajo moči, da bi rešili to vprašanje v prid Slovencem ... Profesor Masarvk ni hotel z obstrukcijo onemogočiti nobenega vseučilišča, pa tudi ne priznava v obstrukciji primernega sredstva za doseganje vseučilišč. Če bi profesor Masarvk — in ne le on sam — imel prepričanje, da se dajo z obstrukcijo v parlamentu dobivati vseučilišča, bi morali češki poslanci že davno obstruirati za drugo češko univerzo v Brnu. Ni pa treba dokazovati, da je izkušnja drugačna. Pozor na slovensko Korolsot V zelo lepem kraju Spodnje Koroške ob železnici in glavni cesti je radi bolehnosti in starosti gospodarja naprodaj lepo posestvo z obilno vodno močjo in zato pripravno tndi za lesno trgovino ali druge tovarniške obrti. Z ozirom na to, da Suimarka steza svoje umazane roke po vsakem koščeku naie zemlje, in da je kraj jako zaveden in sosedje sami žele, da pride posestvo v slovenske roke, opozarjamo denarne zavode, p. n. gg. lesne trgovce in podjetne rojake na ugodno priložnost. — Natančnejša pojasnila daje gosp. Rajko Kotnik pri Gustavu Marco, Vit Coroneo It. 45, Trst. Orkester «8Iogt» v Kranja nas je po daljšem odmoru razveselil z lepim koncertom, katerega je priredil dne 6. t. m. ob 7,9. uri zvečer na gostilniškem vrtu gospe ftfavrjeve v Kranju. Na vsporedu so bili koračnice, valčki, pesmi, fantazije; zastopani so bili komadi iz klasične, pa tudi moderne glasbe, n. pr. iz opere *Rjgoletto», iz operet »Jesenske vojaške vaje», »Dolarska princesa* itd. Mladi, navdušeni glasbeniki so proizvajali pod vodstvom svojega nadarjenega in spretnega kapel-nika, g. Stanka Sajovica, posamezne točke skrbno izbranega vsporeda z veliko rutino in mladeniško vnemo; za svojo izborno igro so želi zasluženo pohvalo pri občinstvu, ki je domalega napolnilo vrt. Koncert se je vr*il v prid Družbe sv. Cirila in Metoda*; glede na dobrodelni namen je pač zaslužil še obilnejše udeležbe, kakor smo je imeli priliko opazovati. Naša želja je, da nas naši dragi »Slogaši* zopet prav kmalu razvesele s kako prireditvijo. Bodo naj zagotovljeni naše iskrene zahvale t Veteransko drnitvo v Kranja je priredilo preteklo nedeljo, dne 7. t. m., ob 3. uri popoldne ljudsko veselico na vrtu gostilne »pri Kroni* (lastnik g. I. Kobal), odkoder se nudi gostu prekrasen izgled na mesto Kranj kakor tudi na njegovo okolico. Veselica je bila pvav dobro obiskana. Opatih smo udeležence is vseh krogov meščanstva, med njimi g. deželnega poslanca Cirila Pirca; pa tudi okolica je bila dobro zastopana. Po de pu taci ji se je ndeležilo veselice tudi veteransko društvo iz Ksmnika. Za zabavo je skrbela godba prostovoljne požarne brambe is Kranja, ki je pod spretnim vodstvom kapelnika g. I. VVlavssaka neumorno in v občo zadovoljnost svirala do enajste ure zvečer. Društvo je prejelo v svoje dobrodelne namene mnogo preplačil, za katere izreka slavnemu občinstvu svojo najtoplejšo zahvalo. Velik požar v Naklem pri Kranja, Dae 26. julija ob štirih popoldne sta pogorela v Naklem kočarja J .mer. Gale in Marija Siraonetič. Ztžgal je Ga letov šestletni deček. Gasilni društvi iz Dupljaa in Kranja sta s težavo lokalizirali požar, ki bi bil v slučaju močnega vetra upepelili gotovo polovico vasi. Posebno pohvalo zaslužijo v prvi vrsti gasilci iz Dupljao, ki so bili na mestu, ko še niti po bližnjih vaseh naklanske župnije niti vedeli niso, da gori. Za požrtvovalnost bodi obema gasilnima društvoma izrečena še posebej na tem prostoru prisrčna zahvala. Ob tej priliki se je na novo po* kazalo v bengalični luči, kako silno so potrebni Naklanci vodovoda, ki bi bil lahko že zdavno zgrajen, Če bi ne bili delali najrazličnejših ovir nekateri posestniki iz vasi Pivka. Tudi ob priliki tega požara je pokazal takozvani vodovodni odsek privatnega pivškega vodovoda svoje trdo srce za nesrečne pogorelce. Ta odsek je imel namreč zaprto glavno izlivko svojtgi vodovodi in jo odpri šele, ko so ljudje to brezobirno zahtevali — čujte — ko sta obe imenovani hiši pogoreli Že do tal. Gasilci so se zgražali nad tako nečuvenim ravnanjem. Taki ljudje res ne zaslužijo prav nobenega pardona. Kočarja sta bila zavarovana vsaki samo za 600 K, škode pa imata vsaki po 4000 K. — O požaru se ie poroča: Na sv. Ano dan popoldan se vnameta slamnati strehi dveh kajž v nevarno grozujoči požar. Zažgal je menda otrok, igrajoč se z žvaplenkami. Požar ae bi bil lahko raztegnil še na sosednjo vas, ako bi potegnil veter proti zelo nevarnem kraju. Bogu hvala, da je v najnevarnejšem času vet-r nekoliko nagnil visoki plamen od cele vrste blizu stoječih slamnatih streh, po katerih bi se bil požar gotovo raztegnil v sredino vasi in lahko vpepelil vso to in še sosednjo vas, ako bi pritegnil isti veter, kakor je tri ure pozneje pihal z veliko silo v ostanke pogorišča. Požarnim brarabam iz Dupljan in Kranja vsa čait in hvala za tako hitro in močno pomoč! Toda vode ni bilo; domač studenec je bil takoj premalo; vozili so vodo v brizgaloe iz kapoica na kolodvoru. Na zasebnem vodovodu so pa v pomič svojemu bližnjemu imeli zaprto vodo, katero so pn pozneje menda odprli na povelje svojega kapitana v — kiklj*. — H vala in čast tudi vsem drugim gasilcem iz raznih krajev, kakor domačim, ki so se s svojimi močmi Žrtvovali toliko, da se ogenj ni dalje razširil. Hvala pa tudi vsem gledalcem, ki so pričali, kako sveta potreba je za Naklo vodovod, za katerega se Naklanci že toliko pehajo, pričkajo in prosijo zanj vsekrižem in kako podla je volja zasebnikov, ki so Iz gole zlobnosti in nagajivosti napravili zasilni zaseben vodovod in s tem občinstvo zapeljali v strankarske prepire, s katerim zadržujejo izpeljavo glavnega vodovoda, kakor tudi ustanovitev gasilnega društva. Koncert priredi dne 15. avgusta ob pol 8. zvečer v prid kmetijske podružnice na Bledu in požarne brambe v Zasipu g. K- Jeraj, c. kr. dvorni glasbenik s prijaznim sodelovanjem gdč. Minke Moosove (alt-solo), gdč. Elze Oplerjeve (sprem-ljevanje na klavir), gdč. Olge Verderberjeve (sopran), gospe Vide Jerajeve (deklamacije), gosp. dr. Pavla Kozine (tenor-solo), pevskega kvarteta in okteta pod vodstvom gosp. nad učitelja Frana Rusa. Cene sedežev: I. do III. vrsta 3 K, IV. do VI. 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 50 v. Pre-plačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dobe v paviljonu Lcrgetporer (pri pošti) in na koncertni blagajni. Srečen ikok ll vleki. V soboto je na gorenjski železnici med Škof/o Loko in Kranjem padel neki mož iz vlaka. Vlak se je peljal nazaj po ponesrečenca, a o ponesrečencu ni bilo ne duha, ne sluha. Menda se je le nekoliko opraskal in potem pobegnil, ker se je bal, da za tako izvrsten »smrtni skok* ne bo ie kaj kaznovan. Kranjskogorska podružnica Slovenskega planinskega društva, priredi v pondeljek, dne 15. L m. popoldne izlet v Planico. Odhod iz Kranjske gore ob poldveh popoldne. V Planici se bode kuhal guljaž in žganci. K obilni udeležbi vabi odbor. Odiranje Ijadstvs pri moatu pri Tacna. Na tisoče pobožnega ljudstva je romalo na Skaručno k sv. Ani. In ljudje, ki vedno zatrjujejo, da so dobri katoličani, ki imajo ob vsaki priložnosti vero na jeziku, in ki sovražijo .liberalce" tako, da živih ne morejo videti, tisti ljudje so zopet pokazali, da jim je vera in blagor ljudstva postranska, denar pa glavna stvar. Seveda ob taki priložnosti, kot je velika cerkvena slavnost, se da* iz ljudstva največ iztisniti. In tako so zaprli most pri Tacnu, ki je bil že mesece izročen prometu, samo zato, da se je moralo na tisoče ljudstva v čolnih prepeljavati čez Savo, seveda ne zastonj, ampak za lep denar. Pristojbina za provoz je znašala sicer 4 vin., toda kdor je dal komad za 10 ali 20 vin. ali celo krono, ker ni imel drobiža, ni dobil ničesar nazaj. Kam je šel ves denar, ki se je jemal popolnoma po nepotrebnem ubož-nemu ljudstvu, tega nihče ne ve, dasi bi bili ljudje to prav radi izvedeli. Sicer je bila pa tudi velika nevarnost, kajti pomisliti je treba, da ob tako silnem navalu, ko na stotine ljudstva čaka na prevoz, vse sili v čoln. Že pred d ven... letoma sta utonili ob enaki priložnosti dve ženski, in le čuditi se je, da ni zahtevala Sava več človeških žrtev. Vsled takega oderuškega postopanja so bili ljudje silno ogorčeni. V svoji jezi so si ljudje privoščili zlasti župana občine Šmartno 5sod Šmarno goro, Alojzija Tršana, o katerem se e trdilo, da je on provzročil odiranje revnega ljudstva. V »pobožnem" županu Tršanu imajo ljudje najlepši vzgled, kako skrbi klerikalen župan za revne sloje. Ljudsko gibanje na Kranj tkem. V političnem okraju Kamnik (40.089 prebivalcev) ae je v drugem četrtletju t. L izvršilo 57 porok. Porodilo se je 290 etrok, umrlo pa 241 oseb, med temi 88 otrok v starosti do 5 let. Starost od 50 do 70 let je doseglo 49, čez pa 70 let pa 51 oseb. Za jetiko je umrlo 39, za pljučnico 18, za davico 3, za osep-nicarai 10, za škrlatico 2, za tifusom 6 oseb. Pet oseb je izvršilo samomor. Vsi drugi so pomrli na različnih posebnih boleznih. Okrog sveta potuje znani potovaleč in poto-pisec g. župnik Jož. Lavtižar iz Rateč na Gorenjsko. Podal se je skozi Švico in Francijo v London. Od tu gre v Novi Jork in pieko Sev. Amerike v San FraaeJiko, Nato obišče Japonsko, Kitajsko, Zid. is Sprednjo Indijo. Potuje med Arabijo in Afriko skozi Sueški prekop. Po Sredozemskem morju priplove v Genovo. Odtod se vrne proti domu. Pri volltvl občinskega elareilaetva občine PredOlljO je bil izvoljen dne 31. julija t I. deželni poslanec, tovarnar in posestnik I /an Zabret iz Bo-bovka županom, občinskim svetovalcem pa so bili izvoljeni: Janez Ušlakar in Ign. OvsenekizPredoselj, Jakob Bara j a Suhe, Franc Naglic iz Kokrice, Janez Strupi iz Rupe in Peter Pokoro s Primskovega. Z Jamnlka nam pišejo, da je podružnica sv. Primoža prišla pod žensko oblast. Prej nja dva ključarja, spoštovana in izobražena moža, ki sta mnogo let vestno izvrševala svojo dolžnost, je namreč župnik Rožnik odstavil in za ključarje napravil dva kimovca, ki sta pod komando svojih žena. Žalostno je to za podružnico, ki šteje toliko uglednih in poštenih mož, da sedaj tam gori kiklja gospodari. Ključarki hočeta baje proč spravili tudi sedanjega mežaarja, ker se njegova ž »na dovolj ne priklanja Mihovki. Možje izpod sv. Primoža, kje ste, da kaj takega pustite P Iz Selc. Naši »čuki* so silno ponosni, odkar vidijo, da kaplanu, njihovemu generalu, brada raste. Prešnjo nedeljo so jo mahnili na Ratitovec in se gori tako ponašali, da se je še Podlončanom pre-neumno zd?lo in so jim malo ponagajal*. Pri nas je sedaj v faravžu večni dirindaj. Nasi prečastiti in njih študentarija se gonijo vedno okrog, da morajo včasih botri obiti celo dolino, predno dobe koga, ki krsti novorojenčka. V našo dolino pridejo baje vojaki. Fantje, pozor na dekleta, da se vam katera ne izneveri! Proit. gae. drnitvo Tacen pod Šmarno goro bo praznovalo v nedeljo, dne 21. avgusta 1910 desetletnico svojega obstanka, obenem bo proslavilo otvoritev novega mosta čez Savo v Tacnu pod Šmarno goro z vrtno veselico, ki bo ob 3. pop. v Koširievi restavraciji v Tacnu. Spored. 1. 01 2. do 3 pop. sprejem gasilnih društev na mostu v Tacnu in potem odhod h gasilnemu domu. 2. Slavnostni govor. 3. Koncert Domžalske godbe. 4. Srečolov. 5. Šaljiva pošta. 6. Prosta zabava. 7. V mraku zažiganje umetnega ognja. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi odbor. Oblek tnriitovike hlie v Kamolik! Bistrici je letos v kljub skrajno neugodnemu vremenu dokaj ugoden. V spominski kojigi je dosedaj vpisanih okoli 500 posetnikov tega divnega planinskega raja. Obiskalo ga je več šol, pevski zbor »Glasbene Matice*, kegljaški klub »Triglav*, ki so bili vsi od naravnih krasot med potom in na cilju naravnost očarani, s postrežbo v turistovski hiii pa kar presenečeni. Obiske tega lepega kraja priporočamo posebno rodbinam in društvom, ozir. klubom, kakor tudi posameznikom, ker je pot iz Kamnika te prijetno izprehajališče, ki ga lahko napravi vsak otrok, sicer je pa vožnja iz Kamnika v Stranje nizka in so pri vsakem vlaku ob sobotah in nedeljah na kolodvoru v Kamniku vozovi na razpolago. »Slovensko planinsko društvo«, ki ima omenjeno turi-stovsko restavracijo v oskrbi, je ceno jedilom in pijačam nastavilo tako nizko, da so enake cenam v mestnih gostilnah in restavracijah. Kuhinja in klet je z vsem potrebnim izborno preskrbljena. V nedeljo, dne 7. t. m., bo na razpolago tudi divjačina. Slovanski gasilski zlet. Udeležba na slovanskem gasilskem zletu dne 13. 14. in 15. avgnsta bo tako ogromna, da so ljubljanski hoteli že danes vsi oddani in tudi privatnih stanovanj ni mogoče več dobiti, pač pa je po šolah pripravljenih več ležišč, ki so še na rarpolago. Obedi po hotelih in gostilnah so naročeni le za tista gasilna društva, ki so doslej zato prosila osrednji odbor. Gasilna, zlasti slovenska gasilna društva opozarja osrednji odbor, naj svoj prihod takoj naznanijo ljub. gasilnemu društvu, obede pa naj društva naročijo sama, in sicer neposredno pri gostilničarjih, kjer hočejo obedovati. Vseslovenski nsrodno radikalni abiturijoniskt shod v Trsta. Prvi dan, 26. avgusta, bo javen shod, drugi dan, 27. avgusta, se vrše zborovanja v treh sekcijah po § 2. Tovariše in tovarišice opozarjamo, da so brezplačna prenočišča v Ljubljani za noč od 24. na 25. avgusta že preskrbljena in ravno tako za časa shoda v Trstu. Ker pa moramo Število naprej naznaniti, prosimo, da se prijavite vsaj do 15. t. m. na .Pripravljalni odbor za abiturijentski shod", Mestni dom, Ljubljana. Priglasiti se je treba s popolnim naslovom. Takoj ko dobi akademično ferijalno društvo ,Pro-sveta" nazaj ugodno rešeno prošnjo za znižano vožnjo, sporočimo to v listih, da pošlje vsak naprej denar za vožnjo. Vendar se naj že vsak prej prijavi do 15. t. m., ker nujno potrebujemo imena udeležencev. Oni, ki pridejo že 24. t. m. v Ljubljano, se naj zglasijo v mali dvorani .Mestnega doma" ob 6. popoldne. Dne 25. avgusta predpoldne ob 8. uri je v Ljubljani v mali dvorani .Mestnega doma" seja pripravljalnega odbora in referentov. Pristop k seji imajo vsi oni tovarši in tovaršice, ki se hočejo udeležiti debate. Zbirališče udeležencev in udeleženk shoda v mali dvorani .Mestnega doma" ob pol 11. uri. Udeleženci dobe tukaj znake in vozne listke. Oni tovarši in tovaršice, ki bodo vstopili med potjo, dobe vozne liste po pošti, seveda bodo morali plačati vožnjo iz Ljubljane. Odhod iz Ljubljane 25. t. m. dopoldne ob 11. uri 40 minut. Pripravljalni odbor, Fronti ■ tnlel v drogla deželah la pri iti Poglejmo na Tirolsko. Leta 1890 je bilo na celem Tirolskem tujcev 210.000, leta 1900 jih ie bilo 490.000 in leta 1909 pa 820 000. Obdavčeni dohodek Tirolcev je rastel sproti z vedno večjim številom tujcev ter je znašal v letu 1898 65 milijonov kron, v letu 1903 80 milijonov kron in leta 1909 111 milijonov kron. Tirolska je dandanašnji aktivna dežela, ki donaša državi na leto okoli 20 milijonov kron. — Pa koliko je tudi pomagala in pomaga država Tirolski I Tirolci se seveda potrudijo, da naredijo gostom bivanje tamkaj kar najprijetnejše. V tem oziru so naravnost posnemanja vredni. Zaqrebski Na Roškem razsaja huda kolera. Umrlo je doslej že nad 30.000 ljudi. Jfcfor Že// d°bro jesti ž privošči naj si večkrat ijborne Pekatete, ki naj bodo napravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v JI. Bistrici, .v fošlje se vsakomur : zastonj in poštnine prosto. : 8voto?al kongres , Svobodne misli'1 se bo vršil letos od 21. do 24. avgusta v Bruslju. Predsednika kongresa bodeta E. Haeckel in slavni francoski pisatelj Anatole France, ki ga otvori s svečanostnim nagovorom. Kongresa se udeleži tudi bivši katoliški duhovnik Viktor Charbonnel. ooaooooooooooocooooooo frof tovarniško znamki rc/ Prí<íatel< / za kavo £ pnporocujemo kotpritnano ti ni*« n(J\ 1'Mf s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in morebiti tudi s kletjo, se takoj odda za primerno ceno v novo- \ zgrajeni hiši 172 6 Franca Šušteršlča na Prlmskovem pri »Železnem mosta'. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril na Bledu, Zagorlce, vila Ganerft« tehnično pisarno Izdeloval bodem vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe, sprejemal tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Po Hletni akad.teoie-Učni in praktični izobrazbi ter z izkušnjo stavitelja, ki sem jo s prav dobrim uspehom napravil na Dunaju, lahko zatrjujem, da bodem izvrševal točno, solidno in strokovnjaško delo. Priporočam se slavnemu občinstvu za blagohotno naklonjenost ter beležim z odličnim spoštovanjem 1Í3 3-2 arhitekt iti stavitelj Bled (Dlačo in cuetoče, zčrauo m ueselo nemore ostati nobeno dekle In nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju In umivanju a slabim milom. — Pri porabi se varuje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. Mestna «■8* m s m m m je prvi najvarnejši In največji mjgr MJf /žtTfc gtmm mjr af m m ŠH* m zavod za nalaganje denarja W fl etaf U mM W SJ M*** y B0L oHr. Jtisofrjici u Geretjstca Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po AlU od sto. Vse narasle in nedvignjettejobrou pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto Čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na led. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. " Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije in drugI c. ar. uradi vse vloge od nedoletnih otrok in druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje prod 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16%, 19Va, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj se vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebl, dasl plača v celi dobi ie za 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 6. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. lw_fl Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. Hranilne vloge se obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znank. ftVstr. hranilna, Kreditna in stavbena dražba re§. zadruga z am. poroštvom. Centra!« Dunaj, 0. Theobaldgaaoo 4. - Uradna kontrola. Domače hraaUnioe se dobe zastonj. 103 52—18 Loterijska srečka dna 6. avgusta 1.1. Gradec 87 39 24 86 2 Večerja danes: Ocvrte ribe s salato, pečene klobasice (Bratvvurste!) z žen-fom in praženim krompirjem, ocvrti prašičevi kremenateljci s salato. Se priporočam L. Rebolj is? gostilničar v Kranju. Če od jedi Zelod'c tišči; Pij! Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hlšll Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2*40. » . 4-80. Naslov za naročila : „FLORIAN", Ljubljana. Postavno varovano. * Moli Ve« ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-li-lijino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tedin ob L., ker je edino to milo najbolj učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimorijami i. t. d. 66 40-27 Zlite slttiilc : tcrlia, Pariz, Vi HI. Najboljše kosmetlčno ZObOčIstllno sredstvo Jzde/ovateli 0. Scydt 'Xjubljaaa, SpHal.-SMtar. ul. 7 CffliKe jedil in pijač jaHo Iiis? in talco urejene, da je jih tanto obesi tudi na steno, priporoča ceno tisama Estuprd Izvod stane 20 vinarjev. SretoTnozniDi preparati G.DRALLEJi r Hamburgu : Nerii. Najboljše barvilo za lase Popolnoma neškodljivo. Malatln-Crême. Obrazno lepotico prve k«kovosti in razne di ive, dalje: Bay-Runt! St. Tliomae, double distilled in Eau da Quinina tonique. Priznani sredstvi za negovanje las. Eau da Cologne. Znamka F«rina. 177 5—3 Euxaton. Antiseptična brivska krema. Rabi se mesto mila in brez vode. Zelo prikladno za gospode, ki se t rijejo sami. Krop. pristno angleški in vsakovrstni lasni izdelki v vseh barvah. Prodaja: VALENTIN ROZMAN, brivec v Kranju (nasproti župne cerkve). M Ljubljanske Benetke p ' == so zopet odprte. -= uj¡ $ Za. obilen obisk se uljudno priporoča kavarna »Prešeren", Ljubljana. Line 1309: Zlata kolajna najviäje priznanje R. Wolf *SS FUialka Dunaj, DunajIn-Am Heumwkt 2 Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani lol(ontonili na Vroči par z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za 249 26—22 use Industrijske In gospodarske obrate. Skupna izdelava nad «50.000 PS ^>odpi5«sr>i tiljejdr>o r>a3oaojarr) ©bcirjctüti 0 n>cçtti ir> r>a dejeli, d« $cn> do$tojr>o rcrjotfiral gostilrjiskc proçtore pri ,y\or)Ü, ojir. pri sjurorti'. 3oc¡rr> r>aj¡3i>r$tr>cj$a ü'irya ir> pillo ter irT)«n> gorica ir> nyrz\* jedil« uedrjo rja ra3polago. $1*0. obcir>$tL>ej 3« g ota Aljarn ücéoo ioerçe ir> kar r>ajbot^5o po$trc|bo ter $e rr>u djtidrje priporočan) 3 r>aj-odlicocj$irr> $po5toL>ar>j«n> b. Rebolj J$rar>j. 184 2-2 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica K 5,000.000 K. Stritarjeva Olloa Št6V. 2 Rezervni fond K 450.000. —ns^-^emm—m Podrninieo v Spljeto, Celovca, Trstu ln^SaraJevu. °l 2 O 73 62—23 II Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter |tn obrestuje od dne vloge po čistin Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem knrzn. 1 1 INGER Josip Pogačnik v Radovljici ^^■—f^Y ======= krojaški mojster šivalni stroji za ose le mogoče SI oalne namene. :: Dobe so v vsth naših prodajalnah. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 86 4,-M Podružnice poviorl. Podiužnice povsod. Hrani it. 53, nasproti c. itr. pošte. Slab želodec se prenese ničesar j*jr in vsakdanji vzrok tega je: brezslastnost, bolečine že-yf lodca, slabost, nerednosti v prebavljanju, glavobol i. t. d. |jl Gotova odpomofi proti temu so 59 12—8 iz meine. Zdravniško preizkušene! Oživljajoče, prebave pospešujoče in želodec okrepčujoče sredstvo. Zavoj po 20 iti 40 vinarjev v teKarni V Tržič«. Konc. zobarski atelje tli ÍCÍ Ofattjn Ejttbljam od sedaj nadalje samo v Stritar*1 ulica 7. 44 52—82 Konc. zobotehnični atelje O. »e>>rčll Šivalni stroji in kolesa Tovarniška isioga 49 52-28 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na lahtevanje zastonj. Glinaste peči 147 62 9 štedilnike, banje la kopeli, kakor tudi kipe, vase in druge glinaste lidelke v vseli barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinaatih izdelkov v Ljubljani. ■ ■ ■ a Bana a a a a uuuuuuuuuu Električna, gonilna sila. ToVaroa oljnatih banf, laka is firttcža Brata Eberl crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Miklošičev« ulioe 6, nasproti not. ,Union' Ijubljiaa ustanovljeno 1842. ,52—49 Telefon 164. DDDDGHODDD Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizn s prvin darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, taristovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata salcga angleškega, francoskega in brnskega s okna. — Naročila se izvršuj sj o po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specijaiist v izdelovanju frakov ia salonski! sakeij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevan ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—22 209 52—51 llajiečja trgovina m fitreijto. Rudolf Rus urar v Kranju. Največja naloga ur, zlatnine in irebrnlne. Ceniki poštnine prosti. Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno leti 1885. Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna * •• v w. i •* • Tli*- •>«.«•< Iii ~. v.t.».. tU ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 52-87 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. Martinova oesta 20 ft £atlff Martinova oosta 20 Postajaližče električne cestne eapl*^VBJ^J| železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—4 LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. špeoljallteta: OostllnlSkl stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki M/T/. Modroei Iz žlčna-teia omrežja, afrl» čanske trave ali žime, prvo vrste vedno v zaloti. Za spalno sodo od 1B0 ¿Id. naprej. Dlvan z okraski. Opravo za Jedilne sobe, salone, prod-sobe, cele garniture. ¿a aooo; postelja, nočna omarica, o-mivatna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Špecljalltete v nevestinih balah. Volni prostori, prh tllčno In v I. nad' stropju. čudovito potoni za hotelo, vilo In za letovišča 62 itd. Il ) Ii ): I:t A ;l .11.1 I ;( ¡1 I II I ;{ I I li ) III I ! I; \f Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in Is pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem i h v-m v im ii k k. t ü m il mm :i \ » m n.m* ;« iiu m lu medic));) ''niiitiDDimiui im m i. ma u \ Alojziju Viiilkj SÜSS mojstru = 21 nllca = Prva tovarna naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Eraa|, ftkofjo Loko U Tržič pri gosp. I ? Kranju depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice it pokosijo so po 40 Tin. in se dobijo pri g. Dolenzu. Anton Adamič KRANJ s Glavni trg. Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven inpne cerkve. pripore ča 176 18-3 ovoj« bogato založene trgovino galanterijskega, norimberikega mednega blaga, iolakih potrebščin, papirja, igrač In rasnih pokrival. :: PsredLtleikcsi-ijai! UUnMU zalegi otročjih fo-i^HoV in teie radi 'pomanjkanja prostorov zelo opdoe! Ne mndlte prilike! Na debelo In drobno! Edini zobo zdraunIShl tehniki .'. atelje U\WS v€inin dr.EdiitiFcl M\W alljll GlDbočiiik u isti hiši, kjer je lekarna. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko arah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo. Ordinacijo vsak dan, tudi ob nedeljah. 220 52—49 kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnih konserv Dr. tast Kstnpf, BcljaK (Villach). Zaboje za napolnitev se dopošlje vsakemu, četudi ni množine. ir>6 10—8 J OS. VEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, i<>«i*k:ov et ulloa a>t. StiTHio-iittio li kesstrflkcllsko kllscavaiearstro. Zidno omrežje na stroj, ograjo na mir o dvom, obmejno omrežje, vetna vrata, balkoni, verando, stolpno krile, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 83 52-22 valjični zastori (Rollbalken). Čitajto in priporočajte I Poljudna zbirka prav po-" trebnih, poučnih in aktu-elnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti. 3. snopič: HALLEVJEV KOMET (REPATICA) 4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca 5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobi;e.=- V nebesih. — Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo" Cena vsakemu snopiču 30 v, 4 snopiči skupaj 1 K. jyn nn v založili tiskarni Iv. Pr. Lampret v llfl 00 Kranju ter v knjigarnah in trafikah POSOJILNICA V RADOVLJICI Roaorvna naklada israala; reglttrovena zadruga i omejeni« poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«% ali z 1 % amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 181 52-2 Denarni promet v lota 1900: Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici oi 8.—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. izvzemal nedelje in praznike. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Isdaji koaaoreij «Gorenjca». Odgovorni urednik Miroslav Ambroži*, Lastnina in Usek Iv, Pr. Umpreta v Kranju. 7456