List 66.
Gosence ali červi v prosu.
V prosu, ki nam letos obilen pridelk obeta, se najde spet na več njivah tisti škodljivi červ, ki ga majhni rumeno-rujavkasti proseni metulj (bo-tys silacealis) zaleže.
Ta červ, prav za prav gosenca, je vmazane rudečkasto-bele barve, ima černo glavico in černe pičice po životu, živi v bilkah ali steblih prosa, pregloje kolenčike bilk, in stori, data bilka, vktero se je omenjena gosenca vgnjezdila, malo ali celo nič zrelega zernja ne donese. Kakor mol v lesu les objeda ona bilko, ki že na nekem-rumenkastem izmečku odzunaj kaže, da je ta škodljivi gost noter.
Še preden proso popolnoma dozori in se zanje, se poda omenjena gosenca v steblu doli blizo do korenine, in kadar je proso požeto, ostane v ster-nišču (Stoppeln), ki je po žetvi ostalo na njivi.
Kadar se sternišče v jeseni podorje, ostane gosenca Lčerv} celo zimo pod zemljo, spomladi se v mešičke zavije, iz kterih metulj še le takrat izpod zemlje priferfra, ko je spet proso vsejano bilo in je že za ped visoko izrastlo.
Edina, pa gotova pomoč, ki gospodarju ne prizadene veliko truda, te škodljive červe pokončati, obstoji v tem, da se po žetvi ostalo sternišče izruje, na kupe zmeče in na polju z vsimi gosen-camivred, ki tiče v sternišču, sožge, pepel pa potem kot dober gnoj po njivi raztrosi. *)   F. Schmidt.
v
*) Častiti gospod Schmidt nam je s tim spisom vred poslal nekoliko tacih prosenih bilk, v kterih se je vgnjezdil omenjeni červ, ki se že od zunaj naznanja, da gostuje v pros-nici. Tudi nekoliko strokov unidan omenjenega sladkega graha z višnjevim stročjem nam je poslal; ves je bil lep in zdrav. Pridjal nam je pa tudi nekoliko strokov navadnega sladkega graha z rumenim stročjem: v vsakem zernu je tičal červ. Je tedaj resnično, da se v unega ne vgnjezdi červ tako rad, kakor v tega — je tedaj zares priporočila vreden.                                                              Vred.