VMM CELOVEC SREDA 4. APR! L 1991 Letnik XLV. Štev. 15.(2597) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šit. din. 20 P.b.b. Samostojne !iste imajo štiri druge podžupane Tragična smrt R. Nitscha Galerista in zbiralca umetnin Rudolfa Nitscha, na zgro-njem posnetku, ni več. Postal je žrtev plamen, ki so na velikonočno soboto iz doslej neznanega vzroka uničili vilo v Triblah pri Šmartnu nad Dholico. Rudolf Nitsch je bil priznan arhitekt, med drugim je (skupaj z Janezom Oswaldom) izdelal načrt za slovensko gimnazijo, kot ljubitelj likovne umetnosti pa je leta 1961 skupaj s prvo ženo Jose-fino v Celovcu odprl Galerijo 61. Že tedaj je pričel razvijati medregionalno sodelovanje na področju umetnosti, saj je v svoji galeriji razstavljal dela umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Furlanije-Julijske krajine in tako postal pionir uresničevanja vizije prostora Alpe-Jadran. Z njegovo smrtjo je Koroška izgubila pomembno osebnost na področju mednarodnega likovnega dogajanja. Po občinskih volitvah 10. marca je jasno: samostojne slovenske liste so v štirih občinah zbrale toliko glasov, da bodo njihovi glavni kandidati v novih občinskih svetih zasedli mesta drugega podžupana. Kot prvi je bil v tej funkciji že potrjen in zaprisežen Jože Partl, glavni kandidat EL na Bistrici nad Pliberkom. Sledili pa mu bodo še Janko Zwitter, glavni kandidat Volilne skupnosti v občini Straja vas, Nantej Olip, glavni kandidat EL v Selah, ter kandidata globaške EL Janez Hudi ali Bernard Sadovnik. V slednji občini namreč še ni povsem jasno, kateri od imenovanih bo dejansko kandidat za mesto 2. podžupana, ker je Sadovnik na volitvah zbral zadosti prednostnih glasov in je zdaj na seznamu mandatarjev EL v Globasnici uradno uvrščen pred Hudlom. Toda verjetno bo podžupan Hudi, se pravi, da se bo globaška EL odločila tako kot na Bistrici nad Pliberkom. Nova privlačnost Občina Železna Kapla je s pomočjo dežele v turistični projekt „Jame v Obirju" investirala 30 milijonov šilingov. Priprave so trajale več let, od 13. aprila dalje pa bodo jame na ogled tudi javnosti. V Železni Kapli so zgradili tri nova parkirišča, od koder bo poseben bus prevažal turiste do vhoda v čudežni podzemski svet. Jame v Obirju so odkrili rudarji že leta 1913, ko so tam še kopali svinčeno rudo. Zdaj pa je avstrijska pošta tej naravni znamenitosti posvetila celo znamko, ki jo je izrisala Monika Haderlap (v sredini), hčerka glavnega pobudnika društva „Jame v Obirju", komunalnega politika Petra Haderlapa. Slika: Fritz Nadonaiistična politika vodi v thžavHansko vojno ----- -—..— --- t# -.-.-.— ...- Dva mrtva, en hrvaški policist in Srb, kar precejšnje število ranjenih na obeh straneh, preluknjani avtomobili in avtobusi, poškodovani objekti, beg turistov, medsebojna obtoževanja in groženje, izredno zasedanje predsedstva Jugoslavije so le trenutne žalostne posledice doslej najbolj ostrega konflikta med Srbi in Hrvati na področju pregrete Kninske Krajine ob koncu preteklega tedna. Začelo se je že v torek, 26. marca, ko so Srbi iz Krajine na Plitvicah organizirali tako imenovani miting resnice in zahtevali odstop vodstva Nacionalnega parka, tega bisera hrvaškega turizma, in priključitev parka k Srbski avtonomni oblasti Krajina. Kljub opozorilom iz Zagreba so srbski miličniki iz Knina, ki ne priznavajo Hrvaškega notranjega ministrstva, zasedli pomembne položaje na Plitvicah, s podiranjem dreves pa so zaprli tudi vse pomembne dohode do Pli-tvic. Sledila je prava psiholo- ška vojna. V srbskih vaseh in mestih so se začeli zbirati prostovoljci in zahtevali orožje za obrambo pred ustaši, kakor imenujejo vse, kar je hrvaškega. Srbska avtonomna oblast v Kninu jc obtožila hrvaško vodstvo in policijske sile, da pripravljajo genocid srbskega prebivalstva, da ga nameravajo uničiti celo z bojnimi strupi, in telegram s tako vsebino in prošnjo za nujno pomoč poslala srbski vladi v Beograd. Po treh dneh .skrajne napetosti in pozivov iz Zagreba je hrvaško notranje ministrstvo v noči od sobote na nedeljo poslalo na območje Plitvic specialne enote policije. Še preden so te prišle do cilja, se je na njihov avtobus iz gozda vsula ploha krogel kninskih miličnikov in prišlo je do spopada z žrtvami na obeh straneh. Boji v presledkih so se nadaljevali še vse dopoldne, dokler hrvaški specialci niso zavzeli položajev in izgnali kninske miličnike in ostale srbske prosto-(Da/)e no 2. -sirom) VABILO Vabimo vas na tradicio-na!no prosiavo ob ob-ietnici smrti narodnega heroja Franea Pasterka-Lenarta in vseh padiih soborcev in žrtev fašizma, ki bo v nedeijo, dne 7. apriia 1991 oh lf. uri na pokopaiišču v Žeiezni Kapii. Siavnostni govor bo imei dr. Marjan Sturm. Kuiturni program bo obiikovai domači pevski zbor. Prosimo, da pridete v čim večjem števiiu, da se pokionimo žrtvam fašizma. Pripeijite s seboj tudi vaše znance in sorodnike. Zveza koroških partizanov Velikonočna bakiada t Velikonočna bakiada je starodavni običaj. Poznajo ga tudi na Radišah, vendar je kazalo, da bo zamrl. Zato je tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo dalo pobudo za poživitev in spet vabilo na velikonočno baklado na Radišah. Kako je bakiada letos potekala, berite poročilo našega sodelavca na 6. strani. Odpoved re&enduma kot izogib neuspeha ? Zahteva po izvedbi ljudskega povpraševanja „nepo-sredni mandat za narodne skupnosti" je umaknjena. To je sporočilo notranje ministrstvo vsem deželnim vladam, saj je s tem odpovedan tudi sam referendum, ki naj bi potekal od 22. do 29. aprila letos. Pobudnik te zahteve je bil Center narodnih skupnosti na Dunaju, torej tedanji državni poslanec Karel Smolle, skupaj s sedanjim osrednjim tajnikom NSKS Marjanom Pip-pom. Slednji je v razgovoru za Slovenski vestnik potrdil, da „smo mi (torej center, op. uredn.) umaknili zahtevo", kot vzrok pa navedel, da so „jim" v razgovorih nekateri predstavniki OVP (imensko jc navedel Neisserja) ..obljubili, da bodo v tekočo razpravo o volilnem redu za državnozborske volitve vnesli zahtevo po neposrednem mandatu za narodne skupnosti, kakršno smo pač tudi sami zahtevali." Kaj pa so zahtevali? Pipp: „Da manjšinske liste dobijo možnost, da se tudi brez pridobitve osnovnega mandata, le na osnovi prejetih glasov potegujejo za sedež v parlamentu. Hkrati pa smo zahtevali tudi spremembo združenj volilnih okrožij, tako da bi bile v enem vse tiste zvezne dežele, v katerih živijo narodne manjšine." Poleg tega, da je avstrijska državna tiskarna že natisnila nad 300.000 potrebnih tiskovin (to je bila menda njena lastna napaka), jc zdaj umik referenduma - zahtevo zanj so svoj čas podpisali vsi parlamentarci ZAL z izjemo Buch-nerja - v javnosti negativno (Da(/e na 2. .sirani) —— KOMENTAH JOŽETA ROVŠKA Bazm/JZ/aa/e srroZrav-a/aZ:a za aaroJ;;o pravo Fe//%a Frmacore a a aeJava; aaFea o /