I j tk j^ji Thm b..t •^•rtUin« mtSmm to ■ I A«T A I M I T A fl VMMi AlA« I V ^Tf* ''""JI? 111 I _-__ ■ -----------.......lil----—-------—---------------------- ' ■ - ......... 1 " ■■' ■"—■ - .■!'! Imena ponesrečenih Jugoslov. ameriške armade v Franciji. ■ • -'! 'iri-v •PIJF ffi . fciJjV ♦. Vojni urad v Washingtonu poroča sledeče zgube na francoskem bojišču} kar se tiče slovenskih in hrvatskih rojakov v ameriški armadi: Anton Dubanovič, 1640 Penn sylvania St. Gary, Ind. teško; ranjen, John Šubic, Coaldale, Pa. ubit v boju, John Janu-| šček, Covendale Valley, Pa.! korporal, ubit v bitki, Jurij! Skok, 27 No. 4th St. De Kalbl 111. pogrešan v boju, Frank Vesel, 2730 Grafford avenue Chicago, 111. teško ranjen, Ju-| rij Djakovič, Brownsville, Pa teško ranjen, Josip Jakobšič, 99 Cleveland St. McAddo, Pa pogrešan v boju, John Damjan, Kempton, Va. teško ranjen, Louis Gruden, 1864 Blue Island ave. Chicago, 111. teško ranjen, Milan Veslič, Box 104, Export, Pa. ubit v boju. Nick Justič, 2906 Canal St. Chicago, 111. pogrešan v boju, Josip Saje, 688 ! Mitchell St. Milwaukee, Wis. ! pogrešan v boju, Stojan Kraj-! šič, Los Angeles, Cal. ubit v ! bitki, George Butala, 127 I Jackson St. Scranton, Pa. teško ranjen, Frank Kramar, 2853 W. 21 St. Chicago, 111. veš ko ranjen, Henry Vidmar, 12125 Lily ave. St. Louis, Mo. teško ranjen, Paul M. špehar Chasell, Mich, teško ranjen, Albert Vidrič, Beloti, Wis. teško ranjen. Nick Jakovič; West Pullman, 111. teško ranjen. Die 1. dec. bi ustavljeno proizvajanje^ pive. Prohibicija 1. juL prihodnjega leta Washington, 7. sept. Od 1. julija prihodnjega leta naprej se ne bo smela več prodajati opojna pijača v Zjed. državah, dokler se ne konča voj-I, na in dokler ne bo ameriška armada demobilizirana. Od 1. decembra naprej, letos, bo prepovedana izdelava pive, in se bo smelo uporabiti le ono pivo, ki je bilo narejeno pred tem dnevom. Ta predlog je .. bil y senatu enoglasno sprejet in Je šel sedaj v odobritev v " poslansko zbornico, kjer se pričakuje, da mu ne bo nihče nasprotoval. Tudi se Čuje, da bo predsednik Wilson podpisal ta predlog, nakar postane postava. Vzrok zakaj se je prepovedalo izdelovanje pive je : Po-| manjkanje delavcev. Delavce < se bolj potrebujejo v važnih industrijah kot pri izdelova-ffiju pive. Nadalje pomanj- kanje ječmena in drugih izdelkov, ki se rabi za proizvajanje pive, in pomanjkanje kuriva. Vino se ne bo smelo več izdelovati po 1. maju prihodnjega leta. Izdelovanje žganja je ustavljeno že eno leto. Kakor se sedaj glasi postava, bo prepovedano od 30. junija prihodnjega leta naprej izdelovanje vsake Opojne pijače. Nekatere pijače bodejo morale zginiti iz produk- sUe^dru&e-pozneje* toda. izdelovanje vseh bo ustavljeno 30, junija. Izdelovati se bo pa smelo pijače za eksport, za cerkve in za zdravniške potrebe. Ni še določeno, kaj se bo zgodilo z opojnimi pijačami, ki bodejo v zalogi dne 1. julija prihodnjega leta. Mnenje večine je, da se tudi prodajati ne bo smelo, do-člm se sliši, da se bo kongres o tej zadevi še posebej posvetoval. Remci se bojijo pred Amerikuci ¥ Fraicip Washington, 8. septembra. 400.000 ameriških vojakov je lino prepeljanih tekom mese-j|ca avgusta v Francijo. Transport tako ogromnega števila vojakov, ne da bi pri tem bili en sam vojak zgubljen radi /aubmarinov, znači nezasliša-• no dobro organizirano vodstvo ameriške armade. Pred e-||iim letom nihče niti sanjal jii , da bi bilo mogoče v enem fpesecu prepeljati 400.000 vojakov preko Atlantika. 400.-^OOO vojakov v Franciji je več( kot more Nemčija dobiti no-j vincev v enem letu. Iz nemških ujetnikov, katere so za-f vezni ki dobili na zapadni U fronti, se je dognalo, da so nemški novinci letnika 1920 že na fronti. To so večinoma slabiči in se niti iz daleka ne morejo primerjati z izvrstnim moštvom, ki sedaj v stotiso-člh na mesec prihaja v Francijo. Splošno mnenje vlada v Franciji, da je vprašanje nekaterih tednov, ko se bo morala vsa'nemška armada u-makniti iz Francije. Ameri-kancev je sedaj skoro dva milijona v Franciji, in od teh jih je skoro gotovo že 700.000 v akciji, ali pa pride v akcijo v najkrajšem času. Splošno I prevladuje mnenje tudi, da so Nemci zgubili vsako nado, i da bi zmagali in se borijo sedaj le, da bi dobili za sebe najboljše mirovne pogoje. Zavezniki predirajo v Rusiji poti Moskvi j Washington, 9. sept. An* gleška armada v severni Ru-rJ siji, s pomočjo lojalnih Ru- ' i sov in ostalih zaveznikov je I začela napredovati proti Mo-| skvi, glavnemu sedežu boljševikov. Izgredi boljševikov :\v Moskvi in Petrogradu napram angleškim in francoskim" državljanom, .so postali i&ko siloviti, da je zavezništvo poveljstvo odločilo zavzeti odločne korake proti vla-boljševikov.' Zavezniške ^fiete so dospele sto milj južno od Arhangela In se nahajajo maknejo južneje proti Moskvi. Tisoče Rusov pristopa v zavezniško armado, jj. Stockholm, 8. sept. 121 a-meriških državljanov, med njimi več uradnikov ameriškega poslanstva v Rusiji, je dospelo sem, potem ko so pobegnili pred boljševiki. Dl-plomatje so se izjavili, da so nameravali boljševiki aretirati vse ameriške državljane in konzularne uradnike brez razlike. Boljševiki so pozvali vodja boljševikov je mr- Liberty Loan zborovanje v petek 13. sept. MESTNE NOVICE permit: Published and JjstrlbuUd under permit Nfa-19 authorized ky the Actpf Octeber 6th, 1917, on file at the Pest Office tf Cleveland, Ohie. By order of theirreaident, A. S. Berleten, Postr»«a»ter General Dne 28. sept, bo prvi dan, T ko se začne s pobiranjem Li-r berty posojila. Imamo torej' . komaj tri tedne. Treba se je dobro pripraviti, da bo uspeh. Kot je vlada naznanila, pri nabiranju 4. posojila Svobodi ne dobi posebnega kredita: nobena narodnost, torej bo izključeno vsako tekmovanje te aH one narodne organiza-j cije. Vlada želi, da se vsi na-| rodi udeležijo kupovanja 4. posojila Svobodi kot pravi Amerikanci in se tega tudi zavedajo. Ni vprašanje, pravi vlada koliko ta ali oni na- L rod nabere, ampak vprašanje . je, da se pokaže patrijotični ' ameriški duh, ki se more le te ; daj pokazati, če se vsakdo Iz- * rečno kot Amerikanec potru- . di, da pomaga vladi do več- j* jega uspeha. Nabiranje Li-berty, posojila bo razdeljeno n po vardah. Slovenci stanuje-mo v velikem številu v 23. vardi, v 10, 15 in 26. Ker se 11 prvi shod za organiziranje ^ dela za Liberty posojilo ni * vršil radi prepičle udeležbe, se s tem sklicuje drug shod v j1 petek, 13. septembra, ob 8. ^ uri zvečer v Grdinovi dvorani. Povabljeni so v prvi vrsti \ vsi društveni uradniki vseh w društev brez izjeme, pa tudi F vsi ostali Slovenci, ki imajo J voljo delovati pri podpisovan- x ju 4, posojila. S tem so ppzl- < vani vsi lojalni Slpvenci, da v -prideje-omenjeni večor v Gr- ~ dinova dvorana, da se zač- ' ne z delom. Ne odlašajmo do } zadnjega trenutka. Vlada kli- f če na delo vse brez razlike, in kdor je lojalen Amerika- 2 nec se bo gotovo odzval? —V četrtek, 12. septembra J je registracija vseh moških, f ki so spolnili že 18. leto in ni- 1 so prekoračili še 46. leto. Iz- 1 vzeti so le oni, ki so že regi- 1 strirali. Registracija se bo vr- I Šila v volivnih kočah, in bo- 1 dejo volivne koče v ta namen J odprte od 6. ure zjutraj do * 10. ure zvečer. Približno 120 | tisoč* Clevelandčanov se bo j moralo registrirati. Mnogo 1 teh, ki bodejo registrirani, bo c že koncem tega meseca po- 1 klicanih v vojnp. Na vrsto pridejo najprvo oni, ki so ] samski, ki ne opravljajo no- 3 benega potrebnega dela, ki 1 so zdravi. Registrirati se mo- J ra vsak, in kdor opusti registracijo, bo prijet in kaznovan z enim letom ječe, brez vprašanja kdo in kaj je. Go-verner Cox namerava proglasiti dan 12. sept. za splošen < praznik. . —Kdor hoče od pondeljka 1 naprej kupiti v groceriji več ; kot dva funta sladkorja naenkrat, se mora podati na bližnjo policijsko postajo, kjer mora povedati vzrok zakaj potrebuje sladkor, koliko bo preserviral, itd. Policija na to izda izkaznico, s katero se opravičuje lastnik do večje množine sladkorja. —Vsa društva K. S. K. Jed-note so dobila iz urada zve-zineea zakladničarja, Wm. G. McAddo posebno priznal-no oismo, ker je glavni urad KSKJ sklenil 2e naprej, da ! uloži $100.000 Jednotnega denarja v 4 Liberty posojilo. . —Slovenska društva, ki 1-> majo sedaj seje so prošena, . da že sedaj odločijo svoto, s katero nameravajo založiti v : 4. Liberty posojilo. Pomniti [ Je treba, da bo mesto Cleve-. land moralo spraviti skupaj i le enkrat tako veliko svoto ■ kot pretekli aptil/$l 10000-1 . ' e | _ J t | t le iz svoje blagajn^ za Liber- ^ ty posojilo. d —V Cleveland;- je dospel if Dr. Bogumil Vo^ijak, ki se v je pretečeni pet« mudil v avdijenciji pri drfcvnnem taj ^ niku Lansingu v pashingto- ^ nu. Dr. Vošnjak in Niko Gr- p škovič sta vložila ^ državnem |t uradu peticijo, da?se Jugosla- s vijo že sedaj uradno prizna n kot del zaveznikom, kakor je z to storila pred Aekaj dnevi ^ ameriška vlada vizadevi Če- v ho-Slov"akov. Obildnem z Dr ^ Vošnjakom je dcjspel v Cle-vendar tudi Dr. Marušič s Slovenec, ki je bit dosedaj u- t( posljen kot tajnik pri srbs- v kem poslaništvu 4 Washing- v tonu. G. Dr. ManuŠiČ se po- § sveti intenzivnemu delu za ^ Slovensko Nar. Zvezo. c Voi nu h raa ikmm n n m lr n ■ t lahko kupujete tudi pri M. s Jalovec, 6424 Spilker ave. ki : jih ima vedno v zalogi. t —Slovenska Nar. Zveza je ^ založila krasne razglednice, j ki slikajo običaje naših Slo- c vencev V stari domovini. v Razglednice so posnete po g izvirnem delu slovenskega u-metnika Maksim (Jašparija, ^ ki se sedaj mudi v Švici v pregnanstvu. Ker so razgled- N nice Slovensko Nar. Zvezo j veljale precej denarja, je pri- ^ čakovati od rojakov, da z ve- ^ seljem sežejo po njih. Dobijo se pri glav. tajniku na '1052 s E. 62nd St. ali pri vseh po- J družnicah Slovenske Narod- J ne zveze. Komad 5 centov. —Članicam Zveze Jugoslo- ( vanskih Žen in Deklet se na- ( znanja, da je mesečna seja v pondeljek, 9. sept. v J. Grdi-novi dvorani ob 8. zvečer. J Vaša udefe^ba na tej seji je , ■ * Zanimivost iz Loraina. Odbor jugoslovanskega N. , . Doma v Lorain, O. je prire- ; i dil zanimivo tekmo med slovenskimi dekleti v lorainski , i naselbini. Gre se za to, kate- | : ro slovensko dekle v Lorainu : . je najbolj popularno in kate-i ra je najbolj "zauber punca". < Zato se vrši "splošno ljudsko . glasovanje". Ker živimo v ča- > sih demokracije, mora seveda i narod odločiti, kdo ima pra- i > vico biti najboljši in najlepši . Ker pa volitve veljajo denar, veljajo tudi glasovi vsak po . pet centov. Katera dekle do- - bi največ glasov, bo "kralji-. ca" loralnske slovenske/na-. selbine in dobi v priznanje 1 diamantni prstan $50 vre-i den, druga po številu glasov i pa prstan $25 vreden. Čisti . dobiček gre za Jugoslovanski - Narodni Dom. Torej fantje, f če vam je kaj pri *rtu vaša , ljubica, na dpn z denarjem In f glasovi za dobro stvar. Pa tu-i dl marsikateri moški, ki je - oženjen ne bo izottal in bo j tako skrivej podaril nikelj na >1 oltar skupnega dela za Na-j - j lOuni la/hi . iVui vil i vii i u j v i velike važnosti, prvič glede r veselice, drugič ker je Zve- ? za dobila povabilo od glav. odbora Liberty Loan Com- [ mittee, da uredi vse potreb- * no za parado, ki se ima vr- j šiti 29. sept. v prid 4. vojnega posojila. Zatorej vse na se- . jo. Parade se Slovenke udeležijo v narodnih nošah in v ^ uniformi Rudečega križa. —Rojak Frank Kerže, ki y se nahaja pri vojakih v Little 1 Rock Ark. pošilja iskrene po- > zdrave vsem svojim cleve- ^ landskim znancem. —Rojak John Jadrich, v J službi pri inženirjih v Franciji, piše da se mu dobro godi, j da ima mnogo dela s "Huni" in enako pozdravlja vse Cle- ! velandčane. — Neki John Megec je ležal ob 9. zvečer v Gordon par | ku. Policist ge je prijel radi * potepanja, Poleg Megca je j ležal 40 funtov težek kos mesa, toda Megec je dejal, da o mesu nič ne ve, da ga je šele zagledal, ko ga je policist po- . kazal. Sodnik Silbert pa ni vrjel in obsodil Megca na $50 J kazni in 30 dnij zapora. — Stariši, ki imate pridne sinove in ki se radi učijo, le- J tos je prilika, da jih pošljete 1 v višje šole. Vojni oddelek vlade je odločil, da letos vsak študent, ki stopi v višjo šolo, dobiva v šoli zastonj hrano, obleko in stanoyanje, poleg tega prter-$30^plače na me^ sec. Torej je pot odprta v višje šole vsem Tevnim študen- i tom brez razlike. Študentje bodejo živeli na sveučilišču * in smejo le ob gotovem času domov, in ako se tudi dobro vežbajo, imajo priliko, da postanejo častniki v ameriški armadi. Slovenski stariši, ki zrnate sinove, sedaj je prilika, da pride vaš sin naprej, ko vas ne stane nič in si sin celo denar, prihrani, ko se uči. To mu bo v veliko korist za vse življenje. — Danes, t. j. ponedeljek se odprejo vse javne ljudske šole. Približno 115.000 otrok se bo vpisalo. — Cena sladkorju se bo drugi mesec dvignila za en cent pri funtu. > — Pričakuje se, da bo zaprlo še letos novembra meseca najmanj en tiso£ gostilen v Clevelandu svoja vrata.Ker se pivo po 1. decembru ne sme več izdelovati, bodejo gostilne enostavno morale ■ zapreti. Cena žganju bo po ' 1. decembru letos najmanj 30 centov en požirek, in človek bo precej bogat, če si ga bo [ privoščil. Komisarji za gos- ■ tilniške licence so se izjavili, • da kdor zapre pred novemb-1 rom, da dobi gotov del gostil- * niškega davka povrnjen. Pri-1 čakuje se, da bo ob novem le- • tu v Clevelandu komaj še ka-1 kih 500 gostilen, dočim jih je . danes 2280. > —Cenjene čitatelje upo " zarjamo na oglas tvrdke The ■ Clark-Manchester Co. k^pro- ■ daja izvrstno zemljišče na za-; padni strani mesta, kjer je ■ že mnogo sto Slovencev ku-f pilo dobre lote po nizkih ce-i nah in naredilo dobre dobič-1 ke zraven. Tvrdka je zanes- ♦ Ijiva in ste pri njej dobro po- 1 streženi. i -- ; \m POTATOES HGHT : by wngxv yvu w fifisSSr I^KI^H , j_»i" j_ Hindenburg fronta pred padcem. Vojni tajnik Baker je zopet dospel v Franciji Washington, 8. sept. Voj- s ni tajnik Baker je dospel dru- i gič v Francijo, da nadzira de- ( lo ameriških armad. Uradno f naznanilo, da je vojni tajnik t srečno dospel v Francijo, jc r prišlo danes v Washington. 3 Ko je Šel vojni tajnik prvič vil Francijo, se je poslužil n a j- j J hitrejše ameriške križarke za 1 vožnjo preko oceana. Sedaj j pa je Baker odpotoval na navadnem transportu, na kate- f rem je bilo tisoče ameriških ( vojakov. V Washingtonu je i vladal precejšen strah za voj- s nega tajnika, ker je znano, s da so nemški submarini do- s bili strogb povelje, da torpe- i dirajo čimveč transportov in i tako ustavijo transport ame- i riškega vojaštva v Francijo, i Bakerja spremlja na njegovem potovanju John D. Ryan drugi pomožni vojni tajnik | general Gorga, generalni ar- I madni zdravnik in general 1 F. Hines, načelnik transport- < nega sistema. Najnovejše poročilo. I London, 8. sept. Francozi in Angleži nadaljujejo z napredovanjem. Kljub slabemu vremenu, ki prevladuje že nekaj dnij na fronti, pa so Angleži skoro obkrožili važno mesto Cambra in St. Quen tin, dočim dalje proti jugu Francozi napredujejo proti Laon in LaFere. 19.000 ujet-l nikov so dobili Angleži te-| kom prvih dnij meseca septembra. Ffancozi imajo pred Hlndenburgovo fronto nove 21 inčev havbice, ki so veliko i večje kot pa znani 42 cm .nemški topovi. Naprej proti zmagi/ Pariz, 8, sept. Na frenti 50 milj med Havrincourt v Pi-cardiji do Aisne reke se pomikajo zavezniki proti St. Quentinu, Loan in La Fere, tri jako važne nemške postojanke v Franciji. Francozi so e š8 milj od St. Quentlna, zavzeli so Tergnier, ki je samo tri milje do La Fere in od Laona so oddaljeni pet milj. Ham, ena najboljših nemških postojtnk, je v zavezniških rokah, in tu so Francozi na-predovali za pet milj vzhod-1 no od Hama. Pozicije Amerikancev. Pariz, 8. sept. Amerikanci se nahajajo južno od reke A-isne, v takozvanem sektorju Chemins des Danes, kjer se Nemci najbolj trdovratno us- | tavljajo napredovanju zaveznikov. Tu se nahaja tudi gozd St. Gobain, kjer so imeli Nemci one velike topove, s f , katerim so 65 milj daleč stre- ' J Ijali na Pariz. Avstrijsko .uradno poročilo. > Dunaj, 8. sept. Na Asi ago JSj gorski planoti' so avstrijske " Čete razbile laško-francoski napad s krvavimi zgubami za sovražnika. Na gori Sisemoi so Italijani napredovali in zasedli naše stalne jarke, toda s protinapadom smo jih pognali nazaj. Na Col ai Rosse ' smo z uspehom napadli sovražnika. V Albaniji je mir. Nemško uradno poročilo. Berolin, 8. sept. Severoza- " padno od Langemarcke so bavarske čete ujele 100 Angležev. Južno od Ypresa smo odbili več sovražnih napadov. Naši zrakoplove i so z uspe- i hom napadali sovražnika, ko je korakal preko reke Som-me. Med rekama Oise in Aisne se vršijo težki boji, ki pri-s našajo sovražniku velike zgu i be. Na hribih okoli Fismes . smo odbili ponovne ameriškf| Angleško uradno poročilo. i London, 8. sept. Na celfjg -I fronti se nemška armad* u-■ | mika. Naša armada ji je tik . za petami. Tupasem pride do I spopada, ki povzroča sq#raž- g j niku mnogo zgub. Severno ► jod Havrincourta so naše čete i j zasedle močne sovražnikove ! postojanke, zajele 400 Nenj-; cev in 80 strojnih pušk. Og- | ) romne množine premoga in , • druzega materijala naznanjat f - jo, da je sovražnik hotel prs- J . živeti zimo ob reki Somme. , Vse te zaloge'premogo so pri- | - Šle v naše roke.. i Francosko uradno poročilo. , Pariz, 8. sept. Tekom dne- - va so naše čete napredovale j i od 7 do 8 kilometrov. Nemci . so vsepovsod se bolj močno i ustavljali, toda niso mogli z- j i držati naših napadov. Mnogo - važnega vojnega materijah - smo dobili vsepovsod v posest. Hudi topovski boji se vršijo v krajih kjer Amerl- i kanci napadajo. Vandafizem ii sorevist Remcev v Funcip Ameriška fronta, 8. sept. Med Francozi in Amerikanci se Nemci nadalje umikajo iz okolice Aisne reke. Amerikanci so se približali reki Aisne. Ravno pred Amerikanci leži slavno znano Chemin des Dames bojišče, kjer je Hindenburg fronta najhuje utrjena. Padec te Chemin des-; Dames nemške trdnjave po-; meni konec nemškega go-| spodstva v Franciji. Netrtcci. se umikajo pred Francozi in Amerikanci, z vsemi znamenji barbarov. Nesnaga, požgane hiše, posekana drevesa, zastrupljeni vodnjaki, vse to dobijo zavezniki ko pridejo v mesta ini vasi, iz katerih so se barbari umaknili. Nemci so popolnoma pozabili, da se bo nekega dne nJim vse to povrnilo Pričakuje se, da se bo vojna vršila na nemških tleh In tedaj zavezniki ne bodejo milostno postopali, ampak vrnili Nemcem milo za drago. Način boja, kakortnjega vodijo danes Amerikanci, se ne more imenovati bitka. Nemci se soloSno umikajo imajo razpostavljene strojne * puške, katerih se poslužujejo pri umikanju. Nikjer ne pride do boja s pekami ali i bajoneti, vse se vrši zahrbtno od strani Nemcev. Kjerkoli so strojne puške opravile svojo dolžnost, jih Nemci hitro umaknejo, če ne pa-I dejo v roke Amerikancem. Amerikanci so se mnogo nau-' čili, odkar so v aktivnem boju. Od julija do konca sep-itembra, ko je bilo v bitki mnogo stotisoče Amerikancev se je večina Amerikancev izvežbala v prave veterane. Napredovanje Amerikancev se vrši skozi vasi, kjer i so bile nekdaj cvetoče naselbine. Danes ni dfuzega kot > ruševine. Nemci tako teme« ► Ijito razrušijo vsako nasel-i bino, da se kamoj pozna, da t je bila tukaj nekdaj vas ali - mesto. Milijone sadnih dre- • ves Je bilo posekanih, stud i! denci so napolnjeni z odpad- j ki in smradom, da je voda i nevžitna. Poleg tega se neflUj *1 lina rtdf1katerega ^človek IZHAJA V PONDKLJBK, SREDO IN PETEK, IjB« AmtriKo - f3jOO M.* Cl+tfd. po potttfMO t J£a Evropo - J4-.00 f*ojam*zna UrVilKp. - 3c P*bfiM ' v . - -...... ~ ..... ' """ Tak I----------ta tau mJ aa p^UJa aa "OmlMiihi tan' £ i I ' % «11* sr. olaj* ktm. m aurajuto, «Bo m*sawe omr. pmkwtoh t« ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. talked by 25.000 SioTenuis in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in languageonly • Enttrtd as second class matter January 5th 1909. at th§ post office at Cleveland, ——ibw—Y111 j.i — -— — I Lincolnove besede nekdaj in danes. Amerika stoji pred novimi; i problemi v tej vojni, kljub da ti problemi niso vsi popolnoma novi za Ameriko. Nekateri so tako stari kot demo-j " kracija. Mnogo teh problemom je bilo že rešenih od predsednika Lincolna za časa civilne vojne. Izkušnje predsednika Lincolna so dober voditelj v tej borbi. Zdi *se nam kot da bi duh velikega Lincolna stal ob strani i predsednika Wilsona. | Lincolnove besede živijo danes kot so živele leta 1804. Tedaj se je ameriški narod nahajal v najveCji narodni nevarnosti. Izkušnje onih det vodijo danes ameriški na-, • * * 1 "Že dolgo časa se pojavlja Bjiiavno vpraSanje ali more kaka vlada, ki ni dovolj stroga za svobodo ljudstva, obstati in se vzdržati v resnih Abraham Lincoln je govo- j Hp tako ob času, ko je bil zo- ] pet zvoljeiy predsednikom, v -sredini meščanske vojne leta 1 P&64. Težavno vprašanje, ka- j tero je imel Lincoln v mislih, i Je bilo to, če morejo ljudje ki j živijo v demokraciji, kadar se jih pokliče za vojne žrtve, ] stati skupaj in skupno delo- i vati za korist vseh, Lincoln < je stavil to vpraSanje ameriš- > kim državljanom, in ameriški i državljani so ga ponovno 1 ■ rvolili in sicer na podlogi nje gove obljube, da bo nadalje- | val vojno, če bi Lincoln bil t tedaj za mir, bi bil gotovo po- i Iražen, kakor so bili poraženi s njegovi proti-kandidati, ki so > %fti za to, da se vojna nemudoma konča. Toda kljub te- i mu se še danes ponavljajo 1 dvomi o demokratični vladi, i Kajzer Viljem dvomi v demokratsko vlado. Ravno ta- I ko dvomijo njegovi pomočni- 1 ki in podaniki. Nemški poda- < niki so s svojim kajzerjem < prepričani, da demokratične : države kakor so Zjedinjene i države, Francija in Anglija se ne morejo držati napram : združenim napadom avto-kratične Nemčije. i In Nemci še vedno zaupa- i j v fo. Ker Hso dobili vojaške na bojnem polju pričakujejo dobiti diplomatic- i no zmago. Nemška avtokra-cija pričakuje, da bo nara-Sčujoča želja po miru prisili- ; la demokratične vlade, da na- i redijo mir z Nemčijo, kakor- i Sen bo Nemčiji po godu. i Nemci so pripravljeni začeti i s tako mirovno kampanjo v jeseni 1918, ko so se vsi njih poskusi izvojevati zmago po- i nesrečili. < Leta 1864 Lincoln nikakor ni bil gotovo, da bo zopet ! /voljen predsednikom, in te- i daj je obstajala največja ne- i varnost, da bo edinost ame- i riSke unije poražena. 1 *~vojna je tedaj že trajala < tri leta in je bila skoro dob- < ljena, toda se je morala na- : "— zagotovijo vsi ] bistveni interesi, za katere s? Je vojna pričela. Toda žrtve i so silno upljivale pri ljudstvih Ljudstvo je bilo trudno |od vojne, in vsakdo je želel, 1 da se nasprotne stranke sporazumejo. To se je godilo celo v severnih državah. In Če bijeno m k»fe je vrSila voj- 11 polno enakost s položajem,-i ki vlada med zavezniki in ■ Nemčijo. Lincoln je jasno vi- ■ del položaj zgodaj leta 1864 ■ i On je sklenil, da vodi voj-Jno do konca,, in ker mu je bi-i lo znano mirovno prizadeva- nje po vseh drŽavah unije, t je skoro obupal, da bi bil ponovno zvoljen. Tedaj je bilo, ko je prosil svoje tajnike v kabinetu, da podpišejo listino, ne da bi vedeli kaj podpišejo. Listina se je glasila: "Danes zjutraj, kot že.dalj Časa nazaj, se mi zdi nenavadno resnično, da ta uprava ne bo več zvoljene za krmilo države. Potem bo moja dolžnost, da ohranim edinost A-merike in sodelujem z onim predsednikom, ki bo zvoljen, kajti novi predsednik bo zvoljen na taki podlagi, da ne more pozneje rešiti edinstva unije. Tedaj so bili črni dnevi za Zjedinjene države. Grozilo jim je popolno razkosanje. Bolj črni dnevi so nastopili iedaj v Ameriki kot sploh kdaj pozneje, in teško je vr-jeti, da bi katera demokracija preživela toliko silnih bojev. Neki Vallandingham je bil posebno delaven med nasprotniki predsednika Lincolna. On je javno govoril, da je vojna "zločinska, kruta in nepotrebna vojna", in da če bi predsednik Lincoln hotel, "bi bila vojna končana že pred meseci", in mir bi se častno sklenil, "če bi predsednik Lincoln poslušal na posredovalne in spravljive pogoje Francije.", ln Vallandigham je bil aretiran ter zaprt prav tako kakor so aretirani in zaprti danes vsi, ki zahtevajo mir. Med drugimi nasprotniki Lincolna je bil Horace Greeley. On je zopet na drugi način napadal predsednika Lincolna. Priporočal je, da naj se ne zamudi nobene prilike, da»se ^klene mir s sovražnikom. Njegov položaj'in nastop je bil enak, kot ga imajo gotovi voditelji političnih strank v Angliji. In tudi v drugih deželah se zna pojaviti isti krik po miru, kakor hitro začne Nemčija z mirovno propagando. * * * • | -Toda Abraham Lincoln ni začel nobenih mirovnih posredovanj. On se je slovesno izjavil, da mir prej ne more nastati, dokler se revolucija ne potlači, dokler se ne pri-pozna edinost naroda in dokler 6e ne vrne narodna avtoriteta po vseh Zjedinjenih državah. Ustavljal se je vsem poskusom, da bi se predčasno sklenil mir. Od živih je odvisno, da se posvetijo ciljem in principom, za katere je toliko tisoč jih umrlo, da mrtvi ne bi umrli zaman, da vlada od ljudstva po ljudstvu in za ljudstvo ne zgine iz te zemlje. Pod Lincolnovim vodstvom f se je vodila vojna do skrajne odločitve. In odtedaj je mi-► nulo pol stoletja. Mi imamo * danes pred seboj ista vpra- - Sanja kot jih je imela Amer- - ika pred petdesetimi leti. i Oni ki so umrli v tej vojni * niso zaman umrli. * Vlada od ljudstva po ljud- lwm .a ll.. _____ ^ t^ — —1 sTVB-mza ljudstvo ne TOigt- more biti rešena le, če se Nemčija porazi. "Nobene sprave ne more biti," pravi predsednik Wilson, ko je govoril na grobu Wasbingtona dne 4. julija letos. ' In samo eno zahtevo imamo," je dejal, "in ta je, da ^e mora ta vojna vršiti do pravega konca." Nemčija mora biti premagana. In premagana ne bo prej, dokler se Nemčija absolutno ne poda demokraciji. Vsak drug konec te vojne bo < nevreden, nemogoč. Kajti vsak drug konec te vojne po- < meni začetek druge vojne. 1 Mi bi pustili demokracijo v ] nevarnosti za naše sinove. | Maj večji zločin bi bil prene- I hati 7 vojno, dokler ima av- i tokracifa še milijone voljnih 1 nodanikov za' seboj. i "Kdaj se bo vojna konča- f la?" je vprašal predsednik i Lincoln leta 1864. In besede, i ki jih je tedaj odgovoril na i to vprašanje, veljajo tudi da- i nes leta 1918: ^ Mi smo sprejeli to vojno z r namenom," je dejal, "z vred- 1 nini namenom, in vojna bo r končana, kadar bo ta namen l dosežen." ^ -O--C Iz stare domovine. J Stavka slovenskih rudarjev v Idriji. Pod tem naslovom piše Slovenski Narod dne 10. jul,: "V državnem rudniku živega srebra v Idriji seje začela generalna stavka delavcev Glavni vzrok stavke je pomanjkanje živeža, ki postaja od dne do dne hujše. Poleg tega je rudnik še vedno v rokah vojaške komande. V nedeljo se je vršil shod delavcev, na katerem je bilo sklenjeno, da se zaročne z generalno stavko. Stari odbor je odstopil ter so delavci [ izvolili nov odbor, sestajoč iz po treh članov od vsake stra nke, jugoslovanske demokratične, ljudske demokratične in socijalno - demokratične stranke. Ta odbor bo imel iz-vrševalno avtoriteto v glavnem stanu." Isti list objavlja tudi besedilo delavskih zahtev, ki so sledeče: znatno zvišanje plače, 300 gramov kruha na dan za delavce in po 200 gramov za vsakega člana njih družin 20 gramov masti za delavce in po 15 gramov za vsakega družinskega člana, pol kilograma krompirja na osebo, 100 gramov mesa na dan za delavca in 50 gramov za vsakega člana njih družin in ko-nečno 100 gramov leče na dan in osebo ter istotako tudi drva za kurjavo in petrolej za razsvetljavo. Zahtevajo tudi uradnike, ki znajo slovenski in konečno pravico do štirinajstdnevnega dopusta na leto s polno plačo in odpra vo militarizaclje rudnika "8. t. m. se je ustavilo vse delo. Delavski svet je naznanil delavcem vspeh pogajanj, ki so se vršila v nedeljo z rudarsko upravo. Delavci so zavrnili ponudbe in so sklenili, nadaljevati s stavko. Tekom dneva je imel delavski svet več sej, katerih se je u-deležil tudi vojaški poveljnik rudnika in poslanec Gostin-č£r. Vojaški poveljnik je pos-laf delavskemu svetu ultimatum, da se morajo delavci vr-nitUna delo in začeti z delom do četrtka, v drugem slučaju pa bo poklical vojaštvo na po moč. Istočasno je Opozoril de lavki svet, da je prišlo vojaštvo v Idrijo in da bo tudi ono nastopilo, ako bi bilo potrebno. Ta ultimatum pa ni najmanje prestrašil delavcev Oni vstrajsjo pri svojih zahtevah. Poslanec Gostinčar jim je zagotovil pomoč Jugoslovanskega kluba ter se je takoj podal na Dunaj. Simpatija Idrijčanov kakor tudi okoličanskega prebivalstva jf izključno na strani %rŽove«cu od 0. julija^ stavko pi5e il "Kakor je znano, so zni-s žali dnevni odmerek moke za polovico. Ta naredba je zade-> la delavce ter je bila vzrok, . da so začeli stavkati. Oni za-i htevajo, da se jim da vsaj hra ne, da bodo v stanu delati." Prepovedan shod v št. Jurju na Štajerskem. i Po ljubljanskem slovencu i od 4. jul. je vlada prepovedala shod, ki bi se imel vršiti ■ 3. jul. v št. Jurju in na kate-i rem sta imela nastopiti pos-. Ianca dr. Korošec in dr. Ver-stovšek. Kljub temu, da je bil shod prepovedan in da je lilo kot iz škafa, se je zbralo vendar okoli 3000 oseb. Ko je ljudstvo slišalo, da je shod prepovedan, so se podali vsi pred gostifrio, kjer sta odsed-la dr. Korošec in dr. Vestov-šek. Ljudstvo je vstrajalo pri tem, da bi poslanca govorila, toda navzoči vladni komisar | ni dovolil nobenega govora, niti v gostilni. Poslanca sta I pozivala ljudstvo, da se vrne na svoje domove, in s klici: Živela Jugoslavija! se je pričel narod razhajati. Kljub temu da so bili ljudje zelo raz- j burjeni, so ostali vendar mir- I ni in tihi. Padlo pa je marši- 1 katera ostra beseda na račun j vlade. Vlada bo morala uvi- I deti; da bo vspeh prepovedi shodov ravno nasproten, kakor ga je pričakovala. (Tri j vrste zaplenjene.) Od vseh strani je bilo slišati odmeve naših narodnih himn, "Hej Slovani" in Lepa naša domovina," kakor tu di klice: "Živela Jugoslavija! Prazen je vsak poskus, za-treti to gibanje, katerega se udeležuje celokupen naš narod, od najbolj izobraženega moža do najpriprostejšega kmetiča. Tak poskus bi pomenilo le podvzeti Sisifovo delo (Dve vrsti; zaplenjeni.) Kratke vesti. Za Krekov spomenik. — Slovenec od 27. jul. javlja, da je bilo zbranih v Banjaluki v Bosni 2756 kron za Krekov spomenik. Med prispevatelji je tudi tamo§nji vladika fra-njevac Jožo Gavrič in pravoslavni metropolit Vasilij Po-poviČ. Za Jugoslovansko deklaracijo. — Slovenec od 4. julija javlja, da se je izrekel za ju-ijoslovansko deklaracijo občinski odbor mesta Imotski v Dalmaciji ter pri tej priliki za ključil, darovati 2.000 kron za Krekov spomenik. Za jugoslovansko deklaracijo se je istotako izrekla občina Komi ža na Visu. Žene in dekleta, kakor tudi občinski odbor v Kropi so se soglasno izrekle za majsko deklaracijo. Kako odgajajo slovenske janicarje. — Obzor piše 19. jun,: Slovenski Narod poroča iz Maribora: Berlinski denar marljivo deluje v zad-njeitl času. Lotili so se najne-žnejše dece, otrok iz prvih razredov ljudske šole. Od njih se zahteva, da morajo nositi na kapah vidne nemške znake. To se posebno'opaža v ne deljo pri službi božji. Ti otroci nočejo odgovoriti, kadar jih kedo kaj vpraša slovenski. Ako pa jih kedo vpraša, zakaj nosijo nemške znake na kapah, dasi so Slovenci, odgovore: tako so nam zapo-vedali v šoli. To je en slučaj velike in žalostne zgodovine o postanku slovenskih jani-čarjev. Otroci na Hrvatskem na prehrani. — Hrvatska Riječ-od5. jul.: "Na Hrvatskem se nahaja na prehrani kakih 20.000 otrok iz Dalmacije, Istre, Bosne in Hercegovine." Narodni zbor. — Slevenec 1. julija: "Poslanec Gostinčar je imel shod v Mošici 29. junija. Poalanec Jarc je govoril 30. junija^ shodu v dobro obiskana. Zborovanje jugoslovanske tdtlu' dli" t J š Navadno obuvalo ni tako za delo, ]/*k IVB^l kajti pribijati morate neprestano //fcŽflvv H nove podplate. Toda vi se toga ^ah- fr ko znebite, če nosite "Hi-P Ti krasni beli podplati so v resnici J Jc^STr močnejši kot jeklo. Ne morejo likati, / narejeni so solidno IZ ENEGA KOSA /MIWilStiW\ dKHLJ KAVCKA. Vprašajte svojega razpro- j wjljil/fi/jM dajalca za škornje z rudečo črto. ^BSj— THE B.F.EOIDMCH RUBBER COMPANY jMQHI W >I| Makers of th* Calibrated Goodrich Automobile Tiro* ^^ —"Best in .Long thr Run" /EofrfW Mtto&stfmj^^BBrr / | I ■ / Th« City of Goodrich- /^K^/V^I^B. JgjgH t — . -- • - ' , "HI-PRESS with the Red Line Round the Top \ ffi'g" Outwears Steel čelo delovati začetkom tega leta, je bila konstituirana na; Petrovo in Pavlovo. Priprav-1 ljalni odbor je v kratkem času dovršil delo, ki je omogočilo prvo glavno zborovanje j te stranke zelo vpsešno in, brez vsake ovire, Četudi so državne oblasti konsignirale več bataljonov vojakov, ker so se oblasti bale nevarnih prevratnih manifestacij. Na skupščini je prišlo iz cele Slovenije nad 800 zaupnikov stranke, ki so napolnili zborovalno dvorano v ponosnem Narodnem domu. Zborovalo se je v treh odsekih. Skupščino je otvoril sklicatelj dr. Ivan Tavčar. Preganjanje Slovencev. — Namestniški koncipijent D. Trstenjak v Slovenjem Gradcu je bil, kakor poroča Slf Narod, za kazen prestavljen, ker ni hotel ob priliki slovenskega shoda v Št. Janžu delati po volji nemških in nem-čurskih navalnikov. Proti njemu so razvili Nemci veliko agitacijo, ki je rodila tudi sad. Ta korektni 'uradnik je bil prestavljen iz Slovenjega Gradca k namestništvu »v ] Gradec. Na njegovo mesto bo sedaj gotovo prišel kak za- j nešen nemški nacijonalist. j Proti dr. šušteršiču. Slov. | Narodu se poroča začetkom | julija iz Vrhnike: 'Na seji | mestnega zastopstva je bil z | vsemi glasovi proti glasu j Nemca Mulleya sprejet pred- | log, da se izbrišeta dr. Suš- I teršič in dr. Lampe iz imeni- 1 ka častnih članov vrhniške občine. Istočasno je bilo kne-zoškofu Jegliču podeljeno častno občanstvo. Postopanje j mestnega zastopnika Mulleya pa sploh vsakdo obsoja. Temu poročilu naj pristavimo, da je zavzelo gibanje proti dr. Šušteršiču na Slovanskem tak obseg, da je on sam izjavil v listih, da se za-; hvaliuje na vseh častnih ob-; čanstvih. Umevno, kajti vsaj mesta so se pripravljala, da ga sramotno vržejo iz vrst Častnih občanov radi njegovega avstrijanstva in njegovega protinarodnega izdajal-skega delovanja. Ribe izginjajo v Savi. — Hrvatski listi poročajo: Po naših informacijah je ostala Sava skoro brez rib, tako da imajo ribiči le malo koristi od n)e, dasi plačujejo visoke najemnine in izgubljajo dosti Časa za prazen nič. Tako je te dni lovila ribiSka družba, razdeljena na šest skupin, celi teden ribe v Savi, toda ujela je z mrežo komaj 20 ki-gramov rib. To je tudi ^zrok, da je na ribjem trgu tako malo savskih rib, in da so cmej DR. L. E. SIEGELSTEIN, ■•II PltMI* Cttf. Phone Mahi 1906 • V Central 2481 R [KRVNE iN KRONIČNE BOLEZNI I URADNE URE: I Od 9. Zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. zvečer. . J Ob nedeljah od 10 do 12 k * > 308 Pern*nent Bldg. 746 Euclid A v. near Enal Hth St. ! ' ^ fIZa CistenjeObi.f.k i Ci^ ^ Al,. 1' A S A M i' 1'k tNi.'SITK j h ASK nopKti DELO IN POSTREŽBA Ji /.K Lk!" POZNANO j£(H NAJftUiJl j i he Frank's Dry CJeamm> (o. • i' v UHACJ IN DPX'WNUO COLLIN WOOD PUOHUiNICA , 1.161 Kast 55th Sireef '»15511. Waterloo Road ' Nwiproti Lah« Shore I'anhr . . Zraven I9«!lh St, ■ J. S. Jablonsfei SLOVENSKI FOTOGRAF. ■■■j ...... - i 6121 ST. CLAIR AVE. Izdeluje slike za Zenitbe m družinske slike, otroške •like, po naj oVejii modi in p» nizkih ct nitlt. Za 1^4 OO vrednostnih slik (en ducat), naredijo eno veliko sliko v naravul velikosti ZASTONJ. i »sr VSE D*ELO JE GARANTIRANO. | • . l)p. JF. J. K ERN. «202 ST. CLAIR AV£. SLOVENSKI ZDRAVNIK [Zdravi tk nafte h žtttike Mean. - Operate.] ■ V/1, Šfl ur«j«« «r*i Urad %aprt• lo-n i) trt do in n* deli o popoldni #V> z en Kjlg lltli- dinamitom in ročnimi granatami, katere so metali iioiaki v Savo in uničili na (rta način na tisoče rib. Obla-p-sti bodo morale z najstrožji-! mi odredbami nastopiti proti takemu uničevanju rib. Proti hrvatskim listom — : Zadržki Narodni List piše: izvedeli smo, da poizveduje I državno redarstvo, kedo je naročen na "Književni Jug" pn na "Glas Slovencev, Hrva-| tov in Srbov". Poleg tega je |*v javnih prostorih, kjer se prodajajo listi, vedno na strain kot slučajni čitatelj kak državni redar,' ki pazi, kakšne illste kedo kupi. Ali je toraj : zločin čitati v Zadru ono, kar dovoljuje cenzura, da se tiska v Zagrebu ? K Slovenski Narod prepove-| dan mornarjem. — Sloven-• skemu narodu poročajo iz mornarskih krogov, da je list nav nekaterih ladijah pre-m povedan in da ga naročniki v ^enostavno ne dobijo v roke, ker se vsak iztis uniči na zapoved poveljništva. Glas Slov. Hrv. in Srbov prepovedan v Avstriji. Slo-; venski Narod javlja, da je av-j strijsko ministerstvo za n6-m tranje zadeve prepovedalo -Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov za Avstrijo. To je najbrž začetek novega kurza v Avstriji, odkar je prišel za; ministra notranjih zadev biv- i ši šef dunajske policije. h ■ I -o- £ POLOŽAJ V RUSIJI. Dokler se predsednik Wilson točno in jasno ne izjavi, i kaj namerava on, oziroma a-meriška vlada narediti, da pomaga Rusiji zopet na no- - ge, se je treba vzdržati vsakega mnenja. Jasno je, da predsednik namerava nekaj narediti, da bo oznanil korake, katere bo podvzel, toda kakšni bodejo ti koraki, ne f more nihče vedeti. Lahko se pa sklepa deloma iz njegovih j migljajev in izrazov, i katere r spregovori ob raznih prili-' kah. S kratkimi besedami povedano, namerava Wilson | posredovati v Rusiji skupno z zavezniki, toda ne v vojaš-fcem, ampak v ekonomičnem in gospodarskem oziru.. Wilson bi poslal mednarodno komisijo v Rusijo, ki bi izrazila simpatije in naklonjenost -demokratičnih narodov napram Rusiji, katera komisija naj bi pomagala Rusiji zopet | ustvariti trgovino in obrt ter uvesti novo dobo v ruskem K poljedelstvu. / Skoro na isti n'ačin se je iz-«' razil ministerski predsednik Anglije Lloyd George, ko je pred nekaf dnevi rekel, da je ''pravično in pravilno pomagati Rusiji, če hoče ta pomoč." ' - In da Rusija želi naše po-mdči, se razvidi iz dokazov, ki so nezmotljivi. Kerenski se nahaja v Londonu na svojem potu v Zdr. države. Ke- | renski se je izjavil, da so nje-\ govi rojaki pripravljeni boriti se, če jim zavezniki hočejo [ pomagati. Herman Bernstein f vojni korespondent, ki se je pravkar vrnil iz Rusije, pravi, daje "velika neumnost če kdo trdi, da Rusi ne bi spre-je4 poiftoči zaveznikov." "Naj le pride nekaj dlvizii v Rusijo tekom tega poletja," pravi vojni korespondent, pa se bo videlo, ali se bodejo Rusi zbrali ali ne. Da, prepričan sem celot,' da bodejo Rusi | še važen faktor v tej vojni. Vsepovsod kjerkoli sem v Rusiji hodil okoli, so me | vpraševali^'K je so pa zavezniki? Zakaj ne pridejo k ; nam In nam pomagajo?" Vnaš največji ponos moramo priznati, da jbo ravno sloji vanske čete lz Avstrije mnogo povzročile, da pada upljlv j boljševikov. Češko-slovaške ! Čete so spravile skoro vso Sibirijo pod svojo oblast in tako zaprle bo*JSevikom naravni dohod živeža v Rusijo. In te češko-slovaške divizije v Ru- pozviie. , f ne ukrene v korist Rusije, da se namreč prežene vlada boljševikov ln ustavi nemško pro diranje y Rusijo, pa postajajo Nemci vsak dan bolj predrzni in izkoriščajo Rusijo. Počasi, toda sigurno se cepi ogromne ruske zemlje, ki razpadajo na kose in komade. Če hočejo zavezniki pomagati, morajo pomagati takoj, ne pa debatirati med seboj, ali bi bila pomoč potrebna ali ne. Odvisno je to^ej od voditeljev zaveznikov — med njimi je predsednik Wilson prvi, da odločijo, kakšno naj bo napredovanje v prid Rusiji. Ves svet je o tem prepričan, da se Rusiji mora pomagati, vprašanje je le, kako naj se pomaga, v vojaškem ali gor spocfarskem oziru. Če se ta ! pomoč Rusiji ne da, tedaj pride Rusija za vedno v posest Nemcev, ki bodejo od nje vle-k*i ogromne koristi. Toda vprašanje, kako se pomaga Rusiji, je skrajne važnosti, in stvar take važnosti se ni-i kakor ne more ohlapno in na-; glo odločiti, ampak je stvar | globokega premisleka, ker [bodočnost civilizacije je na tehtnici. Načrt, po katerem se pomaga Rusiji, ne sme biti omahljiv in prazen, ampak trden, stanoviten. Nihče ne bo ničesar pomagal Rusiji, če bo samo želel, da bi se. tako I ali tako zgodilo. Tekom nekaterih dnij se bo oglasil predsednik Wilson in bo povedal svoje. Izrazil se bo v gotovih, jasnih besedah. Prilika je tukaj, da se 1 reši slovansko Rusijo iz os-,trih kremp^ev avtokracije in se jo pridobi za demokracijo. Najvažnejša stvar za rešitev in dostojnost naše narodnosti, Je združenje vsega našega naroda v eno celoto, da bi mogli tako s skupno silo stati proti svojim nasprotnikom in proti vsaki nevarnosti K. Havliček, 1851. Izjavljamo svojo voljo vedno zakonitim potom in bodimo zagotovljeni, da se mora vedno na lep način zgoditi to, kar si ves narod želi. Nobena moč na,svetu ni tako silna, da bi mogla zabra-niti opravičeno željo celega naroda... K. Havlicek. Stalnost, odločnost in ne-popustljivost — to so lastnosti, ki jih mora imeti neizogibno vsak narod, ako hoče okrepiti svoje pravice in svojo svobodo. K. Havliček. Pozor prijatelji dramatike. V zalogi naše tiskarne imamo še nekaj malih iger, večinoma enodejank, katere priporočamo po 20c. komad ljur biteljem dramatike. Sledeče igre imamo v zalogi: "Bratranec^, enodejanka, dve knjigi, igra za pet oseb. "Srčna dama", enodejanka, dve knjigi, igra za štiri osebe. "V medenih dneh", enodejanka, tri knjige, igra za 8 i Janka, 6 knjig, igra za 7 oseb. "StaHnarica", enodejanka* 2 knjigi, Igra za 7 oseb. "Dobrodošli? Kdaj pojde-te domov?", enodejanka, 2 knjigi, za 4 osebe. Prvlples", enodejanka, 3 knjige, igra za ,osem oseb. "Idealna tašča", enodejanka, 7 knjig, igra za 4 osebe. "Kdor se zadnji smeje", e-nodejanka, 3\ knjige, za 4 o-sehjL Stara mesto mlade", enodejanka, 4 knjige, za 5 oseb. Vsaka knjižica velja 20c. in se naroČi pri Clevelandska Amerika, 6119 St. Clair ave. — Vi, klsste doma in niste šli v vojno,- ravno tako lahko pomagate poraziti kajzerja in povzročiti, da se kmalu vojna konča, če marljivo delate, hranite denar in kupujete vojno hranilne znamke. Za Slovence je pooblaščeni prodajalec od vlade samo John Gornik, 6217 St. Clair ave., kjer dobite vojno hranilnih znamk kolikor hočete. Slovenka bi rada dobila delo pri boljših ljudeh. Vprašajte na 6115 Lexington avenue. (108) U, S. Food Administration. De ol' son* se« "Dai-'s Sugar ln de Gourd." but Br'er 'Tater 'low» det de only sugar he's etudyln' •bout now-a-daye is what'« In de ■ugar bowl en hit's gwine ter stay dar De folios wots doln' de flfbtln' mua' have sugar fust But ef dars enity sweet'nin' In de gourd now'days, he sho' «wlne ter git tapped, 'cause dey'n lookin' fer syrups en lasses en honey to "substitute." Naprodaj je na 79. cesti bli-zu St. Clair ave. jiiša 5 sob, dober lot. Cena $2900. Vprašajte na 946 E. 79th St. (105) Delo dobi slovenska žena, da bi pazila na otroke, ali da bi jih med dnevom vzela na svoj dom. Vprašajte na 1217 Norwood Rd._ 005) Pozor Slovenci I Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni. Jaz vam zračunam koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopališča in sinke v hiši. Moje cene so ni? ke, delo garantirano. Svoji k svojimi Edini slovenski plumber: Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Princeton 2984 K._ Ne pozabite Citati oglas dr. f Cowdricka. bell main 1441 cuy. central 8s21w mihael s. čerezin, Bmtofa ibwriri e TW. (Wu^ A Mhl» ~ h F^faai+4^ ■^»iaii DTI W^** ji**'* ■ f JL. j, I«. ■'SlHlSfVVlhC.I' dice in vs< drugo dobite pri meni vedrno po nižji ceni kot drug-je. Bcmo B. i^pustig, 6424 ,bjt. Clair ave. M (*39) Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cow-dricka. _ VPRAŠANJA. 1 Ali veste kaj vat boli? Ali veste ks\k§na razlika je med bolnim in zdravim človekom? Ali veste kaj lahko nastane iz/vaše sedanje bolezni? Ali veste kam iti, kadar ste b^Ini? Ali veste, da sem jaz zdravnik 32 let? < Preiskal sem tisoče bolnih moških in žensk, ki so imeli in imele vsakovrstne kroniC-ne bolezni. Če ne morete odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2209 Ontario St. en blok od market house. Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 0. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 9. do T2. opoldne. , Dr. Cowdkick, 2209 Onftaiio St --- M-il^----- M/P fw v^IRnl^^j^H^a National Drug Store) Slovenska lekarna. Vogal St. CI a i r |iye. in 61. cesta. S poseibno skrbnostjo iz delujemo zdraivni&ke ipreidpise. 1 V halogi imamo v^e, kar je treba v najboljši lekarni. Previdne gospodinje imajo doma Tod.no eno »taklaulco Dr. Rlchterjaveg« PAIN-EXPELLER isucilJWo amdatro i» Ttwnje pri rr-rmatlftnll bolffttnah, piehl idn. tiiT»t*Tlj»nJu itd. (edino pravi n vur^treuo »amko sidra. B5c. in Me. t lekarnah ln nar«tho»t od P. AD. RiCHTBR A CO. SO Waahtngton Street. New York, N. Y Naprodaj je grocerija in mesnica. Strži $5200 na mesec. Vzame se posestvo ali prvi mortgage v plačilo. Vprašajte na 4059 Payne ave. (106) Lepa garaža se da v najem ' za avtomobil. Vprašajte na 6608 Bliss ave. (104) 1 -- Naprodaj je stiskalnica za grozdje, v dabrem stanju z vsem orodjem. Rabi se lah-: ko na roke ali na elektriko. ' Proda se po nizki ceni. Vprašajte pri Mike Sirk, 3571 E. 82nd St. (105) i f—si potrebujejo večkrat kako krepfilo, prodno te jih na prime bolazen za trdno in pred no ie ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko, ki bo utrdila ves val telesni aeatav. Ne odlalajte torej. Nikdar vam ne po ial, ako poskusite |' Sever a's Balsam of Life (Severov Življenski balzam). To zdravilo je znano, kot izboma toni-ka in pravo zdravilo v slučaju če ste zabasanl, če ne morete preba-vljati, če vas tare mrzlica, če sto v obče slabotni ali če imate neprilike na jetrih. MKpriporočamo to zdravilo vsem, osobtto postaranim in slabotnim osebam. Poakuaite ga. Cena 80 centov v vseh lekarnah. ttttttt»tttttt»tttt»tft'i'|; Dr. S. Hollander, ii zobozdravnik ii 1355E.55tkSt.vtg.St.Clur j: Vstop m 55. cesti ud lekarn :: . > Ur« od 9. zjutraj do 8. zvečer. \' mmmmmmmmmmmmmmmmm Zaprto ob aredah pop. !! tudi v nedeljo zjutraj. •> Govorimo slovensko ;; '♦■»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦»»»♦»♦♦♦'K' Dr. Semolunas, 0. D. Specijalist za ečl 8115 St. Clair At«. 2. nadstropje, Cleveland, Ohio Zdrav i iti o oči in jih preiščemo. Preskrbimo prava očala. voiiptene ali svilene ksfklje vsaJoovrstnega 'kroja in i7. najboljšega 'blaga, fino iade- lant, ^ vozni. Pišite nam ali se oglasite tia': Bache - Mitcbel Drug Co. \\ 2281 C. 14th ST. Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe -----I I POSE3NO NAZNANILO! Dr. Wolfe, veliki SpecUJattat, Je upeljal r OeTelaada rm reUlte •troje se »4mvlj«n* ljudi. rPu ko nadaljeTal adnaTl)ea)e u mUm kot ae * vi n* Srrote. Ne m&una nif za pretakavo, pretakava t X torki )• zjurtoaJ raakesnu bolniku, če m sdravl pri njena. NK ne dene, hoUk® Caee & I ee ie »dreTrte, pridite H, vidite kaj ta ftpedj&Uet lahko naredi za v«* k J - % Imate? nered v želodcu, ka 1 tarf Nered v Jetrih f Revmatftem? Glavobol, zaprtje, riačlrto kri 1 Slaboet, nervoz-noat, bruh, kašelj, alaba pljuča? Prlva. tne bolezni? I. td. Vata prilika! Tu je prilika, da vprašate velikega ftpecljalleta za evet, da vaa preišče a X < ftarkl. Nikdar p^d) nlete Imeli take prilike v meetu. Dajto ee pretakati takejHu Ne edlaiajte, ker Je nevarno. __L. $1000.00 X. 2ARKI SE RABUO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE ČE STE BOLNI Pridite takoj tal (* špeoijaldet vaa popolnoma preišče, poten *reet% / Če morete oadnavetl, ker uepeh je odvisen od preiskave. Njefovi kradk^^ etroji" lz veeh delov eveta mu pomagajo, da Ima najboljši zdravniški urad v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uapefe. | Urez vipradattj% kak Ano botomn Imaie, Če zdravnik vidi, da ae da oedraveSk bodite prepričani, da kmalu ozdravite, In nikomur nI treba sapravltl d—r> ja, ne da bi dobil oepeh. Pridite ta pogovorite se privatno i zdravniku«, . 'M ( 2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nadet. ip*cij«ii.i, Cleveland, o. in Prospect Urada* ur*> S. »jutr.j do Z. Ob n«d.li«h od 10 d« 1. _^ ., --- PRINCETON 1381 MIRoiriale 1881 AMBULANCA. ZŠM ' * 'i !■ Za. vspki slučaj nesreče ali >oleaai, Če potrebujete I ainhulaaco nli belniiki voz, pokličite katrrikbll I telefon vsak čaa, po noči all po dnevu. Mi vedno I fujcino in odgovarjamo telefon, ker tvoni v hiši I obenem Ako vam operator reče, da se ne ogla- I •imo, ne vrjemite, zahtevajte supervisoija, in do- I bite odgovor od nas takoj * ANTON GRDINA .6127 St Clair Av$. Cleveland, O. I rTTTTTTTTTTTTt T T ITT T T T TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT^ M » # • Jj ZA nakup pohištva, preprog, peci 3 za plin in premog skupaj, lede- 3 : nice ali Ice Boxes in vso domačo d E pohištveno opravo, se kupi za : GOTOV DENAR ali pa | : izplačila ■ ' "M z pri znani tvrdki The Star Furniture Co. l 5824 Si. Clair Ave. aerdud, Okie ^ ■iJ «' t . WMl, . • J,' >: SJ "i': .'■M ■ "■"■■J, Mesečni račun med SDZ. in krajevnimi društvi za mesec Julij. Asesment 57,1918. i DOHODKI || STROSKI f ........- "— • .......... " ..............——————— ' ' c -rt c .S ■ m vT 1 ll II Is II I 1 i t M I II lil | I ^ l* ^ * * > £ &l C O Ž 1 I 809951 386.511 337.841 57.601 7.501 3.001 10.60l 5.00| 2.501 133.00!........ 133 00 396 \WA 2 93.03 45.48 37.50 10.05 ..................j............20.00 ........ 20.00 .... 721 1 3, 121.31 6101 51.75 8.55 ..................i............ 00.00........ 6000 59.... 50 4 563.82 "313.87 193.00 52.95 .75 2.00 ...... 1.001 .25 J 22.85 ...... 22|85 .... 338 338 5 102.17 46.47 41.25 7.95 ...... 6.00 .50|...... 43.00 ........ 43.00 60. 60 6 112.57 59.92 43.00 8.40 1 00 .............25 ...... 35.00 ........ 3500 37 20 57 7 129.83 60.88 56.25 9.45 3.00 .............25 ...... 32™ ' l^™ 2*22 5!' "J Sf 8 84.95 39 JO 38.75 6.90............................. 358.00 300.00 58.00 44 3 47 9 221.78 112-02 93.11 16.05 ....................................-.............. • 113.... 10 21280 102.65 89.75 17.40 2.25..................75 20.00 ........ 20.00 89 29 118 II 171.18 89.58 64.75 16.05 ...... U0Q. .40.................................. 10« 1CM '2 107 77 55.37 30.75 7.65 ............ 5.00 ........... 1000.00 1000.00 ........ 57..., 5l 14 225.26 102.61 103.50 16.65 2.00.............50 ................................ 115.... Uj 16 24.76 16.91 1.50 4.35 1.50..................50 ........................ 29j----IJ 17 153^d 83^1 57.00 10.05 2.25..................75 ......................... 7j\----J 74 18 6425 37.85 21.75 4.65 ............................. 1000.00 1000.00........ , _ t ca KA la SO (¥h SO OO f 133 3w ujAt:320.73J 144. »3 15U.5u i£o.lUI........t.-........ ........... jw-va/i. ....... jv.wj i ^ 21 ■■!»««■ ji'iftli IH^I d'JT^^rsul'M7k |-..7H2>t&|i^T_•ai-gd JIM iiijiiS^ f* TROJKA POVEST Spisal DR. FR. DETE L A "Jaz, milostiva gospa?" se Je zavzel Planinec, "Vabit? Kam?' "Tako?" seje začudila tudi gospa in ga po^dala str-n.o z očmi, ki so sicer tako prija/no gledale iz okroglega * obraza. ' Torej nas ne mislite vabiti v ivute?" "A v svate?" je jecal Plani nec in izpreminjal lice. ; ' Kdaj pa bo poroka?" ^ vprašal tudi svetnik. "Menim, da nikoli," je de-jalPlaninec in pogledal stran "Tako!" se je začudila gospa na videz zopet. "O nezvesti možaki, kdo bi vam še kaj j verjel! Toda gospod Planinec ne zamerite, da govorim odkritosrčno; lepo niste ravnali z Metko." "Posebno pametno tudi ne brez zamere,' je pristavil sve tnik; "zakaj Metki bo poma-; gal brat. Kaj Vam je prišlo na misel?" "Meni?" se je zagovarjal učitelj. "Meni nič; ampak Metki je prišlo na misel, da bi bil kdo drug boljši." "Ni mogoče!" sta se čudila onadva. "Oh, ni vredno govoriti," je sklepal Planinec. "Denar leti pač zmeraj vkup." "Lejte si! Kdo bi,si bil mislil!" se je začela jeziti gospa "Metka, ki jc bila vedno talko ponižna in pohlevna videti! Kako izpremeni denar lju-r di! Gospoda Bojanca tudi Še « ni bilo nič k nam, odkar je l^graŠčak, in prej smo si bili i prijatelji." "Bojanci so ošabni, a naj j bodo! Kaj se jaz menim!" "Moška beseda," je pohva- i ; lila gospa. vSaj ne manjka ! deklet. Veseli me, gospod Pla i ninec, da si Vi tega ne ženete I fk srcu. Bila je pač majhna ] : zabava." "Milostiva gospa," je ugo- < fc^arjal oni, "Vi me sodite kri- < ■F 1 1 "Ljudmila," se je potegnil i svetnik za moške sploh, ka- < , ko moreš tako soditi moške 1" "Oh, moški si navadno sa- ] mo dolgčas preganjate z lju- s beznijo," je odgovorila gospa i O pravem času je prišla go -spodična Anica potožit Pla- 1 nincu, da sta se prijeli samo dve vrtnici izmed vseh, kar \ jih je bila cepila po njegovem > navodu. "Vzeli ste najbrž predebe- 1 le cepiče, gospodična," je de- 1 jal Planinec, in odrezali pre s malo lesa; ali pa je bil nož j« premalo oster, da je odri lub- 1 je." — Prossila ga>Je, naj gre j pogledat, kako aa je bila na- li dila, in Planincu je bil to pri- j jeten povod, da je ušel nepri- h jetnemu razgovoru. r "Vrnita se kmalu!" je kli- s cala za njima gospa in hitela s razlagati svojemu očetu sme- p šni razpor med Planincem in o Metko, ki ga bo treba porav- p nijiti. n "Pripelji Metko sem," je s dejal gospod svetnik, "in pre- s pusti stvar meni! Za poravna p ve sem jaz specialist. Koliko h tožba sem že preprečil iz lju- d bežni do ljudi in iz strahu pred pisarjenjem! Imel sem F opravka s starimi, trdovrat- n nimi grešniki in omečil .sem jih. Tako mehkosrčna mladi- d na me ne skrbi nič. Samo pri p pelji Metko in posadi jo sem, Planinca nasproti, in jaz sem p v sredi, .mirni sodnik." Gos- h pod svetnik si je mel roke, s< ker je bil zopet postavljen v d delavnost; gospa pa je hitro n našla pretvezo, da^je pripelja I Ja Metko. Gospod svetnik jo m * je najprej vedril z dovtipi, | ki so že premnogokrat izpol- it pitfi svojo dolžnost in davno doslužili, a brezupno še h * dakali višnjeve pole. Met- si ko so bili novi, in ker se njim v je gospod svetnik sam tako v prisrčno smejal, je silil smeh č< tudi njo. Ne za dolgo; zakaj k gospa Je pripeljala z vrta go- >e spoda Planinca in ji ga posa-? dila nasproti, potem pa je odšla z izgovorom, da pokliče \- dekleti. r- "Gospoda se pozna?" je o vprašal svetnik. "Gospodična ;a Metka Bojančeva — gospod e Andrej Planinec." — Metka je gledala v tla, Planinec v li stran, oba v zadregi. Gospod svetnik pa je pripovedoval <3 dogotke svojega življenja in uspehe sodniškega delovanja i- kako je že pomiril in spravil n smrtne sovražnike. 5- "Najhujši nasprotniki," je dejal, "so si sorodniki, znanilci, prijatelji. Če je ukradel c komu kak cigan konja, ni bi-l- lo toliko jeze, kakor če je u-li bilsosed sosedu kokoš. Za ta-| ko stvar bi se kar klali in mo-e rili. Seveda, prijatelj zahteva e od prijatelja, da se ozira nanj i- da mu prizanaša, da mu izka- 0 zuje dobrote; a sam zanemari to dolžnost; takoj nastane il zamera. Ljudje, ki občujejo k mnogo in prijeteljski med se-a boj, ne pazijo na svoje besede. Kar jim pade v glavo, jim - pride na jezik. Prijatelj pa ni vedno dobre volje, časi je si- " ten, nataknjen in išče odvodih nika nejevolji. Takrat pazi j strogo na prijatelja, kako da ' - se vede in kaj govori. Hitro a zasledi besedo, ki mu ni všeč 1 - obrno jo parkrat, ogleda od - vseh strani in prepriča se, da j - je hudo razžaljen. Zdaj se za- ] s čntfkujati; draži ga domišlji- ■ ja, ki mu kaže prijatelja pre-hudega, svojo osebo predob- ( ro; tega mu pa ne pove, da je prijatelju že zdavnaj žal za . besedo. Koliko blagih src se - tako zgreši, koliko se pokop- \ Ije sreče za vse življenje v e- 1 1 nem samem trenutju, koliko , 5 kesanja nakoplje vročekrvna \ prenaglost." Planinec in Metka sta mol- J ■ če poslušala propoved in jo - obračala nase; obema je bilo težko pri srcu, ker sta si oči- 1 tovala, da sta se morebiti tu- j - di prenaglila. , , ' Toda jaz dolgočasim," je J ■ pretrgal svoj govor gospod ■ svetnik. "Gospodična Bojan-i čeva, ali niste Vi nevesta?" > — Metka je zardela in meni- ■ la tiho, da ona nič ne ve. 1 i "Jaz sem slišal, da namera- c • vate vzeti Majerjevega Ed- J i varda " je dražil svetnik "Tega gotovo ne " je deja- s • la nevoljna deklica. — S po- ■ Ija je prišel gospod Stojan s i sinom gimnazijalcem Bo- ^ gomirom, in gospa je prinesla malico. Gospod Stojan se je razveselil svojih gostov, in ker o teh svatovskin homati-jah ni vedel nič, je natočil hitro kupice in nazdravil že- , ninu in nevesti. Nekoliko sta * se obotavljala oba, a ustaviti se nista upala, trčila ssta kre- k pko z gospodarjem in potem oprezno, lahno med seboj; ^ pogledala sta se komaj in ko- b maj si prikimala, v strahu, da 11 se preveč ponižata. Gospod " svetnik se je muzal. Stojan b pa je odhitel gledat, če je po hlevih vse v redu in če je s dobila družina že malico. z "Ostani vendar pri mizi, si Pavel^" je klicala gospa za s* njim. k "Takoj, draga moja; a za li delavce je treba skrbeti po- n prej!" h "Kdaj so že oskrbljeni, pa- g pa!" se je oglasila hči Milica šl iz kuhinje. Saj veste, da či sem ta mesec jaz gospodiaja, s^ da se tedaj ne bo zamudilo it nič." n "Ali je vrt oplet in zmes za pi malin pripravljena?" k "Zdavnaj že, papa; kako d< morete dvomiti 1" ta Gospod Stojan se je nasme le hnil in si pogladil sive brke in j ni sivo brado, ki je obdajala ži- i vj vahno mladostno lice, in se p< vrnil pod lipo. Tast mu je za- e čel pripovedovati o stiski h< kmetov po Gorenji vasi. j< "Slišal senl," je dejal za- či nepoboljšljivi Koliko sem jih i svaril, naj se varujejo Majer-I ja, toda zastonj." I "Nekateri bodo izgubili vse, kar imajo. Gospoda Pla-I ninca svak je tudi v škrip- I cih." "In jaz sem ga tudi svaril/ f je dejal Planinec, "in prigovarjala mu je sestra. A preslepil ga je denar, ki Sena videz tako lahko dobi." r "Toda kako bi se dalo po-" magati, Pavel, to se vpraša." "Podkrajski gospod, Vaš brat, gospodična Metka, ta ima hrastov v gori, da jih le-. h ko odda par sto debel brez a škode." "Gospodična Metka," je de j jal svetnik, "Vi storite lehko . veliko uslugo gospodu Planincu. Če Vi rečete svojemu bratu, da naj proda nekaj le-, sa, Vam ne bo odrekel." "To pač lahko storim," je dejala tiho Metka in se presedla na stolu, j "Tega jaz ne morem zahtevati," se je branil Planinec ~ "Zahtevati seveda ne mo-* rete," ga je zavrnil svetovnik j " "ampak če morete pomagati j kakemu revežu iz oderuških ' ® krempljev, ali se boste bra-[ nili?" , ; "Jaz bi svetoval," je dejal ~ Stojan, "da gresta oba v Pod-3 kraj. Gospod Bojanec ima • 3 dobro srce. Če mu razloži gospod učitelj vso stvar in Če . ga poprosi Metka, se bo go- | 1 tovo razdrlo nekaj zank Ma-1 jerjeve mreže. Nekaterim 1 sem bil jaz že prodal lesa in " jih rešil; več ne morem od-1 dati, ker potrebujem zase." 1 "Gospod Planinec in gos-\ podična Metka," je dejal sve- ; j tnik in vsal, /'če vama je prav, vaju spremim jaz tod 1 do vode. Pri mlinu gresta čez i brv in potem sta v dobri " četrtiurev Podkraju." —Planinec in Metka sta se spogle- < dala, kakor bi hotela drug • 1 drugemu brati misli iz oči, , \ in molčala. * ; "Če ste tako dobri," de naposled Metka tiho. "Pojdimo tedaj!" je dejal ' } Planinec pogumnejši in se poslavljal s tiho hvaležnost- j jo od Stojanovih. | Šli so zradom mimo gospo- " > darskih poslopij navdol skozi ( f gozd proti potoku, a govoril ' je skoro samo,gospod svetnik katerega vsaka beseda je pričala, da nosi naslov po pra-| vici. Boječe je omenila Metka, da je brat nanjo hud. "To se Vam samo zdi," jo je zavrnil svetnik. "Brat ni na sestro nikdar hud. Iz dozdevanj in domnevanj ne izvirajo pravične sodbe; treba je činjenic. Moje štiridesetletno službovanje vama je porok, da bosta dobro opravila. Tako, zdaj smo pri brvi. Bog vaju obvaruj!" Metka je stekla po brvi in vzkliknila od strahu, ker se je brv zamajala. "Metka, pazi!" je zakričal Planinec in hitel na pomoč. A ni bilo treba; Metka je čakala spremljevalca onostran vode. Hodila sta proti Podkraju počasi, ker sta si imela mnogo dopovedati vsak v svoje opravičenje in kar sta I bila zamudila te dni. Plani- -nec je menil, da bi bilo zaradi f nevarnosti novega spora najboljše napraviti svatbo hitro. "Prepir pa potlej, kaj ne?" se je smejala ona. Potem sta zopet molčala v prijetnih mislih na srečno bodočnost, vesela drug drugega, tem bolj, ker sta bila ravno prestala toliko britkosti in strahu. Sol-nce je pripekalo, da je drema-la vsa narava, da se ptiči še genili niso v grmovju, ko sta šla mimo, in celo murini in čirički so se bili naveličali svoje godbe. Našima znancema se ni zdela pot ne dolga, L ne težavna. Govoriti sta zo- ~ pet začela o gospodu svetniku, ki zna taka lepo pripove- di dovati, in zabavala sta se s p< tako malo važnimi, tako ma- u lo zanimivimi pomenki, da si Ti niti s površnim orisom njih — vsebine ne upamo zlorabiti N potrpežljivosti bralcev. Saj le< e znano, da so najmanj du- av loviti pogovori med zaljub- ka jenci, ker se jim zoži in skr- $3 Či ves duševni obzor, da ne 79 "Kaj bo ^k e 1° P od k r a jski°go- A Pozor! Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o-gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih ob-lpk, katere izdelujogi točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew J arc, 1113 E. 61th St. Tel. Princeton 1958f R. 1 (x92) ; -ryv w - ■ tyv - ,, -ryv^ Dr. J. V. I ŽUPNIK,] slovenski ZOBOZDRAVNIK, ■■■■■■■■■■■■■■M 6127 St. Clair Ave. i Knau0ov« pqtlopje uad Grdi- j novo trnovi' o. 1 Najboljie zo bo zdrav- , niško delo po nizkih cenah. Uradne urt: od 8:30 /jutr.j do 1 9:30 zvečer. far* Llb«l» bo„««,M.Hpr.jem.jo | m *** mm r pfečilu poln« vrednotti. l -m _______________■ OBRESTI JS ZAflfflUO VSAK DAN s 1 ' "t VLOŽITI DENARNA LAKE SHORE BANK to pm pnnM pl»to. * Amm, In >■! mm. 4mm 4% [zobje! .......... "" ....... Mi tlcrčmo i o h) brez bole čin. Cene nntrne W garantiraxn 201 t. En poskus vas ha prepričat. Odprto tverer Dr Belber zobozdravnik nad PavlintiTim saloonotit 5391 St. Clair Ave. Pomnite da imamo vedno naprodaj lepe in pripravne hiše in lote za vas. Jako nizke cene. Ge©> Travnikar, Nottingham, O. ----(114) Naprodaj k na E. 76. cesti lepa hiša 6 job, blizu St. Clair ave. KopalpSte piin, elektrika, furnacinapremog. Cena, g^Vpfete na 946^E.j BiH H B' : ■ .!;••* H ■^B ■ ) ! Kupite lot poceni, prodajte ga za dvoj- | : no ceno v nekaterih letih ali pa gradite hišo, kadar so prilike ugodne. Pridite na ■ naše zemlje in poglejte si krasni tlak, katerega sedaj gradimo. Vsak lot ima svoje cevi za kanale v kletih. Vzemite zeleno karo pri Lorain-av. postaji, z napisom "Cleveland - Puritas Springs", in povejte kondvktorju, da vas spusti ven na stop 9. , Samo pet minut hoda od mestne kare. Lahka odplačila. Popust za gotov denar THE CLARK MANCHESTER CO. 1327-28 WILLIAMŠON BLDG. TEL. MAIN 3926 M I M: M. ^ čudežt. i Skoro že trideset let se Tdnerjeva zdjavtia rabijo z največjim zaupanjem. A j to tudi radi pravega vzroka, kicr zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zampa-' nje in (čislanje od strani številnih odjemalcev. Malk? povišanje cen je sedanja ' potreba, da se ohrani zamesjiva vsebina izdelkov. Branili smo 3e dolgo zoper itPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek mam je spod-I bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. V&ak prijatelj Tri-nerjevih lekov .priznava brez ugovora, da vj^sedanjosti, ko moramo veilikJo več j iplačati za potrebšloine, in tudi lekarja stane veliko več, ni rnogoče drmginji v j okom priti. Zato a nje. ! TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupamje in vspeh med svetom,