Kako namerava sedanje ministerstyo grof Taaffejevo rešiti kmeta. Od S7. Jakoba 7 SI07. goricah se nam piše, kako je tje priala komisija radi potrebne 7ozne ceste 7 Selnico pri Muri. Namesto da bi bila gg. dr. Scbmiderer in jeg07 tast stari Girstmajer kmetom zbranim pri g. županu Weingerlu zapiaala, ker je bilo radi steze piaati, in ala, sta baje zaba^ljala konaer^ati^nim poalancem, zlasti baronu Goedelu, ter se drznilaizustiti: ,,konser7ati7na strankasezelo malo briga za kmeta". To je izmed zobo^ja liberalnib 7rtogla7ce7, kakoršen je stari Girstmajer, ki je pri 7sakih 7olit7ah za liberalne kandidate: n. pr. Brandstetterja, Seidla itd. par 8re7lje7 raztrgal, pra7 abotno. Ne rečemo, da sta kmetom legala pač pa, da sta neresnico go^orila. Naai poslanci, lani proti nemškim liberalcem iz^oljeni, med njimi se 7e tudi baron Goedel, podpirajo ministerst^o grofa Taaifeja, katero hočejo liberalci po 7sej sili podreti. Eolika nesreča bi za kiiete bila, 6e bi grof Taaffe moral položiti ministerst7o, to si lebko 7sak pameten kmet domisli iz tega, kako je minister grof Taaffe odgo7oril dne 25. jan. t. 1. konser7ati7nemu poslancu grofu Hohenwarthu na 7praaanje: ,,kaj namera^a miniaterat^o storiti 7 pomo8 kmetskim prebi^alcem?1' Minister grof Taaffe je odgo^oril: ,,Vlada Nj. 7eličanst7a je obrnola 780 87ojo pozornost na razmere kme6kega prebi7alst7a, poaebno pa na one kmečkega stanu. Videlaje pri tem 7lada, daje razmere kmetst^a popolnem predrugačil pr^ič prebod od naturalnega gospodarst7a do denamega na kmetijskib poaest^ih, drugič odpra^lienje posta^nega dednega nasledništ7a leta 1868 z ozirom na kme5ka poaest^a, tretjič z deželnimi zakoni leta 1868 in 1869 skleneno odpra^ljenje postave, ki je branila 870bodno proda^anje zemljišč ter ni pripuačala, da bi se gospodarst^a razkoaa^ala. Posledica tega, da se je smel, posebno manjai poseatnik, s^obodneje gibati, ali da je goepodar moral naenkrat feč delo7 dedšine (erbije) izplacati in je moral feckrat poae8t7oiz no^a urediti, bila je ta, da je imel gospodar 7eč bremen. To breme je sicer nekoliko zra^nalo to, ker je cena posest^om poako^ 8ila, ali 7 poslednjem 6asu se je tako z^ekaalo, da je po7zročilo skrbij. Denarst^eni polom 1. 1873, ki je nastal 7sled različnib, sploano 7pli7ajo8ih, gospodarst^enih prikaznij, in kateri je pooetrilo jednoatranako gojenje premakljivega kapitala, ni mogel ostati brez alabega 7pli7a na pomnoženje zadolženja gospodarste^ za7oljo tega, ker se je 7sled onega poloma zgubilo mnogo premoženja, ter sta se zmanjšala po^žitek in promet. Ra7no tako je gospodarst^a oškodilo odpra^ljenje zakono^ zoper oderuhe. Slabo atanje gospodarje7 so pa z^ekaale ae razne naturne nezgode, ki so zade^ale 7 zadnjih letih akoro 7se dežele cele drža^e ter rastoča 7nanja konkurenca. Vlada je tedaj uže lani predložila 7e6 na8rto7 postav, ki bodo dobro 7pli7ale na kmetijske razmere poseste7. Ti načrti so: načrt zakona o temeljnib določbah glede zlaganja zemljiač, potlej o razdelje^anji skapnih zemljišč in ura^nanje dotičnih razmer glede njiho7e rabe in oskrbo^anja. Dalje zdaj uže potrjeni zakon posta^e glede spiemembe pridobitnega in prihodninskega davka, potlej atempeljski in pristojbinski zakoni 7 oziru na posojilnice in kreditne družbe, zakon za zatrenje in obiambo go^eje kuge ter zakon zoper oderuhe. Ear ae pa tice daljnega delo^anja 7lade, to vidijo go8podje sami, kolike 80 teakoče. Tembolj si je 7lada 87esta S7oje dolžno8ti ter se bode trudila, da stori 7se, kar bi 7zdignolo in ut7rdilo gospodarst^ene razmere kmečkega atanu ae posebej. Visokej zbornici predloži se 7 kiatkem načrt zakona o nekaterib premembah pristojbinakega zakona, in sicer se bode pristojbina zmanjaala, kedar kako posest^o po dedačini preide iz jedne roke 7 diugo (Dobro, dobro!), ter se bode, kolikor je administrati^no mogo8e, delalo na to, da obravaave o manjših dedlčinab ne bodo tako dolgo trajale, in da ne bodo po^zroBe^ale nepotrebnih stroškov. Dalje namera^a 7lada ae 7 zdanjem zaaedanji predložiti načrt zakona, ki bode doloeeval, v katerem slučaji in v koliko naj se državna uprava udeležuje pri zboljševanji posestev in zeniljiš6, ter hoče vlada gledati na to, da bodo jednake določbe sklenoli deželni zbori, ki imajo v prvej vrsti skrbeti za zboljšanje kmetijstva. Vlada bode potem, kolikor bode držnvni zr-Ar odlo6il, podpirala in množila kmečke strokovnjaake aole, katere imajo osnavljati dežele. Vlada obrača svojo^ pozoruost tudi na tarife pri železnicah. (Dobro.) Ce se to dobro uredi, prevažali se bodo ceneje tudi vsi deželni pridelki. Slabih kmetijskih razmer je krivo tudi to, ker so posestva preobložena z dolgovi, od katerih se imajo visoke obresti plačevati. Vlada premišljuje, kako bi storila, da bi posestnik premenil svoje dolgove v druge, od kateiib bi mu ne trebalo plačevati tolikih obrestij, posebno misli na to, naj bi država ne izterjavala pristojbin in tako omogočila, da se ona namera izvede. (Odobrenje). Sicer pa mora vlada naglasiti, da se narodno-gospodarske bolezni ne dajo ozdraviti samo po zakonodajstvu in upravi. Prebivalstvo mora tadi samo pomagati pri tem delti. Zato se pa mora zoper razdirajoče nakane posamičnih utvrditi delovanje^s tem, da se združijo pridni ljudje. Tudi o tem premišljuje vlada. Za zdaj pa ima vlada pomagati najnujnejšim potrebam. Diugo delo pa je odvisno od tega, kaj da bodo rekli gospodarji in kmetovalci, kateri se nameravajo izpraševati. Kmetovalcev sodelovanje potrebno je tembolj, ker se po jeduem kopitu ne dajo vse gospodarske škode po raznih kronovinah ozdraviti, (Dobro! Dobro!) ter morajo zato razen državnega zbora sodelovati pri tem tudi deželni zbori. (Odobrenje)."