Razvo jne tendence kažejo, da p lan insko gospoda rs tvo zgub lja tud i v Vogezih na pom enu. Ponekod u tr ju je km etijsko de javnost, n a jve čk ra t pa osta ja pašn iš tvo s transka de ja vn os t že trdn ih tu r is t ič n ih ob ra tov v p rom etno dostopn ih obm očjih . Š tud ija je še posebej zan im iva za p rim e rjavo sko ra j iden tičn ih p rocesov in tra n s fo rm a c ijs k ih uč inkov v našem p lan inskem a lpskem obm očju . Za neka te rim i u red itven im i posegi in pom očjo pri dosegan ju ekonom ske o b s to jn o s ti p lan insk ih ob ra tov bi tud i p ri nas ohrom ili ustrezno izrabo v v isokogo rskem 1 svetu. M etod Vojvoda Nekateri geografski pripomočki Nove karte V S loven iji s ta v o kv ir ih geodezije dve ustanov i, ki vsako le to izde la ta in pub ­ lic ira ta večje š tev ilo to p og ra fsk ih ka rt. To sta G eodetsk i zavod SRS in In š titu t za geodez ijo in fo to g ra m e tr ijo F aku lte te za a rh ite k tu ro , g radben iš tvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja, v L jub ljan i. O snova vsem ka rtam , v na jraz lične jš ih me­ rilih , so temeljni topografski načrti v m erilu 1:5000 in za od ročne jša , m anj nase­ ljena obm očja , v m erilu 1:10000. Izdelava tem e ljn ih to p og ra fsk ih načrtov za celo S loven ijo je izredno obsežno in pom em bno delo, ki ga usm erja G eodetska uprava SRS. Z izjem o neka te rih s ta re jš ih lis tov , ki so s ta ri tud i že 20 a li ce lo več let, je več ino tem e ljn ih to p og ra fsk ih na č rto v izde la l G eodetski zavod SRS in tiska l In š titu t za geodez ijo in fo to g ra m e tr ijo . Le tno izde la jo p rib ližn o dvesto raz ličn ih lis tov in razvese ljivo je, da bom o že leta 1982 im eli ka rte v tem m erilu za ce lo S loven ijo . V nas ledn jih le tih je v n ačrtu ponovna izdelava neka te rih s ta re jš ih lis tov, ki še niso b ili izde lan i po danes d ogovo rjen i in u s ta lje n i m e to d o lo g iji T em e ljn i top og ra fsk i n ačrti S loven ije so za nas geogra fe nep recen ljiv p ripom oček. Z oziirom na po d ro b ­ no m erilo in o b ilje važn ih in fo rm a c ij, ki jiih vsebu je jo te karte , je razum ljivo , da niso nam en jene na jš irš i javn i uporab i in so d e k la rira n e — ljudska obram ba, uradna ta jn o s t, in te rno . U poraba teh ka rt je ure jena s posebn im i p redp is i. Z veseljem u go tav ljam o, da je le m alo dežel v svetu, za ka te re bi v ce lo ti o b s ta ja le tako po ­ d robne ka rte . Brez dvom a je to izreden dosežek s lovenske geodezije, ker so tem e ljn i to p o g ra fsk i n a č rti so lidna osnova za p o d robno p la n ira n je razvo ja in raz iskovan ja S loven ije . Za po trebe posam eznih obč in so b ile s pom oč jo tem e ljn ih to p og ra fsk ih načrtov izde lane karte občin v m erilu 1:20000 in to za občine : Š ko fja Loka, Zagorje , Dom žale in R adovljica . Te ka rte so b ile izdelane, p redno sm o dob ili za S love n ijo ka rte v m erilu 1:25000, ki jih je izde la l V o jno g eogra fsk i in š titu t iz Beograda. Ker tud i ka rte v tem m erilu miso nam en jene sp lošn i javn i rab i, je nasta la v obč inah ob razp ravah in sp re jem an ju na jra z lične jš ih sk lepov vedno bo lj oč itna po treba , da bi im e li ka rto , nam en jeno na jš irš i javn i rab i. Prvo ka rto za obč ino Novo m esto v m erilu 1:50000 je izdela l G eodetsk i zavod SRS. Doslej so b ile izde lane ka rte v tem m erilu za n a s le d n je obč ine : P os to jna -C erkn ica , K rško, G rosup lje , L itija , Domžale, Kam nik, M ozirje , Ilirska B is trica , R ibn ica, L jub lja n ske občine, Logatec, Č rnom e lj- -M e tlika , R adov ljica -Jesen ice , v tisku so ka rte za obč ine Kočevje, Šm arje pri Je lšah, Sežana, Ptuj in v pripravii za obč ine Š kofja Loka, S evn ica, Tolm iin in sk u ­ paj oba lne ob č in e K ope r-lzo la -P iran . In š titu t za geodez ijo in fo to g ra m e tr ijo je iz­ de la l v m erilu 1:50000 ka rte za občine: K ran j, T rž ič , M a rib o r in M ursko Soboto. Izde lane so v neko liko d ru g a čn i tehn ik i, kii s ice r pod robne je pnikazuje s tru k tu ro nase lij, v d ru g ih k a rto g ra fsk ih e lem en tih pa so n e ko liko m anj dode lane in p re ­ g ledne. Za nas geogra fe je posebej razvese ljiva vest, da nam erava G eodetska uprava SRS za lo ž iti in G eodetsk i zavod SRS izde la ti (delom a že le tos, do kra ja pa v na­ s ledn jem le tu ), v o b lik i lis tov karto v merilu 1:50000 za celo Slovenijo. K arte v tem m erilu , bodo p rikazova le s ta n je le ta 1980. Za geogra fe bodo izredno ko ris te n p r i­ pom oček p ri de lu na te renu , s luž ile bodo lahko ko t osnova za tem a tsko k a rto ­ g ra fijo in ne nazadn je bo to ka rta , ki jo bodo lahko s pridom ' u p o ra b lja li tud i šo ln ik i. Posebej ve lja om en iti in p o d č rta ti že ka r lepo zb irko izredno p riv la čn ih , p ra k ­ tičn ih in uporabn ih planinskih kart. V m erilu 1:40000 je to ka rta za š k o fje lo ško h ribo v je in pona tis te ka rte s Poreznom . V m erilu 1:50000 je G eodetsk i zavod SRS izdela l nas ledn je p lan inske karte : Karavanke, K am niške in S av in jske Alpe, P o lhog ra jsko h ribov je z o ko lico in v m erilu 1:20000 ka rto za T rig lav in Bohinj. In š titu t za geodezijo in fo to g ra m e tr ijo je v neko liko sk rom ne jš i tehn ik i izde la l ka rto Ju lijce v te r Pohorja in Kozjaka. P lan inske ka rte so zarad i m nožične uporabe in ve likega š tev ila pod robn ih in fo rm a c ij posta le zelo p rilju b lje ne , vendar so na ža los t izde lane v med seboj prece j raz ličn i tehn ik i. Posebej pa m oram o p o d č rta ti, da so naijnovejši izde lk i G eodetskega zavoda SRS po vsebini' in likovn i p la ti na zav id ­ ljivem n ivo ju in jih lahko vzpore jam o s to v rs tn im i šv ica rsk im i ka rtam i, ki sod ijo med na jbo ljše , ka r jih poznam o. Ob teh ka rtih ve lja om en iti še v rs to načrtov krajev in to v m erilu 1:10000 za L jub ljano , Novo m esto, Dom žale, Rogaško S ta lino , L itijo in K rško te r v m erilu 1:5000 za G rosup lje , M engeš, T rzin , Domžale, N ožiče in Radom lje. Vse to so iz redn i uispehi osnovne to p og ra fske ka rto g ra fije , ki zas luž ijo tudi š iršo d ružbeno pozo rnost in p riznan je . Pri nas ta jan ju teh ka rt v na jraz lične jš ih m erilih je občasno, z la s ti z G eodetsk im zavodom SRS, sode lova l tud i In š titu t za g e o g ra fijo A n to n a M elika pri SAZU z nasveti a li recenz ijam i. Lahiko si le želim o, da bi se te ob like sode lovan ja med geode ti in geogra fi še nadaljevale . M ilan O rožen Adam ič Občinski atlasi O bčine so do lžne izde la ti reg io n a ln i razvo jn i načrt. Za to m ora jo zb ira ti š tu ­ d ijsko g rad ivo in tega je več občin s pom očjo svo-jih geodetsk ih uprav ob jav ilo v ob lik i zb irk tem atsk ih ka rt a li a tlasov. Ti n iso pom em bni sam o za dom ače geografe , ki p ro u ču je jo loka lno g eogra fijo , am pak tudi druge, ki se p rip ra v lja jo za s troko vn o e ksku rz ijo a li se lo tijo š tu d ija obč inskega ozem lja v d ruge namene Če ne zarad i d ruge snovi, so dob rodoš li že zarad i v risa n ih meja ka ta s trsk ih obč.n, nase lij in k ra jevn ih skupnos ti. Po obsegu in k v a lite ti so ti a tla s i ze lo raz ličn i. V e len jsk i a tlas (»Občina Velenje v prostoru«. Izdela la G eodetska uprava Velenje, 1976, 12 ka rt v m erilu 1 50000) je mod na jbo lj sk rom n im i. Od ka rt je m oreb iti na jbo lj zan im iva ta, ki p rikazu je pre tekla in bodoča grezan ja oz irom a jezerske površ ine, nasta le ob ruda rjen ju N ovo­ g o rišk i a tla s («Nova Gorica v prostoru in času«. G eodetska uprava Nova Gv-r.ca. ka rte v m erilu 1:130.000) obsega 63 ka rt, k i p rikazu je jo večide l in fra s tru k tu rn e ob jekte , delom a tud i km e tijs tvo in in d u s trijo . N a jveč izdaj ima za sabo Zavod za u rban izem (ZUM) v M aribo ru . Med debe le jš im i zvezki je tis ti, ki je podnas lov ljen »Predlog za javno razpravo 1979«. T ekstovn i del da leč presega ka rtog ra fskega S kupno z izda jo »Naših 30 let, Maribor v občini in regiji ob 30-letnici osvoboditve< (34 s tran i, ka rte v m erilu 1:120.000) p reds tav lja na jnove jše g rad ivo za loka ino geo­ g ra fijo , poleg 4. zvezka K ra jevnega leks ikona S loven ije (L jub ljana 1S80). Med so ­ de lavc i je tud i p ro f. d r. V. B r a č i č , ki je p rispeva l č lanek o m aribo rskem v iso ­ kem šo lstvu . Posebno m esto med a tlas i im a ta z naslovom »Domžale v prostoru in času« (1974, 96 s tran i, izdala S kupšč ina Dom žale in G eodetska uprava). Dom žale so b.le med prv im i, ki so izb ra le podrobno g rad ivo za reg iona ln i razvo jn i načrt. Zato vse ­ buje a tla s tud i dve zan im iv i k a rti, ki ju je p rispeva l In š titu t geodetskega zavoda SRS in im ata naslov »N agib i in sm eri nag ibov terena« in »Sm eri nag ibov terena< Ta in š titu t je po ta ko im enovan i d ig ita ln i metoda DMR izm eril nak lone površ ja in ekspoz ic ije po kvad ra tih v obsegu 500 x 500 m za vso S loven ijo in pregled zan jo tud i že ob jav il. Ti dve ka rti s ta vzorec in sp ričeva lo m etode, ki je in te resan tna tud i za geogra fe . Med ka rtam i s p re težno in fra s tru k tu rn im i ob jek ti na jdem o tud. dve ka rti o k la s if ik a c iji lin v red n o s ti zem ljišč (»K va lite ta in izraba zem ljišč« in »K a tegorizac ija zem ljišč«). Za izdelavo reg iona lnega načrta je občinam predp isana m etodo log ija zem ljiškega v redno ten ja , ki upošteva nag ib zem ljišč , lito lo ško sestavo,