"Mv ■n I ■ ■1 0m ! S ■ ■ ■ mWMM m mm F GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik IX. Januar 1980 Št. 1 (92) Besede, dejanja... Prazniki, čas čestitk, voščil in dobrih želja je za nami. Krepko smo že zakoračili v januar, praznovanj in zabave je konec; čaka nas delo, lahko bi rekli pusti, enolični tedni, izpolnjeni z dnevnimi nalogami. Podobni smo majhnim otrokom, ki bi vsakomur za malenkost v trenutku obljubili vse. Varamo se z obljubami in tolažbo, češ saj bo naslednje leto še boljše, več bomo naredili, točneje bomo prihajali na delo, manj bo bolniških izostankov, manj podaljšanih malic, pavz za kavo, mleko, varčevali bomo tu in tam. Začelo se je novo leto, dano nam je kakor bel, nepopisan list, ki čaka, da ga izpolnimo. Ali nismo zastavili podobno kakor pred dvanajstimi meseci? Težko se je na hitro spremeniti, a za postopno poboljšanje nam že v začetku zmanjka volje, najbrž je lažje kar položiti orožje in se predati životarjenju ter barantanju za boljši kruhek in udobnejši dnevni večer. Človek je prilagodljivo bitje le na zunaj, globoko v sebi nosi železni plašč navad in navadic, ki ga le po potrebi prekroji. Samozadovoljnost s trenutkom, ki z njim razpolaga (bolj res je obratno), je glavni nosilec raznovrstnega, zanimivega, ustvarjalnega in smišljenega bivanja. Ni radosti v tem razmišljanju, morda bo ob koncu leta bolj vesel pogled. Kako smo delali v letu 1979 Proizvodni in prodajni program za leto 1979 smo si v okviru DO postavili za okrog 8 °/o višje, kot smo izvršili te naloge v letu 1978. Planirana naloga TOZD Smole je bila v povečanju proizvodnje za 1283 1 ali 11 %, TOZD Premazi pa za 14741 ali 7 %>. Lahko ugotovimo, da smo zastavljeno nalogo tako v Smolah kot v Premazih izpolnili. Podobno kot proizvodnja je tudi začrtana količinska prodaja presežena. To pomeni, da smo praktično vse, kar smo proizvedli, tudi prodali in je s tega vidika, tako proizvodnja kot prodaja dobro opravila ta del naših planskih nalog. Nadaljnji pogled posvetimo, za sedanji naš družbeni in tovarniški trenutek, skoraj bi rekel najvažnejšemu elementu, zunanjetrgovinski dejavnosti. Color je po postavljenem planu za leto 1979 potreboval okrog 21 milijard deviznih S-dinarjev u-voznih surovin, od česar je odpadlo okrog 17,5 milijard na konvertibilno področje in približno 4 milijarde na klirinške države. Zaradi dogajanj na mednarodnem naftnem in petrokemičnem trgu (povečanje cen naših uvoznih surovin za približno 43 odstotkov) je skupna potreba po u-vozu surovin narastla na približno 25,5 milijard S-din, od česar približno 21 milijard konvertibile in približno 4,5 milijarde kliringa. Potrebe konvertibile smo pokrili z okroglo 14 milijardami S-din iz povečane o-dobrene devizne kvote, 4,2 milijardi po samoupravnem sporazumu s tovarno Brest, okrog 3 milijarde po sporazumih z raznimi poslovnimi partnerji in okrog 700 milijonov S-din z lastnim dodatnim izvozom na konvertibilno področje. Plan izvoza je presežen v obeh temeljnih organizacijah. Obe temeljni organizaciji sta na področje kliringa izvozili za 8,131.514 obračunskih dolarjev blaga, na konvertibilno področje pa za 856.094 dolarjev. Prizadevanja za poboljšanje Color j e ve zunanje-trgovinske bilance lahko ugotovimo, da se gibljejo v pozitivni smeri, če odmislimo podražitve na svetovnem trgu, na katere žal sami ne moremo vplivati. Vendar pa pri tem le ne smemo pozabiti, da je odnos uvoz — izvoz na konvertibilnem področju za Color sila neugoden, ker bo v letošnjem letu predstavljal še vedno približno 21 milijard S-din uvoza in samo o-krog 1,5 milijarde S-din izvoza ali 14:1. Res je ta odnos na kliringu o-braten, kar pomeni v dobro Colorja. Žal pa po obstoječih in veljavnih predpisih zunanje-trgovinskega dogajanja pri nas, devizno-pozitivna klirinška bilanca nič ne doprinese k poboljšanju in reševanju ekonom- COLOR 2 skih problemov Colorja, kj nastajajo iz ugotovitve, da je naša konvertibilna bilanca tako zelo negativna. Za dopolnjevanje potreb po uvozu iz konvertibilnega področja, se bomo morali tudi v bodoče oskrbovati z dodatnimi devizami, kar je mogoče iz naslednjih virov: Samoupravni sporazumi po 67. členu, kar naj bi pomenilo po rednem tečaju. Ta oblika oskrbe deviz je bila v dosedanji praksi izvedena le v manjših obsegih in bo to prakso potrebno v bodoče vse bolj krepiti in širiti. Samoupravni sporazumi po 68. členu so bili pri nas glavni vir dodatnih deviz. Ta izvoz bo verjetno tudi še o-stal, vendar moramo poudariti, da se je tu cena za nas gibala v tekočem letu med 20 in 36 %. Tretji izvor je vsekakor povečani lastni izvoz na konvertibilni trg, ker bomo od tega lahko v letu 1980 izkoristili 95 % za lastni uvoz. Četrto možnost predstavlja transformacija klirinškega izvoza v možnosti prosto-valutnega uvoza, kar gre skozi konverzijo, ali pa s povečanjem klirinškega uvoza materialov, za katere smo do sedaj trošili konvertibilne devize. To so naloge, katerim bomo morali v letu 1980 posvetiti posebno skrb, tako v DSSS kot tudi v TOZD. Finančni pogoji, pod katerimi bomo uspeli zagotoviti potrebne devize, nam bodo direktno odmerjali višino dohodka in čistega dohodka, sočasno pa tudi vplivali na obseg ter rednost ali ne-rednost poteka proizvodnih procesov. Investicijska dejavnost je v preteklem letu premalo uspela z izvajanjem tistih investicijskih projektov, za katere smo imeli sredstva zagotovljena. Nismo zaključili del na plinifikaciji, kar nam je povzročilo plačevanje stroškov za neodvzeti plin. Skladiščenja in uporabe razta-1 j enega anhidrida ftalne kisline nismo rešiti niti do faze glavnega projekta. Rekonstrukcija mešalnice še ni v celoti tehnološko in tehnično konceptno razčiščena, kar je za vrlo izdelavo glavnega projekta. Smo pa za ta projekt v letu 1979 nabavili večino tiste uvozne in domače opreme, ki je bila predvidena po prvotnem investicijskem programu. Projekt postavitve šotorskega skladišča z dodatnim utrjenim prostorom za skladiščenje sodov in dovozno potjo je v glavnem izveden, se nam pa z zaključnimi deli le še vleče tudi v leto 1980. Projekta novega obrata za razredčila konceptno še nismo razčistili, zato nismo prišli do faze izdelave glavnega projekta. Kljub vsem tem pomanjkljivostim smo v okviru investicijske dejavnosti opravili vrsto nujno potrebnih dokumentacijsko pripravljalnih del, ki nam žal angažirajo velik del naših, za sedaj še preskromno zasedenih delovnih mest v investicijskem sektorju. Z obdelavo in postavitvijo nekaj novih investicijskih idej, razmišljanj in projektov, smo si odprli vrsto novih investicijskih potreb, ki bi v sedanji nuji zahtevale daleč večji potencial tehničnih reševalcev teh problemov in daleč večjo finančno zmogljivost od te, kakršno imamo danes v naših TOZD. Zato bo potrebno v teh vprašanjih poskrbeti za tehnično dodelanost in življenjsko realnost, ter na hitro izražene in o-formljene želje strokovno obdelati, tehnično preudariti, ter jih uskladiti z ekonomskimi možnostmi. Še dve področji, na katerih nam naša premajhna angažiranost ni dala spodbudnih rezultatov, je potrebno posebej izpostaviti. Najprej nagrajevanje po rezultatih vloženega dela posameznika. Zal tu še vedno dokaj izenačujemo bolj prizadevnega delavca, ki vlaga več svojih sil in sposobnosti v skupni rezultat, s tistimi člani našega kolektiva, katerih delovna vnema, prizadevnost in rezultati dela niso na ravni zavestnega delavca in dobrega samouprav-ljalca v socialističnem delovnem kolektivu. Vse osnove in pravilnike za izvajanje primerne politike nagrajevanja imamo. Treba bo le vložiti še zadnji skupni napor v tej akciji in dogovorjeno politiko začeti tudi izvajati. To res ni lahek problem, zavedajmo pa se, da z neuvajanjem teh principov nagrajevanja ne ravnamo pošteno predvsem do vestnih, marljivih in dobrih delavk in delavcev! Podoben problem nam predstavljajo izpopolnitve naših proizvodnih in delovnih procesov. Že sam pravilnik o inovacijah smo težko pripravili. Naj bo spodbuda tistim tovarišicam in tovarišem, ki so pripravljeni za tovarno žrtvovati tudi ure razmišljanja in iskanja v in izven »šihta« in izpopolniti sedanje ali postaviti nove, popolnejše in ekonomsko uspešnejše proizvodne/ in delovne procese. Če bo tovarna tj. kolektiv imel od inovacij določeno e-konomsko korist, naj primeren del tega, kot spodbudo dobe tudi tisti, ki so vložili več svojega znanja in truda, kot pa to predvideva opis njihovih del in opravil. Še besedo, dve o čistoči in redu v tovarni. Smo delovna organizacija, ki proizvaja široko paleto lepo obarvanih proizvodov, katerih nianse so običajno zelo zahtevno določene. Kako naj bodo toni naših proizvodov čisti, ko v raznih delih tovarne naletiš na raznovrstno umazanijo iz tekočega tedna, meseca, leta, pa tudi iz let nazaj. Res je sicer, da narava naše proizvodnje povzroča probleme glede čistoče in reda, vendar če bi vsak okrog sebe bolj skrbel za čistpčo in urejenost in bi tudi vsi odgovorni in predpostavljeni tovariši poskrbeli in zahtevali v naši »hiši« vsaj tako obnašanje, kot smo ga sicer običajno vajeni v svo- jih domovih, potem bi tudi Colorje-ve delavnice, obrati, laboratoriji pa tudi pisarne in drugi prostori pokazali lepši, bolj urejen in čist izgled. To bi po izkušnjah doprineslo tudi k marsikateremu poboljšan ju kvalitete naših proizvodov, pa tudi k prijetnejšemu počutju nas delavcev v tovarni, v kateri preživimo tretjino našega časa, da ne rečem življenja. Na kraju se v imenu vodstva tovarne zahvaljujem za dobro sodelovanje vsem delavkam in delavcem in želim vsem dobrih delovnih in poslovnih uspehov, sreče, zdravja in zadovoljstva. generalni direktor mag. Milivoj Hladnik, dipl. ing. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija v sestavi: Rihard Pevec, mgr. Peter Trpin, Janez Setina, Helena Kern in Ludvik Rošelj (zunanji član) je na zasedanju 26. 12. 1979 obravnavala pet primerov kršitev delovnih dolžnosti in izrekla ukrepe: Janez Marin — javni opomin, ker od 13. 11. 1979 do 27. 11. 1979 ni javil vzroka odsotnosti; Anton Oblak — denarna kazen v višini 3 % mesečnega o-sebnega dohodka za mesec november, ker je pri šaržiranju smole dodal 1000 kg preveč lak lanenega olja; Franc Sitar — prenehanje delovnega razmerja (ukrep se odloži za dobo 12 mesecev), ker je od 13. 3. do 22. 11. 1979 deset dni neupravičeno izostal z dela; Ivan Kršinar — javni opomin, ker je bil 21. 11. 1979 med delom vinjen. Mato Barišič — prenehanje delovnega razmerja, ker je vozil službeni osebni avto, čeprav mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje. TEČAJ ZA KVALIFIKACIJO Od 29. oktobra 1979 do aprila 1980 poteka tečaj za pridobitev interne kvalifikacije, ki ga organizira za Svoje delavce COLOR Medvode v sodelovanju z Delavsko univerzo »Boris Kidrič« iz Ljubljane. Na tečaj je bilo prijavljenih 24 delavcev, redno pa hodi na predavanja le 12 do 13 delavcev. Kakšna so o-pravičila za takšen osip že takoj na začetku? Kje so odgovorni vodje; ali sploh vedo, da njihovi delavci ne hodijo na tečaj in zakaj ne? Kaj pa stroški tečaja ...? Janez Štrukelj Ekologija naj Opisal bom dva primera, iz katerih bo razvidno, da pretirano poudarjanje zaščite človekovega okolja, predvsem enostransko in nepremišljeno, lahko povzroči škodo pri vsakdanjem delu. Ekologija je postala tako prisotna v našem življenju, da bo kmalu prerasla v masovno histerijo in pri nekaterih postaja sama sebi namen. V decembru 1979 je na sistemu za ogrevanje z difilom pri proizvodnji smol počil zvar. Pare difila, ki je bil segret nad temperaturo vrelišča, so se razširile po obratu, tako da je bil celoten obrat od višine 5 metrov do višine 22 metrov napolnjen z oblakom uparjenega difila. Znano je, da se take pare vnamejo ali eksplodirajo, če le pridejo v stik z izvirom toplotne energije. Situacija je bila izredno kritična. Vsak čas smo pričakovali, da se bodo pare vnele, če je le kje kakšna iskra. Vsak trenutek bi lahko nastala strahovita eksplozija. Prostor smo izdatno zračili, gasilci so pripravili vozila za gašenje in dodatne cevi šprinkler naprave, sproščali smo difil v dnevni rezevoar. Ali bomo uspeli prej prezračiti, predno se bo pojavila iskra? Pri vsem tem hitenju in direndaju pa sem z žalostjo opazil, kako se je večina delavcev ukvarjala s tem, da so na odprtino odtočnega jaška prinašali sneg, da bi jo tako zamašili OBRAMBNA VZGOJA CIVILNE ZAŠČITE V DO »Color« obstaja enota civilne zaščite, ki ima več oddelkov (prve medicinske pomoči, tehnično reševalni oddelek, oddelek reda in varnosti, gasilski vod, oddelek za zveze in alarmiranje, kakor tudi radiološko biološko kemični oddelek (RBK), ki je vključen v vod mestnega pomena. Le-ti se stalno usposabljajo. Nekateri oddelki so že končali osnovni pouk in so za svoje delo v civilni zaščiti (CZ) že kar dobro u-sposobljeni. Ob akciji NNNP je štab CZ DO »Color« pri analizi akcije u-gotovil nekatere pomanjkljivosti in odločil, da se lahko opravijo le z dodatnim izpopolnjevanjem. Lani decembra se je pričel pouk RBK oddelka, katerega področje dela je najbolj zahtevno. Pouk (predavanja in vaje) traja 85 ur in bo končan konec januarja. Iz naše DO je v tem rodu, ki je mestnega pomena, 12 o-seb. Poleg naših predstavnikov obiskujejo predavanje še predstavniki KS Medvode, Aero-Celuloze, Donita in KS Pirniče. Cilje vsega je povečanje obrambne sposobnosti SLO in DS (splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite) in uspešno delovanje enote v izrednih (vojnih) razmerah. Janez Ferbar služi človeku in preprečili odtok difila v kanalizacijo, da v Sori ne bi poginila kaka riba. Riba ali človek? Zakaj tako? Ti delavci so bili pod vtisom zasliševanj preiskovalnih organov ob nekem drugem nevarnem dogodku, ko so morali ohlajati reakcijski kotel, v katerem je stekla nekontrolirana ek-sotermna reakcija. In preiskovalci so jih kar naprej spraševali: »Ali na ribe niste pomislili?« Ribe ali človek? Ali naj v primeru požara ne gasimo, da gasilna voda ne bi uničila kake ribe? Drug primer. Nevarnost požara je v Colorju izredno velika. Zato delavce učimo, kako se gasijo začetni požari. Učenje je praktično, tako da mora vsak delavec z gasilnim aparatom pogasiti določeno površino gorečega bencina. Ko zažgemo ponvo z bencinom, se malo pokadi. Tovariša N. N. iz Vaš je to tako motilo, da je vso stvar prijavil sanitarni inšpekciji. Seveda je inšpektor prišel. Malo se je nasmejal in skupaj smo sklenili, da se bomo gašenja še naprej učili. Bolje malo dima, kakor neizmerna škoda in malo več dima, ko bo požar, pa gasiti ne bi znali. Na žalost vsi ne razumejo tega. Ekologija da, toda ne za vsako ceno. Ekologija služi predvsem človeku. Rihard Pevec Peščeni mlin, ki je bil dolgo časa kamen spotike zaradi elektromotorja, je končno pričel obratovati... COLOR3 Višje cene letovanja V prvi polovici januarja je odbor za družbeni standard DO Color sprejel nove cene v počitniških enotah DO Color kot to določa poslovnik o koriščenju počitniških enot v 8. členu. Vsako leto se namreč potem, ko so znani podatki o povprečnem mesečnem OD v devetih mesecih preteklega leta v gospodarstvu SRS, cena nočnin na novo določi. Cene so glede na leto 1979 v letu 1980 za približno 20 % višje, ker so toliko višji tudi OD v SRS. V enakem oz. celo nekoliko večjem odstotku so osebnim dohodkom v SRS sledili tudi Colorjevi, celo nekoliko več, tako da bomo letos letovali praktično za isti denar oz. relativno celo nekoliko ceneje. Cene nočitev bodo naslednje: Počitniška enota Gostje Sezona din (Pred-po) sezona: din Umag (hišice) domači tuji 46.00 74.00 22,00 36,00 Crikvenica domači tuji 24.00 36.00 12,00 18,00 Prikolice domači tuji 62,00 86,00 30.00 44.00 (pavšal za prikolico) Vogel domači- tuji 36.00 74.00 18,00 36,00 Za sezono se šteje na morju čas od 1. 7. do 31. 8., na Voglu pa (za sedaj še) čas od 1. 12. do 15. 5. v prihodnjem letu, pripravljen pa je predlog spremembe pravilnika za. DS DO, ki določa čas sezone na Voglu od 15. 12. do 15. 5. Problematika na področju dela ZSMS Korenite spremembe GIBLJIV DELOVNI ČAS, DA ALI NE? Kadrovsko-splošni sektor je precej časa zbiral ponudbe za registrirnike delovnega časa, ki služijo za evidentiranje prihoda oziroma odhoda z delovnega mesta. Vsi registrirniki imajo svoje pomankljivosti oziroma prednosti, noben pa sam od sebe ne more rešiti predvsem organizacijskih oziroma tehničnih problemov, ki bi z u-vedbo drsnega delovnega časa nastali predvsem v proizvodnih obratih. Naj naštejemo le nekaj dilem: 1. Kako ugotavljati, če so tisti delavci, ki pridejo na delo ob 5.30 (zaradi avtobusa) res začeli delati ob (denimo) 5.35. 2. Kje naj bodo ure, pri Vratarju ali v obratih (problem število ur — cena in kontrola žigosanja kartic). 3. Usklajevanje viškov — manj kov mesečnih ur, obračun itd. 4. Problem nadur, nočnega dela itd. . To je resnično le nekaj pomembnih, težko rešljivih vprašanj, jih pa obstaja kopica in so vsa težko rešljiva. Najmanjši problem bi bila uvedba gibljivega delovnega časa le za režijske delavce, vendar želimo ta problem rešiti enotno in enako za vse. Kadrovsko-splošni sektor je zato dobil zadolžitev, da poizve, kako so to vprašanje rešili v drugih DO. O ugotovitvah bomo pisali v eni od naslednjih številk glasila. Težko pričakovana aparatura: infra rdeči spektrofotometer ameriške firme Perkin-Elmer tik pred poskusnim obratovanjem ... COLOR4 Leto 1979 je za nami in v delovanju ZSMS ni prišlo do nobenih bistvenih sprememb. Lahko rečemo, da je bilo leto 1979 »neaktivno«. Glavni vzroki za to so: nezainteresiranost mladih za delo, menjava generacij, neusposobljenost predsednikov. Za nezainteresiranost mladih pri delu v ZSMS so krivi predvsem predsedniki OO. Vendar, ker so vsi mladi in neizkušeni, tudi ni čudno, da ZSMS v Color ju počasi stagnira. Zato bo potrebno delo v letu 1980 korenito spremeniti. Predsedniki OO si bodo morali v bodoče vzeti več časa in poskušati za delo pridobiti mladince, ki jih v naši DO ni malo. Potrebno bo tudi dobiti mentorja, na katerega bi se lahko obrnili po pomoč, če bi jo potrebovali. Vsaj enkrat mesečno bo potrebno sklicevati sestanke OO, na katerih bi se morali pogovarjati o problematiki znotraj OO, pa tudi o problematiki same DO. Mladi se vse premalo vključujemo in razpravljamo o problemih Colorja. Res je, da smo mladi zastopani v vseh družbenopolitičnih organizacijah v DO, vendar smo vse prevečkrat^ samo opazovalci ih ne aktivni člafti. Le v povezanosti in aktivnem sodelovanju v vseh družbenopolitičnih organizacij ali. v DO je mogoče upati, da se bo ZSMS spet postavila na svoje noge. Za to se bo moral zavzemati vsak član ZSMS in ne samo predsedniki, ki imajo že tako dovolj dela. V tem letu nameravamo nabaviti članske izkaznice in uvesti članarino. Tako bomo vsaj vedeli, koliko mladincev je pripravljenih pomagati in ne samo od strani opazovati, kaj se v mladinski organizaciji dogaja, kot je bilo to do sedaj. V delo naše mladinske organizacije bo potrebno pritegniti tudi pripravnike in štipendiste. Priporočljivo bi bilo, da bi mladinska organizacija ob sprejemu novih delavcev-mladincev v DO lete seznanila z delom in samoupravnimi organi Colorja. Zavedam se, da bo to težko in bo zahtevalo od vseh nas, ki smo pripravljeni delati, veliko časa in osebne zainteresiranosti. Program, ki smo si ga zastavili za leto 1980, je obširen, vendar so naloge take, da jih je potrebno rešiti, da bo ZSMS lahko sploh delovala in tako opravičila svoje mesto in vlogo. Zato si bomo morali vsi prizadevati, da ga bomo izpolnili. Slavka Brešan Poročilo o poslovanju v letu 1979 (Informacija za razpravo po samoupravnih delovnih skupinah oz, delnih zborih delavcev) 1. UVOD Iz prvih zbranih podatkov o doseženih poslovnih rezultatih v letu 1979 je mogoče zaključiti, da je delovna organizacija poslovala uspešno kljub znatnim problemom v nabavi surovin na domačem in tujem trgu, kar je posledica naftne krize, izrednih razmer na svetovnem trgu, pogostih sprememb v jugoslovanskem deviznem režimu ter občasno pomanjkanje določenih surovin na domačem trgu. Politika cen je v letu 1979 z zamrznitvijo za določene izdelke prizadela tudi Color, in to v večji meri TOZD Premazi. V letu 1980 bo potrebno povečati prizadevanja za čimvečjo oskrbo s surovinami na domačem trgu in na uvoz s klirinškega področja, hkrati pa tudi ponovno pregledati asorti-man naših izdelkov ter ponuditi trgu predvsem tiste, iki s svojo ceno zagotavljajo ustrezno akumulacijo, nujno potrebno za realizacijo naših investicijskih prizadevanj. Podatki o finančnih rezultatih zaenkrat še niso pripravljeni, bodo pa na enak način kot drugi poslovni podatki v okviru poročila o finančnem poslovanju predloženi v mesecu februarju. 2. PROIZVODNJA 2.1. TOZD SMOLE Celokupna proizvodnja znaša 12.612 ton oz. 3,9 % nad predvidenim planom oziroma 2.050 ton več kot leta 1978, to je 19,2 % več. Sam obrat Sinteza je proizvedel 11.429 ton (8,1 %) nad planom oziroma 2.324 ton (25,6 % več) kot leta 1978. Izkoriščenost strojnih kapacitet kaže, ida je 38.356 ur obratovalnih — 80,8 %, in mirovalnih 19,2 % y primerjavi z letom 1978, ko je bilo zaradi raznih zastojev le 75 % obratovalnih ur in 25' % mirovalnih. V primerjavi porabe materiala in izplena ugotavljamo, da se izplen oz. kalo v letu 1979 ni spremenil v primerjavi z letom 1978. Produktivnost v obratu se je zvišala od 295 kg/uro na 307 kg/uro, to je za 9,5%. Vsi navedeni podatki kažejo, da so rezultati boljši kot v letu 1978, mogli bi se pa še izboljšati. Problemi, ki so prisotni sicer vsako leto, se težko rešujejo. Kot prvega bi navedli problem preskrbe s surovinami, embalaža, skladiščnih prostorov in transporta. Popravila na reaktorjih smo zmanjšali, precej bi pa še lahko rešili probleme V zvezi S kadri, toda ne z zaposlovanjem novih delavcev, ampak z zmanjševanjem izostankov (predvsem bolniških), saj na ta način izgubimo me- sečno samo v proizvodnji 500 ur, to je 7 %. Večja mehanizacija in avtomatizacija v proizvodnji bi prav tako pomagala reševati problem produktivnosti in pomanjkanja kadrov. Projekti za te izboljšave so že v delu. Vedno večji problem predstavlja odlaganje odpadkov, predvsem reakcijske vode, za kar pa še nimamo ustreznih in trajnih rešitev. 2.2. TOZD PREMAZI Srednjeročni plan celotne proizvodnje v višini 25.000 ton oz. 21.000 ton gotovih izdelkov je v celoti dosežen. Letni plan celotne proizvodnje po gospodarskem načrtu za leto 1979 je bil doseežn v višini 25.128,6 ton ali 100 %. Pri povprečno 362 zaposlenih v TOZD znese to 69,4 tone na zaposlenega, kar je za 3,1 % več kot leto prej. Planirana količina gotovih izdelkov za leto 1979 v višini 21.540 ton je ibila izvršena 21.609 ton ali 100,3 %. Glede na prejšnje leto je bila le-ta povečana za 1.209 ton ali 5,9 %. Na zaposlenega znaša 59,7 ton ali 2,4 % več kot leto poprej. Ozka grla — pomanjkanje skladiščnih rezervoarjev, nedodelan sistem litografije idr. se večinoma rešujejo z novimi kadri, ki jih trenutno primanjkuje. V procesu proizvodnje se vedno bolj odraža problem nerealizirane rekonstrukcije o-brata II. V RTK sektorju so v letu 1979 delno premostili akutno pomanjkanje laboratorijske opreme, steklo je delno v tehnološkem laboratoriju, tako da zdaj lahko pričakujemo izdatnejšo in kvalitetnejšo pomoč tehnologov. Izdelali in tehnološko obdelali smo 378 novih receptur. Ob nekaterih zadovoljivih rezultatih pa ostane dejstvo, da v avtomobilski industriji nismo uspeli zagotoviti plasmaja zahtevnejših premazov, kar ibo mogoče doseči v sodelovanju z ustreznim partnerjem. Naloge za leto 1980: izvedba rekonstrukcije im mehanizacija določenih tehnoloških faz, čimprej pristopiti k načrtovanju in realizaciji skladišča gotovih izdelkov, izboljšati sistem planiranja in zagotovitve surovin in embalaže, vključiti v proces dela mehanografijo. Plan 1979 Izvršitev 1979 Indeks Izvršitev 1978 Indeks Proizvodnja skupaj 25.121 25.128 100 23.559 107 Proizvodnja gotovih izdelkov 21.540 21.609 100 20.400 106 Pri povprečno 362 zaposlenih je ustvarjena proizvodnja v višini 59,7 tone na zaposlenega, v primeri z 58,3 tone na zaposlenega v letu 1978. Problemi pri realizaciji planiranega" obsega proizvodnje: težave pri zagotovitvi surovin, embalaže in rezervnih delov za strojne naprave, ki povzročajo, da plani prodaje niso v zadostni meri v skladu z možnostmi proizvodnje. Občasno pomanjkanje nekaterih osnovnih surovin (olj, topil, plastične embalaže idr.) je povzročalo velike oscilacije ,pri zasedenosti posameznih kapacitet, predvsem pri izdelavi veziv in razredčil. 3. KOMERCIALNO POSLOVANJE 3.1. TOZD SMOLE PRODAJA — IZVOZ Količinska prodaja se je v primeri z letom 1978 povečala za 12 %, od tega na domačem trgu za 20 %, v izvozu za 14 % in v interni prodaji za 9 %; vrednost prodanih izdelkov pa je rasla znatno hitreje, in sicer povprečno za 30%, od česar na domačem trgu za 31 %, • v izvozu za 46 % in v" interni prodaji za 3 %. Izvoz na konvertibilni trg je dosegel vrednost 634.000 ameriških dplarjev, kar pomeni povečanje za 1.074 % (!) v primeri z letom 1978. Visoko razmerje je rezultat izredno majhnega izvoza na konvertibilno področje v letu 1978, hkrati pa tudi rezultat MEDVODE COLOR 5 prizadevanj, da se s povečanim izvozom pridobijo devize za nakup surovin, ki so nujno potrebne za normalno proizvodnjo. V skladu s tem namenom si je potrebno prizadevati, da se bo izvoz na konvertibilno področje v letu 1980 še povečal. S spremembo asortimana izdelkov je dosežen tudi bistveno boljši rfe zultat prodaje na domačem trgu, vendar je nadaljnje povečevanje prodaje najbolj konjunkturnih izdelkov v veliki meri odvisno od možnosti uvoza surovin, torej od izvoznih rezultatov. 3.2. NABAVA — UVOZ Plan nabave surovin v letu 1979 ni bil dosežen. Kljub povečanemu obsegu proizvodnje je nabaljeno 2 % manj surovin kot je bilo planirano, pri čemer je tudi razporeditev na domači tng in uvoz neugodna. V letu 1979 smo bili prisiljeni uvažati surovine kot ksilol in toluol, ki jih je sicer dobavljala INA Rijeka. Zaradi deviznih predpisov ni bilo mogoče oskrbeti planiranih količin surovin iz uvoza ter zlasti ne v celoti nado- mestiti izpada domačih surovin z u-vozom. Takih možnosti predvidoma ne bo tudi v letu 1980. Ne glede na kupljeno količino surovin, ki je nižja od planirane pa je bistveno narasla vrednost surovin, in sicer za 52 % v primerjavi z letom 1978 oz. za 34 % nad planirano vrednostjo. Najbolj so se podražile uvožene surovine — 55 %, embalaža 47 % in nabava na domačem trgu 32 »/o. V letu 1980 bo na podlagi rezultatov, doseženih v letu 1979, potrebno v največji možni meri povečati izvoz na konvertibilno področje ter s tem prispevati k splošni naravnanosti gospodarstva, zagotoviti primerno oskrbo TOZD iPremazi s smolami v skladu s planom ter plasirati na domači trg asortiman smol, ki imajo na trgu največjo vrednost. V nabavi surovin in repromateriala je potrebno poiskati možnosti za čim-večjo nabavo surovin na domačem trgu, pri surovinah, ki jih na domačem trgu ni mogoče dobiti, pa ima prioriteto uvoz s klirinškega področja. Plan 1979 Reali- zacija 1979 Indeks Reali- zacija 1978 Indeks Jgf Indeks Prodaja po vrednosti v 000 din Domači trg 122.260 159.910 131 85.570 186 200.044 125 Izvoz 40.822 59.402 146 32.129 185 70.457 119 Interna 90.151 '93.302 103 83.488 112 155.810 168 Nabava surovin po količini Uvoz 5.496 6.773 123 4.390 154 5.723 84 Domači trg — interno 603 533 88 432 81 520 98 Domači trg — eksterno 6.826 5.310 78 6.148 116 7.142 153 Nabava surovin po vrednosti v 000 din Uvoz Domača nabava 75.111 93.969 125 60.568 155 126215 134 — interno Domača nabava 16.909 13.348 79 11.616 115 27.390 205 — eksterno 54.079 74.937 138 56.728 132 1137240 183 Embalaža 4.839 7.905 163 5.368 147 14.099 178 3.3. TOZD PREMAZI PRODAJA — IZVOZ Prodali smo 85 ton več kot so bile lanske zadolžitve odnosno 1.559 ton več kot v letu 1978. Prodane so bile vse izdelane količine, ob ugotovitvi, da je bilo izdelano skupno 21.6091 izdelkov. Za leto 1980 se predvideva za 1225 ton višja prodaja. Po sedanjih izgledih je ta višja prodaja realna, vendar zaradi zamrznitve postavlja vprašanje realnih prodajnih cen* Količinska prodaja se je v primerjavi z letom 1978 najbolj zvišala poleg interne na domačem trgu, do-čiro je bil izvoz, celo 6 % nižji od izvoza leta 1978 m za celih 16 % nižji od planiranega izvoza. Zaradi pomanjkanja surovin, predvsem topil izdelanih na bazi naftnih derivatov nismo bili v stanju izvažati razredčila, kar je vplivalo na zgoraj prikazani rezultat. Plan izvoza za leto 1980 zvišan za 23 % je realen, razumljivo ob predpostavki, da bo uspela nabava vseh potrebnih surovin. Prodaja po vrednosti Najvišje zvišanje cen smo dosegli pri izvozu, prav tako pa smo uspeli s spremembo asortimana izdelkov tudi na domačem trgu, kar je pogojilo dosego prikazanega finančnega rezultata. Plan realizacije izvoza na konvertibilno tržišče smo presegli za 26 %, na klirinško področje pa za vsega 4 %. Skupni izvoz smo dosegli v višini 5,800.057 dinarjev. Skupno zvišanje izvoza v letu 1980 za 30 % je realno — za povečan plan izvoza na konvertibilno tržišče za 139 % pa bo treba izrednih naporov, ki pa niso neustvarljivi. 3.4. NABAVA — UVOZ V primerjavi z letom 1978 se je uvoz močno povečal, predvsem iz razloga, da smo morali uvažati vse količine toluola in ksilola, kar nam je v predhodnem letu dobavljala INA Reka. Za leto 1980 se predvideva močno povečan nakup smol iz TOZD Smole. at > a J3 a 2 Indeks 80/79 OOOvO O O *—< V™1 1—< t—1 Plan v 11980 10109 8847 5102 Indeks i—< m CO PL, — rt CO t—1 CD Indeks 31. 12. 79 lO 00 CD rt O O) O 31. 12. 78 Stanje 31. 12. 79 3« m CD CD Stanje 31. 12. 78 O LQ 05 rt CO rt CD r* CD Jjž » N ti£ O H ti s « O wti ti * A O Q Q M N N C0 u O O M o 880 Q Opazno je precejšnje povečanje zaposlenih glede na stanje v letu 1978 in delno tudi na plan 1979 V TOZD »Smole«. Pojasniti je potrebno, da v TOZD »Smole« v letu 1978 število zaposlenih delavcev ni bilo V skladu s potrebami, v letu 1979 pa je bilo potrebno dodatno zaposliti še 4 delavce zaradi spremenjenega asor-timana smol. V TOZD »Premazi« se je števila delavcev gibalo v planiranih okviriti, ker je treba upoštevati povprečno število zaposlenih, ki je bilo doseženo v drugem polletju leta 1979 in smO. ga uspeli obdržati do konca leta. V DSSS nismo uspeli doseči pove prečnega števila zaposlenih zaradi pomanjkanja določenih profilov kadrov, neustreznih pa nismo želeli za-posliti. C0L051 Plan za L1979 Angažirana sredstva V letu 1979 s d i« i V 1 i\ J2 v 1 : £ . 1. Mešalnica 45.210 21.643 47 , 2. Razredčila 17.030 5.484 ,. 161 3. Skladiščni koridor 4. Ostale investicije (dodatna asfaltna dela, mobilaro blok, pisarna, deponija odpadne embalaže) 3.400 1.260 ' ' Skupaj TOZD Premazi 65.640 28.383 43 Plan v 11979 Realiz. v 11979 Indeks Realiz. v 11978 Indeks Plan v 11980 Indeks 80/79 Uvoz 170.200 207.069 122 170.793 121 312.693 151 Dom. ekst. 89.896 116.734 130 92.052 126 147.342 126 Dom. int. 90.151 93.302 103 83.488 112 155.810 169 Embalaža 39.526 44.908 114 36.204 124 79.429 177 Plan za 1 1979 Angažirana sr. Indeks 4 1. Plinifikacija 1.800 2.501 138 2. Izgradnja skl. AFK 3. Ostale investicije 1.634 363 22 (predelava električne instalacije kotlovnice) 635 Skupaj TOZD Smole 3.434 3.499 101 Fluktuacija se je glede na analize preteklih let, ko se je gibala v okviru 9 % v preteklem letu precej povečala, saj znaša v povprečju 12,9 %. V TOZD »Smole« je znašala 8,6 %, kar je relativno zadovoljivo, v TOZD »Premazi« 11,7 %, kar je precejšnje povečanje glede na pretekla leta predvsem zaradi nekvalificiranih delavcev, ki zadnja leta na splošno veliko fluktuirajo, ker jih primanjkuje. V DSSS je bila fluktuacija 15,2-odstotna, kar je predvsem posledica zakonskih sprememb, ker so upokojenci morali prekiniti delovno razmerje. Odsotnosti (bolniške, izredni dopusti, neopravičeni izostanki itd.) so se v preteklih letih gibale v povprečju med 7 in 8 °/o, v letu 1979 pa je povprečje 9,4 %, in sicer v TOZD »Smole« 10 °/o, TOZD »Premazi« 10,3 %, DSSS 7,8 %. Porast odsotnosti je znaten, zaradi velikega odstotka bolniških in tudi neopravičenih izostankov. Pričakujemo, da se bodo v letu 1980 predvsem neopravičeni izostanki zmanjšali zaradi učinkovitega dela disciplinske komisije. V letu 1979 smo imeli skupno 19 štipendistov (Smole 6, Premazi 6, DSSS 7), od katerih eden obiskuje poklicno šolo, 12 srednje šoje in 6 visoke šole. Poskrbeli smo tudi za šolanje ob delu, kjer smo povrnili stroške šolanja petnajstim slušateljem, in sicer v Smolah trem, Premazih petim in DSSS sedmim, od katerih obiskujeta dva poklicne šole, šest srednje šole, štirje višje šole in trije visoke šole. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih relativno malo delovnih ur, saj ta procent v številu odsotnosti predstavlja zelo majhno postavko, v skupnem številu delovnih ur znaša 0,4 %. Na področju stanovanjskih vprašanj je bilo dodeljeno 29 prosilcem za ca. 3,800.000 din kreditov, tako da znaša povprečna višina kredita 88.000 din. Kupili smo tudi 4 stanovanja, štirim kupcem pa smo omogočili (s pomočjo v obliki kredita) nakup stanovanj. Sklad skupne porabe je bil kori-ščen v okviru planiranih sredstev, nekoliko več smo sicer porabili za nagrade jubilantom in delavcem ob odhodu v pokoj, varčevali pa smo pri »športnih igrah« in drugih neobveznih porabah. 6. DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST V letu 1979 so se osnovne organizacije sindikata kot najbolj množične DPO angažirale na vseh področjih dela v TOZD oz. DSSS. V prvih treh mesecih so OO ZSS aktivno sodelovale pri sprejemanju, dopolnjevanju in končnem sprejetju pravil- GOLOR8 nika o osebnih dohodkih. V prvi polovici preteklega leta so OO ZSS: sprejele tudi akcijski program o nadaljnjem izvajanju ZZD (zakona o združenem delu). Pri delu disciplinske komisije so bili na vseh sejah redno udeleženi tudi predstavniki osnovne organizacije sindikata TOZD oz. DSSS, kjer je bil zaposlen delavec — kršitelj delovne dolžnosti. Proti ljoncu leta so stekle priprave za volilne konference v predsedstva osnovnih organizacij in koordinacijsko konferenco ZSS v mesecu januarju 1980. Poleg aktivnega družbenopolitičnega dela, kjer je bil sindikat vseskozi tvoren in prisoten, je bil le-ta aktiven na področju športa in rekreacije (1. mesto na športnih igrah barvarjev Jugoslavije), kulture (razstava male plastike v sejni sobi, abonmaji v operi in gledališču itd.). Sindikat je bil izredno aktiven tudi na področju dela in sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in sopobud-nik nekaterih uspešnih in dobro koordiniranih akcij na območju Medvod (teden upokojencev, dan žena, dedek Mraz). Ocenimo lahko, da ima sindikat v Colorju tisto vlogo, ki mu kot družbenopolitični organizaciji pripada in jo tudi zelo dobro izpolnjuje. Osnovne organizacije ZK so v sodelovanju z OO ZSS prav tako aktivno sodelovale pri določenih skupnih akcijah (NNNP itd.). OO ZKS so na svojih sejah kritično obravnavale problematiko poslovanja TOZD oz. DO in ugotavljale ter opozarjale na določene nepravilnosti ter v zvezi s tem sprejele tudi nekaj konkretnih sklepov. Člani ZK so tvorno sodelovali pri delu v samoupravnih organih in ostalih DPO. V bodoče bo vsekakor potrebno še okrepiti aktivnost članov ZK, katerih prisotnost na vseh delovnih in družbenopolitičnih področjih v Colorju mora biti š_e bolj opazna in tvorna. Za delo osnovnih organizacij zveze socialistične mladine ugotavljamo, da še zdaleč ni bilo na nivoju, ki se pričakuje od družbenopolitične organizacije. Mladina je bila aktivna pri določenih skupnih akcijah, ki jih je organiziral sindikat (razstava, dedek Mraz itd.). Močno pa smo pogrešali aktivnost mladine pri sprejemanju samoupravnih odločitev in na drugih družbenopolitičnih področjih. OO ZK in OO ZSS morata v bodoče posvetiti delu mladine več pozornosti, ji določiti mentorje in omogočiti, da bo dobila kot družbenopolitična organizacija v TOZD oz. DSSS DO Color ponovno tisto vlogo, ki ji v naši družbi pripada in ki jo le-ta od nje pričakuje. Vse DPO bi morale v preteklem . letu storiti več na področju dela delegacij SIS in DPS, ki v lanskem letu vsekakor ni bilo zadovoljivo. 7. POVEZOVANJE TOZD IN DO V letu 1979 smo bili samoupravno povezani v PS Polikem, Združenju TOZD kemije in gume pri GZS, poslovnem združenju Boje i lakovi in v SIS za ekonomske odnose s tujino Slovenije. PS Polikem se je organizirala iz prejšnje SOZD, vendar tudi z novo organizacijo ni v stanju napraviti kaj več, kot usklajevati in pomagati pri srednjeročnih razvojnih programih članic. PS Polikem pripravlja u-stanovitev PS Kemije za Slovenijo. V združenju kemije in združenju Boje i lakovi smo obravnavali splošne pogoje poslovanja, posebej pa še probleme cen in zunanj e-trgovinske menjave z državami SEV. V SISEOT smo kot članica III. enote urejali vse probleme okrog deviznih pravic oz. pravic uvoza repro-materiala in opreme. Za dopolnjevanje potreb po deviznih pravicah smo se povezali s tovarno BREST, Splošno plovbo in hotelom Palače, operativno pa smo bili v ZT poslih povezani največ s Hempro, Kemikalijo, Kemijo-Im-pex in Slovenijalesom. SAS o sovlaganju smo podpisali z Iplasom, Koper za AFK in z INA — Lendava za rafinerijo. Nadaljevali smo obravnavo ožjega povezovanja poslovnih interesov z Donitom, Heliosom in Melaminom, vendar imamo za sedaj izdelan predlog le za povezavo z Donitom, za skupno delo na področju, avtomatske obdelave podatkov. SEKTORJI V TOZD IN DSSS DPO V TOZD IN DSSS TERENSKA SLUŽBA Danes, ko ponudba v barvarski industriji presega povpraševanje, si uspešne prodaje ne moremo misliti brez dobro organizirane terenske službe. Pri nas ta že dolga leta u-spešno deluje. Trenutno je zaposlenih šest tehnikov, ki delujejo na petih različnih področjih: — kovinska in avtomobilska industrija — lesna industrija — antikorozija z mornarico — široka potrošnja — smole. Osem let nazaj so terenski tehniki delovali pod okriljem razvoja, v sestavi posameznih razvojnih skupin. Zdaj spadajo v prodajo, torej v skupne službe. Ne prejšnje, niti sedanje stanje najbrž ne pomeni idealne rešitve, saj se tehnik na terenu srečuje manj s povsem komercialnimi posli in precej več z nalogami tehnične narave. Dobro mora poznati področje premaznih sredstev ali smol od tehnologije proizvodnje preko kontrole do samih lastnosti o-ziroma aplikacije. Najustreznejše mesto servisa je vsekakor v okviru marketinga, do sem pa pri nas še nismo prišli. Za to službo lahko rečemo, da je vseskozi na prepihu. Razpeti med kupci, trgom s svojimi zahtevami, našo proizvodnjo in komercialo s svojimi plani. Poglejmo malo bolj na drobno njihove probleme: — nenačrtno obiskovanje strank — naših porabnikov, saj se oglasijo le pri tistem, ki je glasen, ki to zah- teva. Razlog — pomanjkanje časa, ni prevoza. — kampanjsko obdelovanje terena, pri čemer so izpadle v bodočnosti še kako pomembne panoge (od agrotehnike, avtokaroserije, gradbeništva, do birotehnike in dela široke potrošnje). Razlog — pomanjkljivo, nenačrtno planiranje, prevoz. — improvizacija, saj jim nihanje kvalitete naših izdelkov povzroča nemalo težav. — nedodelana aplikacijska kakovost premaznih sredstev, čemur je glavni krivec premajhna povezanost kupcev s prodajalci. — premalo posluha za lastne ideje, izboljšave in posodobitve, saj so ob dosedanjem prizadevanju skoraj vedno naleteli na gluha ušesa. — strokovno neodgo var j aj oča kadrovska sestava naših predstavništev, ni prave povezave med DO, predstavništvom in situacijo na terenu. Njihove želje: Izboljšati zgoraj naštete dejavnike, poleg tega pa se želijo o problemih odkrito pogovoriti se z odgovornimi in tako komercialno-tehnične-mu človeku (kakršen naj bi dober terenec bil), ustrezno najti odgovarjajoče rešitve iz te, upajmo, ne dolgotrajne krize. can TUDI NAJBOLJ LAČEN NE POTREBUJE TRIKRATNE MALICE Delavci TOZD oz. DSSS Color so ob sprejemanju dopolnil k samoupravnim sporazumom na obravnavah po samoupravnih delovnih skupinah in zborih obravnavali tudi samoupravni sporazum o financiranju izgradnje tovarne polpripravljene in pripravljene hrane, ki naj bi jo gradila Kolinska s kapaciteto 75000 o-brokov malic. Pred leti so prav tako na zborih sprejeli sklep, da se financira izgradnja »Samskih domov Šiška«, katerih kuhinja naj bi po predvidevanju prav tako kot tovarna Kolinske kuhala malice in to za potrebe celotne šišenske občine. Delavci Color j a so v razpravi zavzeli stališče, da je potrebno med Kolinsko in Samskimi domovi Šiška doseči ustrezen sporazum, saj nima prav nobenega smisla, da bi izgradnjo kapacitet za kuhanje malic financirali dvakrat, še posebno zaradi tega, ker ima Color organizirano lastno kuhinjo v ta namen. Stališče in sklepi zbora so povsem pravilni, vprašanje podvajanja kapacitet družbene prehrane pa je posredovano tudi mestni konferenci zveze sindikatov, ki je dolžna dati ustrezen odgovor, na osnovi katerega bi se delavci DO v prvi polovici tega leta odločali o eventualnem pristopu k sporazumu za zidavo tovarne hrane. Povišan avtorski honorar Po pravilniku o nagrajevanju sodelavcev glasila Colorjeve informacije je uredniški odbor na svoji januarski seji sprejel nove, povišane honorarje za objavljene prispevke v tem glasilu za leto 1980. Višina a'/torskih honorarjev se določa za prispevek po številu strani na A 4 formatu, z razmakom »2« med vrsticami. Cela stran (30 vrstic) se honorira odvisno od »teže« članka, in sicer: din — Uvodnik 140 — Družbenopolitična, samoupravna in upravna vsebina od 85 do 120 — Aktualna gospodarska oz. druga problematika od 85 do 105 — Povzetki iz sklepov organov upravljanja od 55 do 85 — Lahkotna (športna, leposlovna) in ostala tematika od 70 do 90 — Risba grafikon od 85 do 140 — Karikatura od 105 do 140 — Križanka od 210 do 300 — Fotografije od 55 do 120 Upamo, da vas bodo ti honorarji pritegnili k večjemu sodelovanju. Zato pričakujemo več vaših prispevkov, saj nam boste olajšali delo pri oblikovanju glasila. Uredniški odbor Testno-aplikativni laboratorij v zadnji fazi dodelave pred otvoritvijo. Naš pogovor žreb je odločil Bolan Mali: ..Plice, znanilke svobode..." ® NAGRADNA KRIŽANKA Od šestih do dveh, tako dan za dnem, mesec za mesecem. Polovico aktivnega dnevnega časa preživimo korak drug od drugega in smo si tujci. A ni potrebno dosti in že se nam sodelavec pokaže povsem v drugi luči, tak kakršen je v resnici, brez maske, z drobnimi napakami, Skritimi uspehi in konjički. Kljub temu da nas v tovarni ni veliko, je med nami precej zanimivih, po svoje nenavadnih ljudi. Spoznali smo že »kačarja« Lešnjaka, pomudimo se še pri našem ptičarju Maliju. Ko je beseda nanesla na ptiče, je bil takoj pripravljen na pogovor. Že kot mladega fantiča ga je navduševala narava. Bližina gozda in družinska tradicija sta pripomogli, da se je že zgodaj navdušil za ptičjere-jo. Začelo se je z golobi pismonoši, nato pa se je preusmeril na manjše ptice — zunanje ptice pevke in kanarčke. Z leti je njegovo ukvarjanje S ptiči preseglo le ljubiteljske mere, saj letno vzgoji prek 90 mladičev, na balkonu pa mu prepeva redno o-krog 120 različnih vrst ptičev. Njegova specialnost so kanarčki, z različnimi križanji z zunanjimi ptiči (liščki, kalini, zelenci, grilčki, repniki, čižki...) je vzgojil resnično vrhunske primerke. Kanarčki živijo tudi do prek 15 let, s križanji so jih dobili iz prvotno rumenih vseh barv z izjemo črne. Bojan je član Ornitološkega društva v Ljubljani, kjer aktivno sodeluje v domovini (obročkanj e ptic v znanstvene namene...) in s tujino, med drugim Italijo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in. Belgijo. Je že dve leti republiški prvak; na lanskem jubilejnem šampionatu ornitologov Jugoslavije v Novem Sadu je osvojil prvo mesto za kolekcijo barvastih kanarčkov in se s tem uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo letos v češkem Olomucu s sodelovanjem prek 12.000 ptičev z vsega sveta. V Ljubljani vsako_ leto priredijo razstavo na Šubičevi gimnaziji in sodelujejo v okviru razstave Hortikultura na GR. Velika je ljubezen med njim in njegovimi ščebetajočimi prijatelji, saj bi brez take povezave marsikdaj lahko vse skupaj pustil. V ilustracijo: samec južnoameriškega čižka, primeren za križanje, je vreden 3.500 din. Nahraniti vse te lačne kljune še malo ni enostavno, saj pri nas skoraj ni dobiti ustrezne hrane in je v veliki večini vezan na uvoz iz Italije. Na koncu nam je še potožil: »Boli me človekov vedno hladnejši odnos do okolja, narave in njenih živih prebivalcev, med katerimi so ptice najlepši znanilec tiste svobode, ki je nam ljudem mnogokrat še kako manjka.« Can ■ B- « E” mmm O Z O L E r H E Kt/? -- ' a rzz D E C E h 3 E R mm n A7 R E A/ / === D n r R ■r E r / T K E SE -5 sr Es — sr V r m K Z O L R s * /9 H R z /9 /V w f> R E B TA. J E K O /V o H R T r-- / C R te R r "£7, r»,„ c z c R R f Z R m * SL T (/ P E SET /V r st 3 R 522 Z. C/ A/ R T z c E ZV ar O /9 z /9 m S o F O vS R / R Z' zv ss. SLf. L/ Z. B c/ /V R š? z p -S z E c - o R ► R / B fer D R R o t' R /V E \s O D R R 2> R * ‘M 3 z Zž? 3 zv —f o K O v Z 7 E A7 R j z t/ ZZ. i c. O G Z c E -V B r R R p z R R 5 E K /9 c = h r r R vS E G R 'r o ir A* d/ r R T — T' R A/ 7Z, R Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo javno žrebanje izvedli v prostorih razvojnega sektorja. Komisija v sestavi Pepca O-ven, Venčka Kuralt in Marta Sušnik je za dobitnico prve nagrade 200 dinarjev izžrebala Mileno Bohar, drugo nagrado 150 dinarjev prejme Franc Jordan, tretjo nagrado 100 dinarjev pa Viki Ažman. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. Čestitamo! OTROCI, NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO Stari dedek z belo brado, stari dedek dober mož, vsi ga čakamo veselo, saj prinese zvrhan koš. Vsi otroci nestrpno čakajo novega leta in že tedne pred tem sestavljajo dolga pisma, polna želja, da jih pošljejo dedku Mrazu. Pa mora biti zares dober ta dedek, da lahko u-streže vsem otrokom, kajti želja je res veliko. Če bi hotel prinesti vse tiste smuči, sanke, knjige, igračke, pa sladkarije, bi potreboval vlak. Na žalost pa ima samo sanke in skuša na njih pripeljati kar največ daril. Kako pa se je kaj ta dedek Mraz odrezal letos v naši DO, kjer imamo okoli 430 otrok starih do 10 let in ki so še upravičeni do obdaritve? Kakor že nekaj let nazaj, je tudi letos potekala akcija obdarovanja otrok v povezavi s KS Medvode. Vsi otroci v naši KS so dobili enaka darila, saj je pri tolikšnem številu otrok v KS Medvode (okoli 2000 otrok) zelo težko izbirati darila. Težko se je bilo odločiti med knjigami in slikanicami, ki jih je ponudila Mladinska knjiga, saj so bile vse zanimive. Z upanjem, da bodo izbrane knjige o- troci z veseljem prebirali, smo se odločili za Martina Krpana, Gozd in travnik in slikanice za otroke, mlajše od 5 let. Nosilec akcije je bil KO zveze sindikatov Medvode, OO ZSMS pa so poskrbele za dokončno izvedbo akcije. Za vse DO na področju Medvod so bile organizirane predstave v kulturnem domu Medvode. Lahko rečem, da je bila predstava zanimiva in da je pritegnila najmlajše poslušalce. In če bi imeli v našem kulturnem domu, če ga sploh lahko tako imenujem, vsaj dober ojačevalec, bi tudi tisti, ki so sedeli zadaj, lahko slišali, kaj se na odru dogaja. Končam naj z mislijo, da je za nami leto otroka. Leto, v katerem smo nenehno poudarjali, da so otroci naše največje bogastvo. Toda, ali bomo znali to bogastvo tudi ceniti in varovati? Ne smemo pozabiti, da v svetu še vedno vladata lakota, pomanjkanje in vojne in da ponekod otroci umirajo od lakote, mamil in alkohola. Zato si moramo prizadevati, da bi bil vsak otrok deležen srečnega in brezskrbnega otroštva. Pomoč „Tevževim sedmim“ V reviji »Jana« je bil objavljen članek o »Tevževi« družini. Presune te, ko vidiš, da so nekje tako daleč ljudje brez pomoči, zato smo se v Colorju delavci odločili, da pomagamo tem ljudem, ki so v težavah, lačni in brez pomoči. Zbrali smo čez 9.000 din in obleke za mater ter otroke. Dne 22. 12. 1979 smo se odpeljali do Zg. Laž k »Tevževim«. Iz zbranega denarja smo kupili precej hrane: olje, moko, sladkor, testenine, riž, marmelado, med, margarino in velik paket za »dedka Mraza« za o-trcke. Ker nismo točno vedeli, če smo na pravi poti, smo o tem vprašali ljudi, ki smo jih srečevali. Le-ti so nas najprej napotili k predsedniku krajevne skupnosti in Rdečega križa, kjer so nam povedali, da sta- Še vedno naši... Niso redki ljudje, ki mislijo, da je tovarna le mrtva stvar, skup strojev, zgradb in problemov, nihče pa ne pomisli, da je to plod dela živih ljudi, da živi in diha kot vsako živo bitje, saj smo tovarna pravzaprav mi in tisti, ki sicer niso več pri nas, vendar so ji pomagali vdihniti življenje. Pomeni, da so s svojim delom še vedno prisotni v vsaki zgradbi, v vsakem stroju in na vsakem koraku. Ne spomnimo se jih samo enkrat na leto, naših upokojencev, tako ali drugače se jih spomnimo bodisi v razgovoru, intervjuju za Colorjeve informacije, ali takrat, ko pomislimo: »Včasih je bilo drugače...« Tudi letos smo se srečali z njimi nekaj dni pred novim letom in se v prisrčnem razgovoru pomenili o njihovih in naših svetlih trenutkih in težavah, ki so se dogodile od zadnjega srečanja. Odkrito in po resnici lahko povemo, da je vsakoletno srečanje z našimi nekdanjimi sodelavci izredno prijetno in da je to eden trenutkov, ki nam ostane najdalj časa v spominu. Prijetno je gledati, kako nekateri kljub že kar častitljivim letom znajo še vedno ubrano zapeti in zaplesati z mladost-nostjo, ki se je ne bi sramoval marsikakšen dvajsetletnik. V letu 1980 in tudi naprej jim želimo, da bi v miru, zdravju in zadovoljstvu uživali zasluženi pokoj in da bi se z nami še čim večkrat srečali. nje pri hiši še zdaleč ni tako, kot je pisalo v časopisu. Nato smo šli k Tevževim. Pred hišo je bil velik kup še ne odprtih paketov, mnogo pošte, ki je bila posledica članka in jo Tevževa ne more sproti prebrati. Tevževi smo povedali, da smo iz Colorja in zakaj smo prišli. Pomoč je odklonila, rekla naj jo izročimo RK, ker ima vsega dovolj in da jo dobesedno zasipavajo s solidarnostjo. Sprejela in zahvalila pa se je za denar, ki smo ji ga nakazali. Povedala je, da se ne more vsem darovalcem pismeno zahvaliti, ker jih je preveč. Obleke, 1.000 din in hrano smo poklonili krajevnemu odboru RK za starčke in revne krajane, katerih je tam precej. Prepričali in videli smo, da ni vse tako, kakor je bilo napisano v »Jani« in da ima Tevževa tudi precej svoje zemlje. Novinarka Alenka Bibič bi se morala, ko je šla v Zg. Laže k Tevževim, povezati s krajevno skupnostjo in RK, pa bi bil članek o sedmih otrocih brez očeta drugačen, bolj resničen in manj napihnjen ter solzavo obarvan. Okrog 5.000 din preostalega zbranega denarja, ki ga nismo porabili za nakup živil, bomo kot darilo podarili naši nekdanji delavki Slavki Plešec, ki se je ponesrečila na poti v službo in je danes invalidsko u-pokojena. Kljub »bergljam«, majhnemu otroku in nizki pokojnini zida hišo. Tudi v naši tovarni imamo ljudi, ki so potrebni solidarnostne pomoči, mogoče celo bolj kot Tevževa ! Zdenka Gleščič Meraztovorjeni • vagoni Železniško gospodarstvo je po novoletnih praznikih zašlo v velike težave — pojavil se je problem neraz-tovorjenih vagonov. Novoletni prazniki so se letos razvlekli na pet dni, za nekatera podjetja pa celo na devet dni. Prav zato pa je blago, natovorjeno na vagonih, ostalo vseskozi nedotaknjeno. Vagoni so se kopičili, tako da jih je skoraj 5.900 čakalo na razkladanje. Naša delovna organizacija ni bila sokrivec v tem problemu, saj smo u-vedli v ponedeljek, 31. decembra dežurstvo za razkladanje. Takoj po praznikih pa smo kljub zmanjšani delovni sili poskrbeli za izpraznitev vagonov. Zamujala pa je carina, saj je skoraj do sredine januarja ostalo neocarinjenih 7 vagonov, namenjenih za Color. Upamo, da se kaj takšnega v bodoče ne bo vleč ponovilo, saj mora vsakdo čutiti odgovornost tudi do družbe, kajti takšna gospodarska škoda je breme nas vseh. Članku ob rob: Iz priobčenega članka veje grenkoba in zdrava pamet preproste in poštene delavke, ki (verjetno) je fakultetno izobraženi poklicni novinarki odčitala krepko lekcijo. Pridružujem se Gleščičevi in ugotavljam, da revija »Jana«, ki je namenjena našim dekletom, ženam in materam (jo pa kot moški kdaj prelistam, če nimam drugega branja) po svoji vsebini pogosto izpade kot pogrošen bulvarski časopis. Skoraj ni številke, v kateri ne bi bil priobčen vsaj en članek napihnjene, solzave vsebine, poln dvomljivosti in polresnic. Ob sveti jezi naših delavcev v zvezi s tem člankom, sem se spomnil na podobnega izpred precej let, ki je bil objavljen v isti reviji. Opisoval je »tragično« življenje »nekega od staršev in sveta zavrženega, nesrečnega (?!) dekleta«, ki jo je »kruta usoda iztrgala« iz idiličnega bohinjskega kota in postavila med same tuje ljudi v Kranj. Ko sem dekle vprašal, od kdaj je taka »revica«, mi je smeje povedala, da je neko novinarko pač »štopala«, ko je šla na morje (novim) pustolovščinam (prijetnim verjetno) naproti. Beseda je dala besedo, posledica je bila »krasen članek — dober štos«' v času časopisnih kislih kumaric. Bodisi kakor koli že in ne glede na to, da želi Jana biti senzacionalna in uglašena na sentimentalne strune naših mehkosrčnih žensk, ne glede na to, da je povzročila stihijsko zbiranje pomoči, ker ni poskrbela za organizirano akcijo, ampak le za solzav članek, katerega namen je bil povečati naklado za vsako ceno. Jana je lahko in mora biti revija za pripadnice nasprotnega spola (»Moški, to se vas ne tiče!«). Nekaterim novinarkam ali (novinarjem) pri Jani pa bi bilo dobro nežno in diskretno svetovati, naj se poskusijo pri pisanju pravljic za »Cicibana«, seveda, če jih bodo otroci sprejeli. Vodja kadrov, sploš. sektorja Jože Perko P. S. Ker do dneva pisanja tega pripisa v Jani še ni bil objavljen popravek spornega članka, bomo en izvod »Colorjevih informacij« poslali tudi uredništvu Jane in zahtevali javen odgovor v imenu najmanj vseh tistih Colorjevcev, ki so iz srca in v dobri veri prispevali materialno in finančno pomoč, ki je prišla kljub vsemu (k sreči) v prave roke. MM COLORJEVE INFORMACIJE št. (1) (92), leto 9., januar 1980. Izdaja jih organizacija združenega dela Coior Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Franc Erman, Jože Gostič, Majda Možina, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije: Franci Rozman. Tisk aero Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. februarja 1980. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Dopisujte v naše glasilo!