FîaD-tÆ
SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO)XXII. (16) No. (šjtev.) 21
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES 23. maja 1963
Študijski dnevi
Da smo ,se Slovenci kulturno, politično ter gospodarsko povzpeli na raven visoko kulturnih ter politično zrelih narodov, imajo brez dvoma del zasluge tudi študijski tečaji. Slovenci jih poznamo že iz dobe slovenskega narodnega, političnega, kulturnega ter verskega preporoda. Isti možje, ki so tedaj nosili glavno breme vsega obnovitvenega dela med Slovenci, so bili tudi organizatorji prvih študijskih tečajev. Osebnost dr. Jan. Ev. Kreka in krščanski socialni nauk, ki ga je oznanjal med Slovenci, sta vsako leto privabljala na študijske tečaje na Št. Jošt pri Kranju slovenske študente iz vseh delov slovenske domovine. Prihajali so iz Ljubljane, Novega mesta, Celja, Maribora, Gorice in Trsta.
Na študijskih tečajih ali dnevih so razmotrivali o vseh tedanjih perečih vprašanjih: o socialnih, gospodarskih, političnih, verskih. Poleg dr. Kreka so bili predavatelji tudi drugi tedanji vodilni slovenski možje iz katoliškega tabora. Sloves šentjoških tečajev je kmalu prekoračil meje slovenske domovine in prodrl tudi med Hrvate. Zato je bilo med udeleženci šentjoških tečajev poleg slovenskih študentov vedno tudi precej hrvatskih. Hrvatski udeleženci teh tečajev so potem bili v letih med prvo svetovno vojno, med njo in po njej glavni nosilci katoliškega pre-poroditvenega dela med Hrvati na kulturnem, gospodarskem, in političnem področju. Gotovo je precejšnja zasluga teh tečajev, da so bili tedaj odnosi med Slovenci in Hrvati v resnici tako prijateljski, da bolj sploh niso mogli biti.
Poleg študijskih tečajev na -št. Joštu so bili na Slovenskem znani tudi dijaški tečaji na prijazni gori Oljki v 'Savinjski dolini. Na te je zlasti rad prihajal dr. Korošec, ki je svojega osebnega prijatelja dr. Kreka tudi rad' obiskoval na Št. Joštu. Poleg teh dveh so v zgodovini gibanja in dela slovenskega katoliškega dijaštva med obema svetovnima vojnama zapisani tudi dijaški tečaji v Stični na Dolenjskem, pri Sv. Primožu nad Kamnikom in v Bohinju.
Kaj je bil namen dijaških študijskih tečajev? Glavni je bil gotovo ta, da je slovensko mladino utrjeval v pravilni načelni usmerjenosti, da ji je še močneje osvetlil in hokazal rešitev tedanje slovenske problematike s krščanskega vidika. Dalje je bil namen teh tečajev ali študijskih dni priprava slovenske študirajoče mladine za delo med' narodom na vseh področjih, kajti med udeleženci tečajev so bili poleg bogoslovcev študentje, ki so -se na univerzah pripravljali za najrazličnejše laične poklice. S teh tečajev so odhajali samo še bolj utrjeni v idealizmu in navdušenju ter pripravljenosti za službo svojemu narodu. Zato so bili obiskovalci tedanjih študijskih tečajev med najbolj vnetimi in požrtvovalnimi širitelji prosvete ter zadružništva v slovenskem podeželju. Slovenski študentje so po župnijah nastopali skupno s kmečkimi fanti in dekleti pri raznih igrah in pevskih nastopih, slovenskim možem, ter kaplanom in župnikom so pa pomagali “ustanavljati slovenske posojilnice in hranilnice ter ostale zadružne ustanove.
Velik je bil pomen slovenskih dijaških tečajev v domovini tudi v tem, da ee je na njih slovenska mladina iz vseh delov 'Slovenije med seboj spoznavala in v prijateljstvu utrjevala slovensko narodno skupnost, še večji pa ta, da je na njih ta mladina prihajala v neposredni osebni stik in razgovor zlasti z dr. Krekom in dr. Korošcem, ki ju je imela m.ed sabo ne kot nedostopna politična vodnika slovenskega naroda, ampak kot človeka, prijatelja, s katerima se je lahko pogovorila odkrito o vseh stvareh. Tako se je med njima in slovensko dijaško mladino ustvarjal iz leta v leto osebni človeški in prijateljski odnos.
Dijaški tečaji so pa bili tudi neke vrste visoka šola za slovensko mladino. Na njih je namreč nastopala tudi ona ali z referati in koreferati, nato si je pa bistrila um v stvarnih debatah in kritikah, tako da so se aktualna vprašanja preučila z vseh strani.
Dijaškim študijskim dnevom so se v poznejših letih, zlasti med obema sve-
v
Odobritev franeosko-ucms fee pogodbe o prijateljstva
Zahodnonemška poslanska zbornica je prejšnji četrtek z veliko večino odobrila francosko-nemški pakt, ki vzpostavlja tesno sodelovanje med Francijo in Zahodno Nemčijo, dvema stoletnima sovražnikoma.
Pakt mora sedaj odobriti še senatorska zbornica, kjer pa je odobritev že zagotovljena.
Proti paktu je glasovalo le nekaj poslancev, še manj pa se jih je vzdržalo glasovanja.
Predsednik Adenauer je v kratkem govoru pred glasovanjem poudarjal, da je pakt eno največjih del, kar sta jih francoski in nemški narod izvršila v dolgih stoletjih. Večina nemškega naroda je ta pakt že odobrila.
Prvotno je proti paktu nastopala socialistična opozicija, ki pa je končno pristala nanj, ko so vanj vključili stavek, v katerem stoji, da pakt ne nasprotuje drugim nemškim pogodbam,
zlasti ne Skupnemu evropskemu trgu in NATO.
ZSSR jet ratifikacijo pakta in pakt sam seveda napadla s poročilom Tassa, v katerem pravi, da „pakt smrdi po smodniku“. Tass nadalje piše: „Francija vedno igra vlogo kulise, za katero se zah. nem. militaristi lahko mirno pripravljajo na nove vojaške pustolovščine.
Te trditve je sovjetska vlada postavila v svoji noti, ki jo je poslala De Gaullu v odgovor na njegovo noto, v kateri je ta zatrdil Moskvi, da ima pakt miroljubni značaj. „ZSSR ni proti prijateljstvu in sodelovanju med Parizom in Bonnom, “ trdi Hruščov v noti, „toda, če bi pakt bil v resnici instrument miru, bi imel vso sovjetsko podporo. Toda ta pakt že smrdi po smodniku in poljskih bolnicah. Ni nič drugega, kakor vojaški blok med dvema državama znotraj vojaškega bloka, 15 članic NATO,“ s strahom sodi Hruščov.
Wes&ljski junak Cooper
V sredo, 15. maja, dopoldne je ameriški kozmonavt Gordon Gboper poletel z oporišča na rtu Cañaveral z raketo Atlas na vesoljsko pot okoli Zemlje. Določeno mu je bilo napraviti 22 krogov v višinah med 175 do 260 km. nad površino Zemlje ter se spustiti pri Otočju Midway v Tihem oceanu v morje po približno 35 urah letenja.
Polet se je izvršil v redu, brez omembe vrednih nevšečnosti, tako za Cooperja kakor za tehnike, ki so polet spremljali z odletne postojanke in z vmesnih opazovalnih postaj, razpostavljenih po vsej zemeljski obli. Pri 17. krogu je Cooper ugotovil, da so se pokvarile avtomatične zavore, vsled česar se je moral odločiti, če se je hotel živ vrniti na Zemljo, z ročnimi zavorami ustavljati kabino ter je končno prišla z 90 sekundno zamudo 6 km oddaljena od letalonosilke Kearsarge.
Med poletom je zaužil 57 različnih hranil, ki so mu dale 2376 kalorij. Spal je’ več ur brez vseh težav. Nevšečnosti je imel enkrat zaradi hitrega zvišanja temperature v obleki ter pri oddajanju telesnih odpadkov. Po izstopu iz "kabine na krovu letalonosilke mu je za trenutek postalo slabo, med vožnjo je izgubil na teži nad 3 kg, toda se je po dveh urah popolnoma opomogel. Ugotovili so, da se mu je med poletom in zaradi vdihavanja samo kisika telo močno izsušilo tekočine. Zato je na letalonosilki pospravil veliko tekočin.
Z letalonosilke je odletel z letalom, v Honolulu na Havajih, kjer ga je pričakovala žena s hčerkama, od tam pa so skupaj odleteli na rt Cañaveral. Po prihodu je imel tiskovno konferenco, na kateri je med drugim povedal: „Polet je bil odličen.“ Zemljo je videl kot na dlani, celo take podrobnosti, kakor npr. ladje, železnice, na Tibetu posamezne koče, svojo rodno vas itd.; iz kabine je spustil majhno napravo z lučjo, ki je potem z njim krožila okoli Zemlje in še sedaj kroži; luč s te naprave je bila dobro vidna iz kabine; tkzv. kresnice ali snežinke, ki sta jih videla tudi Glenn in Schirra, so skoro gotovo zmrznjeni koščki plina, ki ga spuišča kabina iz ce'vi, da se obdrži v pravilni
legi; posnel je vrsto fotografij zemeljske oble, ki so se vse odlično posrečile.
V torek je bil Cooper sprejet pri Kennedyju v Beli hiši, nakar je prisostvoval seji ameriškega kongresa. V New Yorku pa so mu priredili sprevod za junake po Broadwayu.
Doslej je po vesolju letalo deset zemljanov, in sicer: Gagarin, 12. 4. 61, en krog; Shepard, 5. 5. 61, vzlet in vrnitev; Grissom, 27. 7. 61, vzlet in vrnitev; Titov, 6. 8. 61, 17 krogov; Glenn, 20. 2. 62, 3 krogi; Carpenter,
24.	5. 62, 3 krogi; Nikolajev, 11. 8. 62, 64 krogov; Popovič, 12. 8. 62, 48 krogov; Schirra, 3. 10. 62, 6 krogov; Cooper, 15. 5. 63, 22 krogov; se pravi šest Amerikancev in štirje Rusi.
TITO NA STRANI MOSKVE
Pekinška radijska postaja je prejšnji teden objavila, da se bodo razgovori med ZSSR in rdečo Kitajsko o „ideoloških razlikah“ med njima začeli 5. julija v Moskvi.
V šestih tednih, ki še manjkajo do začetka teh razgovorov, pa se vsaka stran trudi, da bi medtem čim jasneje in odločneje povedala drugi, kakšno je njeno stališče do vprašanj, zaradi katerih sta oba komunistična velikana prišla navzkriž.
Tako je sovjetska Pravda v svoji nedeljski izdaji objavila dolg članek o tkzv. Titovem revizionizmu in Maoce-tungovem dogmatizmu ter v njem trdi, da je Moskvi Titov revizionizem, bolj po godu, kakor Maocetungov dogmatizem. Z drugimi besedami se to pravi, da Moskvi bolj ugaja Titova vrsta komunizma, kakor pa kitajske zahteve po nasilnih revolucijah, ki naj jih komunisti prožijo povsod' za dosego nadvlade nad svetom.
Še do pred kratkim je Moskva smatrala Titovo vrsto komunizma za največjo nevarnost svetovnemu komunizmu. Toda Hruščov in Tito, ki ga Peking imenuje izdajalca, sta se med seboj lanskega decembra pobotala in vzpostavila znova tesne odnose.
Tito je minulo soboto v Beogradu izjavil, da bo še poglobil odnose z Mo-
tovnima vojnama, pridružili številni študijski tečaji, ki so jih prirejale redno slovenske prosvetne in mladinske ustanove, ki so imeli namen ustvarjati kader sposobnih ljudi za delo m.ed slovenskim narodom na vsem področju slovenskega življenja.
Tradicijo slovenskih dijaških tečajev in študijskih dni smo slovenski izseljenci prinesli s seboj tudi v svobodni svet. V Argentini je npr. z rednimi socialnimi dnevi začela Družabna pravda, študijske dneve je večkrat pripravilo tudi Slovensko katoliško akademsko starešinstvo. Obžalovati je, da ga letos ni bilo, redno jih pa nekaj let nazaj pripravlja -Slovensko katoliško akademsko društvo. Zadnji tak dan je bil minulo nedeljo.
K temu je slovenski akademski mladini v izseljenstvu samo čestitati. Pa ni zadosti samo ji čestitati in jo pohvaliti, tudi vsestransko jo je treba podpreti, da bo lepo in koristno tradi-
cijo slovenskih dijaških študijskih tečajev ohranjala tudi v izseljenstvu. Kajti, če so nam bili dijaški tečaji potrebni in koristni doma v rednih in normalnih razmerah, koliko bolj so nam še v izseljenstvu, kjer je tudi slovenska mladina izpostavljena tolikšnim, nevarnostim, ne samo, da se nam pokvari, ampak tudi izgubi. Sredi materialističnega okolja ji je treba še trdnejše načelne jasnosti in pravilne usmerjenosti, da bo še naprej potrjevala močno upanje slovenski skupnosti v izseljenstvu, še bolj pa od komunizma zasužnjemu narodu v domovini, da bo nadaljevala s slovenskim narodnim,, demokratskim in verskim izročilom, ko bo zamenjala starejši slovenski rod ter da bo z enako odločnostjo nadaljevala boj za resnično osvoboditev naroda v domovini in s svojim delom pripomogla, da bo sonce svobode pregnalo mrak komunističnega suženjstva s slovenske zemlje.
¡AL GRAN PUEBLO ARGENTINO SALUDl
Ta 'plamteč pozdravni vzklik iz argentinske narodne himne odmeva 25. maja po vsej Argentini. Kajti 25. maj je praznik argentinskega ljudstva, ki si je v vzajemni rodoljubni skupnosti z majsko revolucijo pred 153 leti priborilo politično neodvisnost in si postavilo svojo prvo narodno vlado s Cornelijem Saavedro na čelu.
Od 'tedaj naprej Argentina živi svoje samostojno narodno, politično, gospodarsko in kulturno življenje. Veseli in žalostni dogodki so jo spremljali v tem razdobju. Velik kulturni in gospodarski napredek je dosegla in zelo se je zvišala življenjska raven njenih prebivalcev.
V zadnjih letih Argentina preživlja znova težke preizkušnje v iskanju prave poti v resnično svobodno in demokratsko življenje. Te napore otežuje politična nestabilnost, ki močno vpliva na razvoj gospodarskega življenja in razvoja.
Argentina je nova domovina tudi številnih slovenskih demokratskih izseljencev. Vsi so tesno povezani z vsem argentinskim ljudstvom zlasti še na narodni praznik 25. majal v želji in prošnji Bogu, naj bi razsvetlil njene voditelje, da bi znali domovino voditi po pravi poti, narod pa, naj združi v slogi, ljubezni ter medsebojnem razumevanju in spoštovanju, da bi si vsi postavili vzvišeni cilj, ki gd\ je treba doseči za vsako ceno: Blaginja domovine nad vse in za vse!
I Z
TEDNA
Brazilski predsednik Goulart zadeva s svojim predlogom za izvedbo agrarne reforme na -težave. Po sedaj veljavni ustavi država lahko odvzema zemljo privatnikom proti takojšnjemu in primernemu plačilu v gotovini. Predsednik Goulart bi pa rad odvzeto zemljo plačal v obrokih in z boni. V ta namen je parlamentu poslal predlog za spremembo zadevnih ustavnih določil. Posebna .parlamentarna komisija je pa z veliko večino zavrnila predsednikov predlog. Nekateri listi imajo poročila, da Goulart sedaj pritiska na parlament, da bi -spre-
skvo in dodal: „...pa -tudi z Zahodom.“ Napadel je rdeče Kitajce kot vojne hujskače ter jim očital, da so proti Jugoslaviji zato, ker da ima tako močan vpliv med nevezanimi državami. Nadalje je poudarjal, da bo Jugoslavija v vsem, podpirala sovjetsko politiko mirnega sožitja z Zahodom in dejal, da so „kitajske napake velike kakor Himalaja.“
Ta nova naslonitev Tita na Moskvo v zunanji politiki ni pravzaprav nič novega za tiste, ki imajo odprte oči. V nobeni mednarodni -organizaciji ni Tito še nasprotoval sovjetski zunanji politiki. Znotraj Jugoslavije pa je že očitna z novim valom neusmiljenega podržavljenja še zadnjih ostankov samostojnih obrtnikov, kmečke zemlje in gozdov in sploh življenja vsakega posameznika. Toda to, na žalost, zahodnjake dosti ne zanima.
V TEDEN
jel njegov predlog za spremembo ustave z grožnjo, da bo v nasprotnem slučaju odstopil.
Parlament zvezne nemške republike je odobril proračun zadeto 1963 v višini
57.000	milijonov mark. Je to največji proračun, -kar jih je Nemčija sploh kdaj imela. Za narodno obrambo je določenih 18.400 milijonov mark.
Herman Kroede, vodja begunskega taborišča Zirndorf na Bavarskem, je izjavil da je ob zadnjem mue-nchenskem mednarodnem velesejmu zaprosilo 70 jugoslovanskih državljanov za. politično zaščito v nemški zvezni republiki. Jugoslovani so v Muenchen prišli pod pretvezo, da si bodo ogledali tamošnjo vele-sejmsko prireditev, pa so to priložnost izkoristili in ostali v emigraciji. Pač najboljši -dokaz, da v Titovini le ni vse tako rožnato kot to slikajo jugoslovanski komunistični propagandisti zlasti emigrantom, če se kar 70 ljudi naenkrat noče več vrniti v to komunistično „obljubljeno deželo“ in se raje- odloči za življenje v -svobodnem in demokratskem svetu!
Generalisimus Francisco Franco in
predsednik portugalske vlade Antonio de Oliveira Salaza-r sta se minuli teden sestala v španskem mestu Merida ter izmenjala misli o sedanjem, zunanjepolitičnem položaju, zlasti glede skupnega zadržanja proti Amerikancem pri bodočih razgovorih za obnovitev pogodbe o ameriških bazah na Iberskem, polotoku.
T
£z življenju In dogajanju v Argentini
Spopolnitev vlade
-Kriza, iki jo je (povzročil prejšnji notranji minister gen. Rauch s svojo znano spomenico in njenimi zahtevami, še ni povsem rešena. Predsednik dr. Guido še vedno ni imenoval vseh ministrov. Po -imenovanju gen. Osirisa Villegasa so bili določeni naslednji novi ministri: -drž. tajnik za vojsko Hector Alberto Repetto, star 48 let, minister za pouk in p-ravosodje dr. José -Mariano Astigueta. Po poklicu je odvetnik. S-tar je 41 let; minister za delo Dr. Bernardo Alejandro Bas. Po poklicu odvetnik, je -bil pravni zastopnik 25 delavskih sindikatov. Več let je predaval tudi na univerzi. Je sta-r 44 let. Pri volitvah 18. III. 1962 je bil izvenstran-karski kandidat ha listi dr. Frondizije-vih intransigentnih radikalov. Zase je dejal, da je pripadnik kršč. soc. nazorov in zagovornik papeških socialnih okrožnic; ministrstvo za gospodarstvo je prevzel dosedanji drž. tajnik za poljedelstvo dr. José Alfredo Martinez de Hoz. Ta resor je predsednik dr. Guido ponudil rektorju buenosaireške univerze dr. Juliu Oliveri, ki je pa ponudbo po peturnem posvetu s člani vseučili-škega sveta odklonil. Novoimenovani min. za gospodarstvo je star 37 let in je n-ajmlajši minister za gospodarstvo kar jih je doslej imela Argentina.
Prejšnjo soboto so pa bili potrjeni na dosedanjih položajih: min. za narodno obrambo dr. J. Astigueta, za soc. skrbstvo in javno zdravje dr. Tiburcio Padilla in za javna dela ter javno službo inž. Horacio Zubiri. Večina državnih tajnikov in podtajnikov je obdržala svoje dosedanje položaje. Izpraznjena mesta drž. tajnikov in resor zunanjega ministrstva bodo zasedena prihodnje dni.
V 13 mesecih, odkar je bil v Argentini odstavljen leta 1958 izvoljeni predsednik dr. F-rondizi, je Argentina imela 5 notranjih ministrov, 3 zunanje, 4 obrambne, 3 ministre za gospodarstvo, 5 drž. tajnikov za vojsko, 4 drž. tajnike za mornarico, 3 drž. tajnike za letalstvo in 5 drž, tajnikov za finance.
Poleg notranjega ministra ima v vladi najtežjo nalogo minister za gospodarstvo. Zaradi politične nestabilnosti se je gospodarski položaj zelo poslabšal. Po tovarnah so ponekod znatno omejili proizvodnjo in mnogo delavcev nima stalne zaposlitve. Poslabšanje gospodarskega položaja se najbolje odraža v dejstvu, da se je v letu 1962 število podjetij, ki so napovedala stečaj, zvišala za 46%, draginja je narasla za 50%, vrednost pesa je padla za, 67%. Znatno se je znižala proizvodnja mesa in žita. Primankljaj v drž. proračunu je znašal 320 milijonov dolarjev in rezerva zlata ter tujih valut se je znižala od 351 milijonov dolarjev na 185 milijonov.
Dr. Guido odločno za izvedbo političnega programa
Predsednik dr. Guido je bil prejšnji petek zvečer na večerji pri inozemskih časnikarjih. Navzoči so bili poleg njega še ministri zvezne vlade ter člani diplomatskega zbora prijateljskih držav.
Dr. Guido je odgovoril na zdravico predsednika Združenja inozemskih časnikarjev Percy Fosterja z daljšim govorom, ki je bil nekak odgovor na spomenico prejšnjega notr. m.in. gen. Rau-cha. Med drugim je dejal, da se je pod pretvezo „čiščenja javnega življenja“ postavila zahteva po zamenjavi vrstnega reda za reševanje nujnih zadev, t.
j., da je treba najprej očistiti javno
'Stran 2
Sf OBOD 9 A >&>*▼»»***
Buenos Aires, 23. maja 1963
Pred slovenskim žalnim dnevom
„...Med velike stvari, za katere se izplača dati življenje, še več: katere smo za ceno življenja dolžni braniti so: ndše lastno življenje, družina, narod. Cerkev božja in osebna svoboda. In prav to je bilo, kar so branili padli junaki. Vsi vemo, da so pod zločinsko frazo: „Žrtve morajo biti," padale stotine najboljših Slovencev, zahrbtno pomorjene ali pa okupatorju v )mučenje in smrt izročene, preden je kdo zagrabil za orožje, da brani sebe in svoje bližnje. Do dobra smo poznali doktrino komunizma, ki napoveduje brezkompromisni boj Cerkvi in krščanski družini. Vedeli smo dobro, kakšna je brezbožna komunistična družba, ki odklanja posamezniku najosnovnejše človeške pravice in ga spreminja v mrtvo številko, ki ne sme ne misliti, ne govoriti, ne delati po svoji preudarnosti. Vsi protikomunisti smo se borili z besedo, tiskom, zgledom in tudi c orožjem proti nasilniku, ki nam je hotel vzeti te osnovne dobrine.
Naš boj je bil po božjem in človeškem pravu upravičen. Kdor se brani v sili, nima časa, pa tudi ne dolžnosti, da bi prosil ali iskal dovoljenja za svojo samoobrambo. Tudi ni časa za izbiranje najprimitivnejših sredstev za samoobrambo. Kadar gre za to, ali boš ti mene ali jaz tebe, pograbim za vsak dovoljen pripomoček, ki mi je v korist. Takrat nimamo dolžnosti čakati in poslušati, kaj nam svetujejo gospodje v Jalti, Teheranu ali Londonu. Kadar je zločinec v hiši, imam že po naravi vso pravico, da se mu postavim v bran.
To in nič drugega je bila borba proti komunizmu v naši deželi. Zato je bila pravična in častna, zato so žrtve toliko vredne in zato smo po-mosni nanje."
(Seme našega naroda, Sv. iSlov, štev. 19, 29. 5. 1952.)
Mensaje demócrata eeistiano
To je naslov mesečne revije, ki jo za kasteljansko govoreči svet izdaja Krščansko-demokratska zveza za Srednjo Evropo v ZDA, v kateri je včlanjena tudi Slovenska ljudska stranka in je njen predsednik dr. Krek tudi eden od podpredsednikov v CDUCE.
Pred sako imamo številko za april-junij 1963. Obsega 24 strani in je v resnici zelo zanimiva ter polna najaktualnejše vsebine. Saj so v njej objavljeni članki vodilnih funkcionarjev krščanskodemokratskih strank v posameznih Latinskoameriških državah o problemih, ki so trenutno najbolj aktualni v teh državah, zlasti o agrarni reformi.
Že uvodni članek „En pro de la „Revolución en Libertad“ govori o tem perečem problemu, ki nujno zahteva rešitev. Krščansko demokratske stranka za njeno rešitev odklanjajo kapitalizem, pa tudi komunizem in se postavljajo „na tretjo pozicijo“, t. j. so za mirno in pravično rešitev tega vprašanja v svobodi in demokraciji, t. j. „z revolucijo v miru“. Naslednji Članek ^Severnoameriški scenarij“ je jiapisal Francis E. McMahon, ki govori o ameriških prizadevanjih za rešitev perečih problemov v Latinski Ameriki, katero predsednik Kennedy smatra „za trenutno najbolj kritično področje“. O nevarnostih, ki jih povzročajo neurejene socialne razmere v Latinski Ameriki, govori tudi naslednji članek jezuita George H. Dunn-a „Vojna, ki je ne smemo izgubiti“. „Mirovni krožki v Venezueli“ kažejo prizadevanja vseučiliške mladine v Venezueli za mirno sožitje med narodi. Pod naslovom „Spremeniti moramo“ so objavljeni glavni odstavki govora Teodorja Moscoso, glavnega koordinatorja programa, ki ga za obnovo Latinske Amerike izvaja Zveza za napredek. Za tem člankom je objavljen zaključek skupnega pastirskega pisma čilenskih škofov o „socialni in politični
dolžnosti“, nakar sledi zanimiva in obsežna razprava 'Rudolfa Katzensteina o „kapitalizmu in federalizmu v Latinski Ameriki“. Zanimiv je dalje članek „Odkup upanja“, ki govori o nalogah krščanskih sindikalistov pri reševanju socialnih vprašanj, članek „Tretja pozicija v akciji“ pa popisuje izvedbo agrarne reforme v Venezueli. Članek je napisal Jaime Fonseca. Kot znano, venezuelska kršč. demokratska stranka COPEI sodeluje v vladi in je prav njen član dr. ’Víctor Giménez Landines minister za poljedelstvo. Iz članka o „Revolucionarni social krščanski stranki v Dominikanski republiki“ zvemo za njeno opozicionalno stališče proti sedanjemu režimu, članek „Poljedelski sindikalizem v Brazilu“ nas pa seznani z brazilsko socialno-agrarno problematiko. Napisal ga je Mario Dias da Silva. Članek „Za večje sodelovanje“ od Manuela Moreyre z opisom prvega krščan-skodemokratskega kurza za Latinsko Ameriko govori o nujnosti še tesnejšega sodelovanja med temi strankami v svetu, v naslednjem je pa popisano delo Mednarodnega instituta za študij in dokumentacijo v Rimu.
Za Slovence je v tej številki zlasti zanimiv naslednji članek „Najstarejša krščansko demokratska stranka v Srednji Evropi“. Govori o zgodovini in delu Slovenske ljudske stranke od njene ustanovitve pa do najnovejših dni. Objavljena so tudi glavna določila novega strankinega programa. Iz tega članka bodo bralci te revije dobili točno in pregledno sliko o izrednem delu, ki ga je Slovenska ljudska stranka pod' vodstvom dr. J. E. Kreka in dr. Korošca opravila za slovenski narod tako pod avstro-ogrsko monarhijo, kakor v Jugoslaviji in. ki ga pod vodstvom dr. Mihe Kreka opravlja tudi v emigraciji, kjer je tudi izvedla volitev vseh svojih organov.
Nadaljnji članki v reviji so še: Sestanek ravnateljev vzgojnih krščansko-
demokratskih središč v Zahodni Evropi, Programske osnove zveze strank Ljudska akcija in Krščansko-demokratske
stranke v Peruju, Analiza zadnjih urugvajskih volitev ter Perujska krščanska demokracija in Minuta Boga.
Dr. Ludviku Pušu, glavnemu tajniku Krščanskodemokratske zveze in uredniku njene španske mesečne politične publikacije „Mensaje Demócrata
Cristiano“, je treba ob tej številki v dvojnem pogledu čestitati. Najprej, da je za sodelovanje pri tej publikaciji pridobil tako odlične osebnosti v ZDA in državah Latinske Amerike, kakor tudi, da je sestavil in v reviji objavil zgodovino Slovenske ljudske stranke, da bodo njeno delo spoznali še bolj predstavniki krščanskih demokratskih strank v svetu.
KOROŠKA
PO PREDSEDNIŠKIH V OLITVAH V AVSTRIJI
V Avstriji so bile 28. aprila predsedniške volitve. Kandidirali so dosedanji predsednik dr. Schaerf (socialist), nekdanji vladni predsednik ing. Raab (avstr, ljudska stranka) in gen. Kimmel, kandidat nove Evropske federalistične stranke. Izvoljen je bil dr. ¡Schaerf, ki je dobil 55,6% vseh oddanih glasov; glasovalo je 2,473.694 volivcev. Raab je prejel 1,813.767 glasov (40,6%) in gen. Kimmel 176. 694 (4,0%).
Volitve so pokazale, da je v primeri z lanskimi parlamentarnimi volitvami avstrijska ljudska stranka nazadovala v vseh deželah, razen na Koroškem. Na Koroškem je 'Schaerf dobil 171.735 glasov (62,2%), za Kimmla je bilo oddanih 8.012 glasov, Rab pa je dobil 95 tisoč 26 glasov. Pri sedanjih volitvah so komunisti podprli Schaerfa, prav tako je dobil mnogo neonacističnih glasov. Pri lanskih poslanskih volitvah so socialisti dobili 137.283 glasov, komunisti 8.911, svobodneži (neonacisti) 34.544 glasov. Ker je bilo ito pot oddanih 19 tisoč 555 glasov neveljavnih, je torej poleg komunistov glasovalo še okrog 14.000 neonacistov za Schaerfa, čeprav je ta stranka pozvala svoje volivce, naj glasujejo prazno. Avstr, ljudska stranka pa je pri parlamentarnih volitvah lani dobila 94.639 glasov.
Narodni svet koroških 'Slovencev je pred predsedniškimi volitvami imel za-
upniški isestanek, kjer so razpravljali o položaju po oktoberskih poslanskih volitvah, in pa o nastopu za predsedniške volitve. Po posvetu so sklenili, naj katoliški Slovenci oddajo glasove Raabu, česar so se slovenski volivci tudi držali, saj je avstrijska ljudska stranka dobila več glasov edino na Južnem Koroškem.
V	drugem delu zaupniškega sestanka so v zvezi s papeževo okrožnico „Pa-cem in terris“ zaupniki soglasno odobrili dve pismi svetemu očetu. V prvem. pravijo:
„Koroški Slovenci kot v Avstriji živeča manjšina s hvaležnostjo pozdravljamo okrožnico sv. očeta „Pacem in terris“ kot bistven doprinos k ohranitvi miru v 'svetu z obljubo neomajne zvestobe katoliški Cerkvi tudi v bodočnosti.“
V	druugem pismu pa opozarjajo na nevzdržno stanje za slovensko narodno manjšino na Koroškem zaradi jezikovnih ovir celovškega ordinarijata: „Koroški Slovenci, zbrani na zborovanju Narodnega sveta koroških Slovencev, dne 16. aprila v Celovcu, pozdravljamo okrožnico svetega očeta „Pacem in terris“, ki se zavzema za zaščito manjšin v svetu. To tembolj, ker jezikovni predpisi celovškega ordinariata ne upoštevajo jezika družinske molitve in družinskega bogoslužja, v katerem vidimo izraženo tozadevno voljo staršev.“
BRALI SMO
„DAN IN NOČ ORJEJO“
Poročila iz domovine pravijo, da so t nih malih njivic. To opazujejo te dni komunistični oblastniki v zadnjem času | zlasti ljudje okrog Šenčurja, Lahovč, še povečali svoja, prizadevanja, da bi j Cerkelj in Žabnice. Prav isto je med čim več kmetske zemlje prišlo v tkzv. j cesto proti Golniku in Naklem naprej „družbeno last“.	j	do Zlatega polja, kjer so male njivice
O tem priča tudi poročilo krajevne- j in vrtovi pustili prostor velikim nji-ga komunističnega glasila v Kranju z j vam,, ki jih strojno obdelujejo dne 1. aprila t, 1. pod zgornjim naslo-
vom in podnaslovom: Traktorji rušijo >
Zato je načrt letošnje setve tega po-
mejnike nekdanjih malih njivic in odpi- i	mnogo večji kot lani, zlasti pa
rajo perspektive novim oblikam, kmetij- j ^	meha^zirfrj0 ^načrtno.
ske proizvodnje“.
Glasi se ¡pa takole:
„Kakor hitro so izginile zadnje lise snega in se je zemlja za silo osušila, so se začela na njivah pomladanska dela. ¡Po obsežnih površinah kmetijskih posestev v Poljčah, na Sorškem polju in drugod pa so zabrneli traktorji.
Najživahnejši zagon pomladanskega dela je opaziti v okolici Kranja in Žabnice. Kmetijsko gospodarstvo Kranj, ki je prevzelo tudi vse površine bivšega kmetijskega posestva Žabnica ima letos okrog 200 ha novih obdelovalnih površin. Pridobili so jih v glavnem z arondacijo. Zato ob letošnji setvi orjejo velike površine in ob tem rušijo številne stare mejnike in meje nekdanjih števil-
Skupno bodo posejali okrog 120 ha ov-I sa, okrog 160 ha krompirja, okrog 200 ha krmnih rastlin itd. Večina teh površin je že) zoranih in pripravljenih. Njive, ki so bile določene za krompir, pa so v glavnem že jeseni preorali in tudi pognojili.
Letošnja huda zima je vsekakor zadržala pomladanska dela. Zato skušajo sedaj čim racionalneje razporejati vso mehanizacijo, že več dni zaporedoma orjejo noč in dan okrog Lahovč, pri Kranju in drugod. Traktorji z močnimi reflektorji osvetljujejo njive in orjejo neprenehoma. Po dolgi zimi, ko je bil čas samo ;za popravila in urejevanje strojev, je sedaj napočil pravi trenutek največjih pomladanskih del.“
akgihtina
(Nadaljevanje s 1. strani)
upravo, nato pa izvesti volitve. Pravi, da ne dVomi o dobronamernosti tistih, ki so postavili te zahteve, toda kot predsednik Argentine ne more dopustiti, da bi se jih nekaj samolastno proglasilo za neoporečne, ti bi pa potem večino proglašali za pokvarjence. Poudarja, da samovolja ustvarja nemoralo. Vlada gospodarskega kriminala ne bo šele začela preganjati, ker to že dela in je v ta namen ustanovila posebno državno komisijo. 'Ne more pa dopustiti, da bi civilne in vojaške osebnosti, ki se nesebično prizadevajo, da bi državo spravili nazaj v ustavno stanje, proglašali za zaščitnike gospodarskega kriminala.
Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvami: Naj nam bo prav ali ne, naj bo to popolno ali ne: volitve nam bodo dale izhod. In to je edini izhod. Zato bo 1. neodiožno iskal poti za izvedbo volitev z vsemi določenimi datumi in 2. odločno poudarja, da ni iskal predsedniškega položaja in predsednik tudi ni hotel postati. „Bog in okolnosti so me postavile na ta položaj,“ je zatrjeval in še dodal, da naj bo jasno vsem, da v teh dneh, ki so še do volitev, v nobenem slučaju ne bo odstopil kot predsednik*
Omejitev postavljanja kandidatov za bivše peroniste
Vlada je izdala odredbo, s katero je omejila možnost postavljanja kandidatov za bivše peroniste. Po tej odredbi peronisti za julijske volitve lahko postavijo kandidate samo za poslance v zvezni parlament in za provincijske parlamente ter za občinske svetovalce in v šolske odbore, ne pa kandidatov za predsednika in podpredsednika republike in niti ne za guvernerje ter viceguvernerje.
Kakna bo končna reakcija neopero. nističnih skupin v času, ko pišemo to poročilo, še ni jasno.
Med tem je pa vlada podaljšala rok za vlaganje kandidatnih list do petka 24. junija.
Aretacija glavnega tajnika argentinske kršč. demokracije
Glavni tajnik argentinske kršč. demokratske stranke Enriaue de Vedia je prejšnjo soboto časnikarjem izjavil, da gen. Carlos Jorge Rosas, poveljnik garnizije v Rosariu in gen. Osiris Vi-llegas pripravljata med' 19. in 22. t. m. državni prevrat. Izrekel se je tudi za abstinenco pri volitvah zaradi omejitve postavljanja kandidatov za peroniste. Zaradi teh izjav je policija v nedeljo omenjenega kršč. dem., funkcionarja zapila. Za njegovo obrambo je bil določen zbor odvetnikov iz vseh strank, ki sestavljajo ljudsko in narodno fronto.
Notr. m.in. gen. Osiris Villegas je odločno zavrnil trditve Henrika de Ve-die s trditvijo, da je povsem solidaren s predsednikovo izjavo o nujnosti izvedbe volitev in izročitve oblasti novemu predsedniku 12. oktobra. Predsednik dr. Guido pa je zatrdil, da ima v notr. ministra popolno zaupanje.
Trditve o pripravah za novi državni prevrat je zanikal kot neosnovane tudi drž. tajnik za vojsko.
M It* na
Neuradni prevod zadnje pape
Ravnovesje mied dvema oblikama intervencije javne oblasti
iSkupna korist vseh nadalje zahteva naslednje: da vladarji harmoniziranje in zaščito ter širjenje pravic državljanov izvajajo ¡s pravim čutom ravnovesja, preprečujoč na eni strani, da bi prednost, ki bi bila dana pravicam nekaterih posameznikov ali gotovih podjetij, postale vir priviligirane,ga položaja v narodu; zmanjšujoč na -drugi strani nevarnost, da bi se s ščitenjem, pravic državljanov le-te spravilo v absurden položaj, da bi se jim onemogočilo polno izvrševanje teh istih pravic. Kajti, naj bo jasno povedano, da mora intervencija javne oblasti v gospodarskih zadevah, pa naj bo še tako široka in naj še tako globoko seže v družbene plasti, biti vendar takšna, da ne samo, da ne zaduši zasebne svobode v dejavnosti, temveč da jo omogoča, tako, da zagotavlja osnovnim pravicam človeške osebe njihovo popolno nedotakljivost.
Na isto načelo se mora javna ob-| last naslanjati pri razvijanju svojih vsestranskih akcij, usmerjenih k širjenju izvrševanja pravic in lajšanju izpolnjevanja dolžnosti v vseh sektorjih družbenega življenja.
Zgradba in delovanje javne oblasti
Ni mogoče enkrat za vselej določiti, katera zgradba je boljša, po kateri naj
zemlji	5
ške okrožnice — Nadaljevanje
se organizira javna oblast, niti ni mogoče določiti najpripravnejšega načina, po katerem naj razvijajo svojo lastno in specifično funkcijo, se pravi, zakonodajno, upravno in pravno.
Zgradba in delovanje javne oblasti ista namreč v odnosu z zgodovinskim položajem posameznih političnih skupnosti: položaj, ki se precej spreminja v prostoru in v času. Smatrajmo pa, da odgovarja najintimnejšim zahtevam, človeške narave same pravno-politična organizacija človeških skupnosti, ki temelji na primerni delitvi oblasti, odgovarjajoči trem specifičnim funkcijam javne oblasti. V njih se, dejansko, območje kompetentnosti javne oblasti določa v pravnih terminih: in v pravnih terminih se določajo tudi odnosi med navadnimi državljani in funkcionarji. Pravilno je smatrati, da to tvori element garancije in zaščite v prid državljanom,, v izvrševanju njihovih pravic in v izpolnjevanju njihovih dolžnosti.
Vendar pa je za to, da bi ta poli-tično-pravna organizacija človeških skupnosti prinesla prednosti, ki so ji lastne, nujno potrebno, da javna oblast izvršuje svojo običajno kompetenco in rešuje izredne probleme s primernimi metodami in sredstvi, prilagojenimi ravni razvoja, do katerega je organizacija družbe prišla. 'S tem v zvezi je tudi
nujno, da se zakonodajna oblast, v ne-prestani menjavi položaja, giblje vedno v moralnem redu in ustavnih normah, ter objektivno razumeva zahteve skup-l ne blaginje; da se izvršna oblast poslužuje zakonov s previdnostjo in polnim poznanjem le-teh v iresnem vrednotenju posameznih slučajev; da pravna oblast izvršuje pravico nepristransko, da je neupogljiva pod pritiskom prizadetega, pa naj pride od kjerkoli. Iz tega tudi izhaja, da imajo državljani in vmesne ustanove v izvrševanju svojih pravic in izpolnjevanju svojih dolžnosti učinkovito pravno zaščito, tako v medsebojnih odnosih kakor pred javnimi funkcionarji.
Pravna urejenost in moralna zavest
Pravna urejenost v soglasju z moralnim redom,, ki odgovarja zrelosti politične skupnosti, je brez dvoma osnovni element za sodelovanje skupne blaginje.
Vendar je narodno življenje v naši dobi tako raznoliko, zapleteno in dinamično, da se pravne oblike, tudi kadar so bile narejene z vso skrbnostjo in zmožnostjo, mnogokrat ne morejo prilagoditi vsej resničnosti.
Poleg tega so odnosi med človeškimi bitji, med njimi in vmesnimi ustanovami javne oblasti, odnosi med temi samimi javnimi oblastmi znotraj državne celote, pogostokrat tako delikatni in nevralgični, da jih ni mogoče uokviriti v noben pravni kalup; pa naj se tega skuša še tako predelati. Zato morajo osebe,
1 ki jim je podeljena oblast, da so na eni
i 'Strani zveste obstoječemu pravnemu redu, na drugi ¡strani pa odprte zahtevam socialnega življenja, znati prilagoditi pravni red razvoju položaja in na boljši način reševati nove probleme. Imeti morajo jasne ideje o naravi in o velikosti svojih dolžnosti; biti morajo osebe velike uravnovešenosti in moralne neoporečnosti, obdarjene ne samo s praktično lastnostjo hitrega in objektivnega presojanja dejstev, temveč tudi z odločno in močno voljo nastopiti pravočasno in učinkovito.
Sodelovanje državljanov v javnem, življenju
'Osebno dostojanstvo zahteva, da se ljudje aktivno udeležujejo javnega življenja, tudi, če je oblika njihovega sodelovanja nujno prilagojena stopnji zrelosti, ki jo je dosegla politična skupnost, katere člani so.
'S sodelovanjem v javnem življenju se ljudem odpirajo nove in široke perspektive delati dobro; zaradi pogostih stikov med državljani in javnimi fuk-cionarji je tem manj |težko dojemati objektivne zahteve javne blaginje, menjanje funkcionarjev javne oblasti pa preprečuje, da bi oblast zastarela; prej ji namreč daje možnost obnovitve, kakor odgovarja razvoju družbe.
Znaki časa
V pravni organizaciji političnih skupnosti je ¡mogoče v modemi dobi ugotoviti, prej kot vse drugo, tendenco izdelati v zgoščenih in jasnih formulah listino osnovnih človečanskih pravic, ka-
tero neredko vidimo vključeno v ustave, katerih sestavni del so.
Prav tako je težnja k 'temu, da se pravno, neredko z dokumentom, ki ga imenujejo ustava, določi postopek postavljanja javne oblasti, kakor 'tudi medsebojne odnose, področja udejstvovanja med njimi ter načina in metode, po katerih morajo delovati.
Končno je zahteva, da se še posebej določijo pravice in dolžnosti odnosov med državljani in javno oblastjo, ter se tej javni oblasti določi, kot njeno glavno dolžnost priznanje, spoštovanje, medsebojno soglasje, učinkovito varstvo in neprestan napredek pravic in dolžnosti državljanov.
Ni mogoče seveda priznati kot pravilno doktrino tistih, ki smatrajo voljo vsakega človeka posebej ali gotovih družb, za osnovni in temeljni vir, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti, in iz katerega izhajajo tako obveznost ustave kakor avtoriteta javne oblasti.
Vendar so nagnenja, katera smo omenili, tudi nedvomljiv dokaz, da ljudje v moderni dobi pridobivajo bolj živo zavest svojega dostojanstva, zavest, katera, medtem ko jih priganja, da se aktivno udeležujejo v javnem življenju, tudi od njih zahteva, da se pravice osebe — neodtujljive in nekršljive pravice — utrdijo v pozitivni pravni urejenosti; in nadalje tudi zahteva, da se javna oblast ustanovi po postopku, določenem v ustavi in da le-ta izvršuje svoje funkcije v istem duhu. (Bo še)
Buenos Aires, 23. maja 1963
SVOBODNA BLOVBNIJA
Stran 3
Ilovice tu
Potres v Ljubljani
V	nedeljo, 19. maja, so imeli v Ljubljani močan potres. Potresni sunek je bil tako silen, d‘a se je več dimnikov na strehah porušilo in je več stavb dobilo tudi večje razpokline. Potres smrtnih žrtev ni povzročil, pač pa sta bili dve osebi ranjeni.. 'Nedeljski potres so čutili vse do Celovca. Tako poročajo inozemske agencije.
Birma v slovenščini
'Na željo in vprašanje slovenskih škofov in apostolskih administratorjev je JSveta stolica s posebnim odlokom z dne
6.	aprila izjavila, da smejo po vsem jugoslovanskem področju deliti zakramente sv. birme v slovenskem jeziku. Prevod' latinskega besedila je bil že odobren. Sveta stolica je gornji odlok poslala ljubljanskemu nadkofu Vovku.
Umrli so. V Ijubljani: Leopold Velkavrh, upok., Antonija Marinko roj. Novak, Franja Florjančič roj. Iglič, vdova po mehaničnem mojstru, Mirko Ko-rinšek, ključavničarski mojster, Roza Amon roj. Remic, Rudolf Mislej, policijski pis. ravnatelj v p., Pavla Ciglar roj. Pregelj, Jakob Hace, Katarina Kodelja, Albina Gvozdenovič, Viktor Gela, poštni inšpektor v p., Marko Grži-
S L 0 V I N C I ¥
BUENOS AIRES
Prva dva kulturna večera SKA
Prvi se je vršil 4. maja t. 1. pri Bullrichu. Posvečen je bil pomembnemu jubileju ‘SKA, ki je kratko prej izdala svojo 50. knjižno edicijo (Kremžar, Sivi dnevi). Predaval je dr. Tine Debeljak, ki je na kratko podal pregled vseh 50 izdanj. Uvodoma je predstavil pisatelje in pesnike, ki so se podali v izseljenstvo, in jih primerjal z begunskimi pisci drugih narodov. SKA v izberi piscev za Meddobje in za cele knjige ni iskala tvorcev z določeno stilno smerjo, ampak je pač tiskala in izdajala vse, kar je bilo tega vredno in ravni SKA dostojno. Poudarjal je tudi finančne težave, v katere je to založniško podjetje zašlo. — Po predavanju je bila izražena misel, da bi kazalo pisatelje tudi stilno označiti, in skrb zaradi pomanjkanja pisateljskega naraščaja.
V	soboto, 18. maja, pa je Marijan Marolt predaval o ekspresionizmu v slovenski likovni umetnosti. Navedel je svoje spomine na početke te umetnost-
Slovenski igralec v Buenos Airesu. V' dneh od 6. do 12. junija bo v gledališču Opera gostovala gledališka skupina ki jo vodi znani igralec in režiser Vittorio Gassman, ki je pred leti ustanovil v Rimu Teatro popolare italiano, ki je organizirano tako, kakor gledališče Theatre national populaire v Parizu, ki ga vodi Jean Vilar. Gassmanova skupina bo v Buenos Airesu uprizorila „Igro herojev“ (Ajshil) in „Orest“ (Alfieri). V obeh delih nastopa tudi Slovenec Andrej Ignac Božič, ki je član te skupine že od začetka. Na poti v Argentino je skupina že gostovala v Parizu, Londonu, Barceloni, Rio de Janeiro, San Pablo, Montevideo; iz Buenos Airesa pa gre v Santiago (Čile), Lima (Peru), Mexico (Mehika), New York, Los Angeles (ZDA), Montreal (Kanada), Tokio, Kyoto, Osaka (Japonska), Hong Kong (Brit. Azija), Melbourne, Sidney (Avstralija) in Kairo, Alexandria (Egipt). Z obemi deli je skupina nastopila tudi na Mednarodnem festivalu v okviru „Theatre d'es nations“ v Parizu.
nič, upok., Dominik Tavčar, dijak, Ana Slapšak roj. Mlekuž, Marija Okretič roj. Doljak, Terezija Rant roj. Rupnik, Stanislav Pavletič, Jožefa Ladiha roj. Cepuder, Ferdinand Jenko, pečar v p., Nežka Romih roj. 'Cvetko, Anica Potrata por. Klanjšček, Josip Prinčič, Sonja Vesel roj. Lesjak, vdova po akad. slikarju, Ana Zupanc, uradnica v p., Franc Rus, strojevodja v p., Ivan Kladnik, šef tehnične vozovne službe. Mihaela Zalokar, upok., Josip šetina, upok. slikar in sobosiikar, Jožef Vončina, upok., Franc 'Šušteršič, pos., Martin Zajc, tosk. upokojenec in Katarina Cvek v Bohinjski Bistrici, Milan Pirc, šef računovodstva bolnice za duševno bolne v Idriji, Jože Udovič, ključavničarski mojster v p. v Novem, mestu, Viktor Stojkovič, zidar v Sežani, Lado Pečenik, zidar v Dobrovi pri Ljubljani, Marija Vidmar roj. Benedik v Kranju, Ana Kolenc roj. Slak iz Rodin pri Trebnjem, Maks Galun, vlakovni odpravnik v Prevaljah, Ivan Pečar iz Ježe, Janez Plot iz, Zvirč, Štefan žager v Šoštanju, Franc Zalokar iz Rodič, Milojko Tajnik, tajnik Industrije kovinskih polizdelkov v Slovenski Bistrici. Ivana Mavec v Tomačevem.
A I G I N T I N I
ne struje pri 'Slovencih, tudi stališče, •ki so ga zavzemali d'o nje umetnostni zgodovinarji in kritiki. Zatem je označil početke ekspresionizma in se mudil precej dolgo pri njega vrhuncu, Francetu Kralju. Medtem je France Ahčin uredil v predprostorih razstavo zadnjih Francetovih monotipij, ki jih je dala na razpolago pri predavanju navzoča umetnikova gdč. hči. Ta razstava je bila posebnost in presenečenje tudi za po-znavavce starejše Kraljeve umetnosti, kajti velika barvna pestrost, barva kot poglavitno kompozicijsko sredstvo je predstavljala umetnika v povsem, novi luči. Navzoči se od razstave kar niso mogli ločiti. Po razmeroma dolgi pavzi je predavatelj orisal še like ostalih slovenskih ekspresionistov do najnovejšega časa. Predavanje so spremljale številne skioptične slike,, ki jih je moj-stersko napravil Marijan Kocmur. V debati je dr. Debeljak povedal še svoje Spomine na mlada leta slikarja Toneta Kralja.
Oba večera sta bila razmeroma dobro obiskana in sta predavatelja žela dosti pohvale.
I.	fotografska razstava „Mladinske vezi“
V nedeljo, 5. maja, je mladinski list Mladinska vez organiziral 1. mladinsko fotografsko razstavo v Slovenski hiši. Namen razstave je bil vzbuditi v mladih fotografih zanimanje za umetniško fotografiranje na svojih počitnicah ter izletih.
Razstave se je udeležilo 10 mladih s šestimi črnobelimi slikami ter 54-timi barvnimi diapozitivi, posnetimi na letošnjih počitnicah. Nagrade za najboljše fotografije so poklonili slovenski fotografi gg. Jože Dobovšek, Lojze' Erjavec, Marijan Šušteršič ter Tine Duh ml.
Razsodišče, ki so ga sestavljali Vi-tal Ašič, Ivan Bukovec ter Jernej Dobovšek, je razdelilo vse poslane slike v tri kategorije: črno-bele slike, barvni diapozitivi s skupinskimi motivi ter isti diapozitivi s pokrajinskimi motivi.
Ko si je mlado občinstvo ogledalo slike ter po predvajanju diapozitivov, je razsodišče objavilo in razdelilo nagrade, in sicer:
V	kategoriji Barvni diapozitivi •—
skupinski motivi je prejel 1. nagrado Jože Draksler — Na kosilo čakajo (Ba-riloche); 2. nagrada: Stane žužek — Llao.Llao (Bariloche);	1. priznanje:
Jože Poznič — Cortaderas (Mendoza);
2.	priznanje Jože Draksler — Kot ptički na veji (Bariloche).
V	kategoriji Barvni diapozitivi — pokrajinski motivi je prejel prvo nagrado Andrej žužek — Megla (Rio de Janeiro; 2. nagrada Andrej žužek — Zarja (Río de Janeiro); 1. priznanje Stane žužek — Catedralski mogotec (Bariloche); 2. priznanje Tine Duh ml. — Po nevihti (Bariloche).
V	kategoriji črno-bele slike je prejel nagrado Tone Kržišnik — Rio Lu-ján (Buenos Aires).
Sklenjeno je bilo, da se bodo take razstave ponovile tudi druga leta in naj zato vsi mladi fotografi že sedaj mislijo pri svojem slikanju na drugo-letno razstavo.
Osebne novice
t Ludvik1 Komar. Iz dom.ovine je prišlo žalostno 'poročilo, da je dine 19. aprila t. 1. v 74. letu starosti umrl v Ljubljani Ludvik Komar. Rajni je bil upokojenec, je pa poleg tega imel še drugo zaposlitev kot vrtnar v vrtu agronomske fakultete. Med ljudmi je bil zelo pri-ljubjen, o čemer je pričala številna ude-ežba na pogrebu dne 21. aprila na pokopališče k 'Sv. Križu. Med pogrebci je bilo zlasti veliko vseučiliške mladine. Za rajnim žaluje • v Argentini njegov’ sin vseučiiiški profesor dr. Milan Komar, kateremu ob hudem življenjskem udarcu izrekam.o globoko sožalje ter iskreno sočutje, rajnemu pa naj bo lahka domača zemlja.
t Jože Papež.
Po osemmesečni bolezni je 6. maja t. 1. umri
Iv Dock Sudu rojak Jože Papež Rajni je bil doma iz Brezovega dola pri Ambrusu. Begunska leta je preživel v taborišču Seniga-ilia, odkoder je preko Bagnolija emigriral v Argentino. Tu je imel najprej zaposlitev, v tovarni, zatem je z rojakom Tomcem vodil bar v Dock Sudu, nato se je pa osamosvojil ter -odprl samostojno mesarijo. Lansko leto se je poročil s hrvaško izseljenko Lucijo Mihoč ter si z njo ustvaril topel družinski dom. Dne 3. maja t. 1. ga je previdel in pripravil na smrt g. direktor Anton Orehar. Življenje se mu je izteklo dne 6. maja, pogreb je bil naslednjega dne na pokopališče Avellaneda. Za raj-
nim.	žaluje v Argentini njegova žena Lucija Papež roj. Mihoč, svak Ante z družino, v domovini pa v Brezovem dolu pri Ambrusu brata Stanko in France ter sestre Alojzija, Terezija in Ana. Vsem izrekamo globoko sožalje, rajni pa naj v miru počiva v argentinski zemlji.
f Marjeta Šušteršič. V San Luisu je
2.	maja usahnilo življenje dobre slovenske matere ge. Marjete Šušteršič. Vse svoje življenje je posvetila svoji družini in Bogu, zato je vse otroke tudi lepo vzgojila v verskem in narodno zavednem duhu. Ob njenem mrtvaškem odru v San Luisu se je • zbrala vsa tamošnja slovenska srenja, ki jo je tudi polnoštevilno spremila na sanluiško mestno pokopališče, kjer je dobila zadnje zem-sko bivališče. Za rajno žalujejo njen ir.ož Ernest, hčerka Slavica, sinovi Rat-ko, Mirko in Dušan z družinami, snaha Gizela z družino ter brata Jože in Peter. Vsem izrekamo ob bridki izgubi ljube žene, matere, tašče in stare mame globoko sožalje, rajni pa naj sveti večna luč in naj v miru počiva, njena duša pa. pri Bogu uživa obilno plačilo za svoja dobra dela.
t Ivama Kopač. V Prikernici pri Moravčah so se 1. maja t- 1. iztekli živ-
LEP NAPREDEK SLOV. HR ANILNICE IN POSOJILNICE V RAMOS MEJIA
V soboto, 27. aprila 1963, je bil v prostorih 'Slov. hranilnice z. z o. z-, Av. iSa-n Martin 263, Ramos Mejía, informativni sestanek članov te družbe. Kljub slabemu vremenu je bilo navzočih 23 članov. Upravni odbor je podal izčrpna poročila nanašajoča se na poslovno dobo zaključeno 31. 12. 1962. Predsednik Ivan Ašič je poročal, da ima zadruga 106 članov in Í80 vlagateljev. Odbor je na 28 sejah odobril 42, zavrnil pa 7 prošenj za posojilo. Slov. hranilnica je v pretekli poslovni dobi doživela res velik razmah, število članstva se je potrojilo, vloge na hranilne knjižice so porasle za 180'%, prav tako posojila. Junija meseca 1962 so bili kupljeni lastni prostori, ki so na res lepem, kraju in komaj pol kvadre od slovenskega središča v Ramos Mejía — Slomškovega doma. Ob navzočnosti številnih zastopnikov in organizacij in krajevnih do-; mov je g. Ladislav Lenček CM. te prostore dne 4. 8. 1962 slovesno blagoslovil. Nakup prostorov je zelo ugodno vplival na vse člane in vlagatelje, saj je Slovenska hranilnica s tem. doprinesla spet en dokaz več za svojo trdnost in napredek. Tajnik Marijan Loboda je poročal o postopku za pridobitev pravne osebnosti pri provincijski vladi v La Plati. Po srečnem naključju je prav na dan informativnega sestanka prišlo sporočilo', da je 18. 4. 1963 federalni interventor podpisal dekret štev. 4103/63, s
katerim podeljuje iSlovenski hranilnici (Cooperativa de Crédito „Oeste“ Ltda.) pravno osebnost in potrjuje njena pravila. Člani so z zadovoljstvom sprejeli to novico, ki za Slovensko hranilnico predstavlja spet velik korak naprej, saj bo odslej 'naprej lahko še bolj razvila svoje delovanje, ko ima od oblasti potrjena pravila. Nadalje je poročal tajnik, da zadružna pisarna uraduje ob sobotah od 16 do 20, od septembra dalje, pa je ob nedeljah od 9 do 11 dežurna služba odbornikov. V pretekli poslovni dobi je 'pisarna uradovala 50 sobot in je imela povprečno 102.000 pesov prometa na soboto. Blagajnik Mirko Kopač je obrazložil letno bilanco, katero so člani že preje dobili v roke razmnoženo. Navajal je, da je bilo 31. 12. 1962 v blagajni '58.188 pesov gotovine, dolžnikov (posojila) za 1,472.054 pesov, nepremičnin za 480.000 pesov, inventarja za 48 tisoč 602 pesa, vplačanega kapitala pa 96.700 pesov, hranilnih vlog za 1,792.344 pesov, obveznosti za kupljene pisarniške prostore za 127.081 pesov. Posojil je bilo v pretekli poslovni dobi izdanih za 2,005-926 pesov, novih vlog na hranilne knjižice pa je bilo za 1,578.055 pesov, izplačanih je bilo za 425.789 pesov hranilnih vlog. Kot v vseh letih, tudi za preteklo poslovno dobo lahko poudarimo, da je vsak vlagatelj dobil izplačano svojo vlogo točno od domenjenem času, nekateri še celo preje. Iz-
kaz izgube in dobička pokaže 21.675, kar prestavlja 27% na s 1. januarjem, vplačane delnice- Odbor predlaga, da se ta dividenda izplača v gotovini, kdor pa želi, lahko podpiše še več novih delnic. Nadzorno poročilo je podal Božidar Fink, ki je ugotavljal, da je bilo poslovanje zadruge v pretekli poslovni dobi pravilno, da se je točno vodilo predpisano knjigovodstvo in da predložena bilanca odgovarja dejanskemu gospodarskemu stanju družbe. Po podanih poročilih se je razvila živahna debata zlasti o načinu kako omogočiti idajanje večjih posojil ir, za daljši čas. Jasno je prišlo do izraza, da denar vložen v Slovensko hranilnico vrši veliko socialno funkcijo, ko se v obliki ugodnih posojil pretaka v našo skupnost in pomaga j pri nje gospodarskem napredku. Poleg tega pa je naložba pri domačih in po-znanih ljudeh mnogo bolj varna, ko pa I pri 'nepoznanih. Odbor bo na podlagi stavljenih predlogov v najkrajšem času objavil nove pogoje za posojila, s katerimi misli Slovenska hranilnica zajeti še širši krog rojakov, zlasti mladino, ki se pripravlja na . ustanovitev lastnega ognjišča. Do prihodnjega občnega zbora bo vodil Slovensko hranilnico odbor, v katerem so: Ivan Ašič, Albin Kočar, Marijan Loboda, Mirko Kopač, Janez Amon, Jože Šeme, g- Ladislav Lenček CM, Jože Poznič, Tone Bidovec, Miro | Oman Anton Godec, Ciril Markež in j kot nadzornik Božidar Fink.	1
ljenjski 'dhevi dobri, slovenski ženi in materi Ivani Kopač noj. Klopčič. K zadnjemu zemskemu počitku so jo položili na farnem pokopališču v Moravčah. V Argentini žalujejo zanjo otroci: sin Ivan, ter hčerke Francka por. Kočar, Ančka por. Starič in Mimi por. Petek z družinami; v domovini pa sinova Fran-cel in Tone ter hči Johanca por. Vozel z družinami, sestra Ana in brat Jože. Vsem iskreno sožalje, rajni pa želimo večni mir in pokoj.
t Antoni Brulc. Dne 12. maja je v Polikliniki San Martin umrl po hudem trpljenju v 42. letu starosti Anton Brulc, doma iz Hrušice-iStopiče pri Novem mestu. Pogreb je bil v ponedeljek, dne 13. maja, t. 1. na pokopališče v San Martinu. Pogrebne obrede je opravil g. France Grum, pred odprtim grobom se je pa poslovil odi rajnega Brulca njegov soborec ing. Anton Matičič. Rajni Anton Brulc se je dne 20. januarja t. 1. hudo ponesrečil pri delu. Polil se je z vrelim katranom in pri tem zadobil strahotne opekline p'o vsem telesu. Silne bolečine je prenašal z globoko vdanostjo v božjo voljo. Dne 12. t. m. se ga je Bog usmilil in poklical k sebi. Rajni si je s pridnim delom v mestu Villa Ballester zgradil lastni dom, v katerem je živel z ženo in mladoletnim sinom. Obema izrekamo ob bridki izgubi dragega m,oža in skrbnega očeta iskreno sočutje, rajni pa naj v miru počiva na sanmartinskem pokopališču.
SAN MARTIN
Skupni mladinski sestanek so imeli v nedeljo, 5. maja, popoldne članice krožka SDO in člani odseka SFZ iz San Mártir®, Sestanek je začel tajnik fantovskega odseka INace Franic, ki je lepo pozdravil zbrane fante in dekleta in še posebej dosedanjega duhovnega vodjo g. župnika Gregorija Malija in novega vodjo g. Franca Groma. Nato je govoril predsednik fantovskega odseka Marijan Jesenovec in povedal nekaj misli o nalogah slovenske mladine v tujini. G. župnik Mali je pohvalil navzoče, ker so se v tako lepem številu zbrali na sestanku ter jih vzpodbujal k bodočemu delovanju. Tudi g. Grom je imel kratek nagovor m,a 'sanmartinsko mladino. S tem se je zaključil del sestanka. Drugi del je bil družabnega značaja. Razvila se je vesela pesem in ob obloženih mizah so mlada usta že pozno v popoldan navdušeno prepevala.
Prvi sestanek narajščajnic SDO
v San Martinu
je bil v nedeljo, 19. maja, v Slovenskem domu. Vodila ga je gdč. šaša Hartman. Pred sestankom so se vse naraščajnice skupaj udeležile sv. maše in nato imele j skupen zajtrk. Sestanek je začela gdč. I gdč. Hatmanova in je orisala namen organizacije, ki je ta, da hoče zbrati mladenke, ki so končale ljudsko šolo in slov. šolski tečaj ‘ter jih vzgajati v dobra, verna in zavedna slovenska dekleta, ki po 15 letu starosti prestopijo' v krožek SDO. Po petju slovenskih narodnih pesmi je gdč. Hartmanova zaključila sesta-riek in povabila dekleta na prihodnjega, ki bo v nedeljo, 9. junija, po sv. maši. Prosimo vse sanmartinske starše, da pošljejo svoje hčerke na ta prihodnji sestanek.
SLOVENSKA VAS Uprizoritev ljudske igre Grče
v Slovenski vasi
Prosvetni oder Društva Slovenska vas je v soboto in nedeljo, dne 18. in
19.	maja 1963 odigral Grče y veliko zadovoljstvo občinstva, ki je v soboto skoro napolnilo dvorano, v nedeljo jo pa zasedlo do zadnjega kotička.
Že pred leti je v ZDA Zdravko Novak pripravil tekst za oder po istoimenski povesti Slavka 'Savinska. Prikazuje za slovensko kmečko življenje značilen problem ženitve v zvezi s prepisom posestva na sina.
Igro je režiral Maks Jan. Zelo zahtevno vlogo starega Vršana je lepo podal France Gerkman. Njegovega sina je doživeto igral Ciril Jan, hčer Mano pa gdč. Mojca Zabukovčeva. Anton Novljan je jiodal primeren lik župnika. Soseda Belcjana je igral Slavko Reven, njegovo ženo gdč. Marija Criseuolijeva in njuno hčer Lizo gdč. Lejka Berči-čeva. Tudi mladi Klemenček je bil primerno izbran (Sušnikov Dani).
Lepa in dejanjem skladna scenerija je bila delo Slavka Revna, šminkanje sta oskrbela Jože Čampa in Ludvik Štancer.
Igralce so gledalci nagradili z navdušenim ploskanjem.
Ta prireditev je pokazala ponoven napredek igralcev, ki smo jim že ob drugih	prilikah	izrazili	priznanje.
Igralcem	in režiserju	je treba čestitati
k tako lepemu uspehu. Igra bi zaslužila, da ibi jo videli tudi po drugih središčih ali vsaj v osrednji slovenski dvorani.
Mnogo rojakov je obakrat kljub slabemu vremenu prihitelo tudi od drugod v Slovensko vas. Zdi se, da se počasi le umika	izgovor,	češ	šel bi,	ko bi ne
bilo tako	daleč...	Pa	res ni,	ker so se
Vsak teden ena
ZASUTA USTA
France Balantič
Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami.
Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust.
Pri meni noč je in mi sveti.
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!
izboljšale zveze, kar zdaj lahko priča že vedno večje število obiskov „od zunaj“.
Ob tako lepem napredku igralcev pa na žalost občinstvo ni -pokazalo primerne vzgojenosti. Gotovo ni na mestu smeh tedaj, ko se na odru dogaja tragika! S takim neprimernim vedenjem se slabi učinek igralčevega truda; tudi publika, ki s čustvi spremlja dejanje na odru, je upravičeno nejevoljna, ker jo neprimerno obnašanje sogledalcev spravlja v neskladje z igro, ki- ji želi zvesto slediti	L. J.
SAN JUSTO Zatrobil je lovski rog
'Med slovenskimi izsenjenci v Argentini so zastopani tudi lovci. Njihova lovska kri tudi v izseljenstvu ni zastala. Zato so se že pred leti zlasti iz San Justa napotili s potrebnimi papirji na argentinska lovišča kot posamezniki v družbi argentinskih lovcev.
Pred kratkim je nehote prišlo na uho neko šušljanje, da se v letošnji sezoni nameravajo zbrati vsi stari in novi lovci iz sanhuške srenje in še čez, ter da hočejo presenetiti s svojim, podvigom vse Siovence iz Buenos Airesa in okolice Našel sem jih zbrane na sestanku v Našem domu. Nepovabljen sem se jim približal.
„Nič časnikarskega nimam na sebi,“ če je kaj resnice na tem, kar se šušlja sem začel vpadati, „vendar bi rad vedel, o presenečenju?“
„Vse zavisi od lovske sreče,“ mi je prijazno odvrnil Lojze, ki je bil dolga leta nadlovec grosupeljskega okraja in eden redkih z lovskim izpitom.
„Ste se morda povezali v svoje lovsko društvo, ki bo v kratkem udarilo na plan?“ sem nadaljeval.
„Neuradno pač, uradno pa ni potrebno, ker mora itak biti vsakdo član argentinske lovske zveze,“ je vljudno pojasnil France.
„Nameravate torej v bližnji bodočnosti poslati svojo lovsko ekspedicijo na teren?“ sem. bil naprej radoveden.
„V dneh 6., 7. in 8. junija t. 1.“ je odločno pribil Janko.
„Ne samo eno, kar tri ekspedicije bomo posiali,“ je dodal Herbert „in sicer prvo na zajce, drugo na jerebice, tretjo pa celo na jelena!“
„Vodje ekspedicij ‘bodo morali biti vsekakor izvežba.ni lovci?“
„Ekspedicijo na jelena bo vodil gospod, čigar imena še ne maramo izdati, ostali dve pa bosta vodila dva izmed navzočih,“ ni čakal s pojasnilom Avgust.
„Imate zadostno lovsko opremo?“ sitnarim dalje.
„še preostaja,“ se je skoraj bahaško izrazil Ivan.
„Ker smo že pri opremi, me zanima kakšni ‘počilniki’ so vam najbolj pri srcu?“
„Med nami je najbolj čislana dvocevka kalibra 16. Zelo pripravna je pa tudi enocevka Winchester kalibra 12. Pa tudi damska dvocevka kalibra 20 se mnogokdaj uporablja,“ je resno pojasnjeval Lojze in delal kretnje z rokami, kot da ima puško v rokah.
„Ako bodo ekspedicije dobro uspele, kam pa boste z divjačino ?“ sem bil skoraj preveč radoveden.
„V skupne namene bo šla!“ je bil odločen Herbert.
„Ne razumem, kaj nameravate.“
„I, lovsko pojedino bomo napravili tukaj v Domu za vse Slovence, da tako f tudi mi pospešimo gradnjo prepotrebnih ! prostorov,“ so kar trije istočasno pojas-! njevali.
j „Vsekakor v nedeljo, 9. junija,“ je I hotel biti uraden France B. i „Imate ljudi, ki vedo, kako se taki i stvari treže ?“
„Posredujte pri odboru, da preskrbi . zadostno količino smetane, vse drugo pa ¡potem meni prepustite,“ je ponosno iz-l javil Avgust in dregnil Janka. France
;pa je dodal:	......
* „Dvomim, da bi med tukajšnjimi Slovenci našli boljšega v pripravljanju divjačine.“
V hipu sem. se spomnil na svojo rajno mater, ki mi je včasih pripravila jurčke na smetani — zame nebeška jed in si mislil: jerebičke na smetani so pa "verjetno še boljše. Ne vem zakaj se mi je glas tresel, ko sem. dejal:
„Gospodje! Ta razgovor me je prepričal, da je tisto o presenečenju resnica. Vrhunec pa bo doseglo, ako se bodo vse tri ekspedicije vrnile z zaželenimi lovskimi . trofejami. Simbol Zlatoroga Z bleščečim križem na glavi naj vam bo pred očmi, ko boste branili čast slovenskih lovcev.“
Zahvalil sem se jim in se poslovil.
Na noti domov je nekaj dni v meni dejalo: Nimajo prav oni, ki trdijo, da idealizem med nami pada.	oviv
Odbor SKAD-a vabi vse akademike in prijatelje na prijateljsko večerjo, ki jo prireja FEIDECE dne 24. maja ob 21 v Poljskem domu, 'Serrano 2076, Cap.
Buenos Aires, 23. 5. 1963 - No. 21
Stran 4
liOVENCI PO SVET fl
KANADA
Krščeni so bili: Josip Škrinjar, sin Stjepana in Anice r. Flanjak; Emil Vrečič, sin Karla in Mire r. Kočar; Kristina Daniela Alič, hčerka Gabriela in Francke r. Urh; Tanja Helena Lebar, hčerka Štefana in Justine r. Vogrinčič; Walter Forza, sin Antona in Lucijane r. Boštjančič; Terezija Marija Kvas, hčerka Jakoba in Marjete Benko; Betka Zrnec, hčerka Jožeta in Pavle r. Fenos; Ana Marija Berlot, hčerka Vladimirja in Marije r. Kramar; Marijan Fortuna, sin Jožeta in Marije r. Košiček; Jože Edi Greny, sin Jožeta in (Nežke r. Verderber; Dragoslava Horvat, hčerka Franca in Mateje r. Božič; Robert Rajšp, sin Branka in Marije r. Bilič; John Frank Boštjančič, sin Franka in Elizabete r. Volk; Jana Andreja Kukoviča, hčerka Andreja in Teje r. Puc; Mario Louis Ženko, sin Ludvika in Stanke ir. Šantel; Robert Anton Godina, sin Jožeta in Arlene r. Stephney; Frančiška Žejn, hčerka Marijana in Frančiške r. Mavec; Stanislav Alojzij Grm, sin Stanislava in Amalije ir. Fortuna; Oskar Edvard Lukač, sin Viktorja in Berte ■r. Jakončič ter Helena Frančiška Vidic, herka Alojzija in Ane r. Štepec.
Poročili so se: Janez Mov-rin in Marija Frankovič, Jože Kocjan in Angela Lovrin, in Ignacij Gorše ter Angela Zabukovec.
AVSTRALIJA
Rodili so se naslednji slovenski otroci: v Newportu v družini Erika Kranjca ir. Stanke roj. Markov sin Marko Anton, v Yaravillu v družini Ivar.a Iskra in Pavle roj. Iskra hčerka Tanja Marija, v North Geelongu v družini Franca Stanjka in Marije roj. Okraj-šek hčerka Suzana, v Kew v družini Franca Vebra in Julijane roj. Kamouš sin Frank Mihael, v istem mestu v družini Rudolfa Šimur,kovica in Terezije
roj. Smec sin Vladimir Rudolf, v East Bentleighu v družini Jožefa Kastelica in Slave roj Zajc sinček, v Kilkennyjui v družini Ernesta Orla in Olge roj. Sluga sinček Ma-rk0 Ernest, v AUenby Gardens v družini Daniela Puža in Marije roj. Klarič sin Stanko Viljem, v Hindmarshu v družini Franca Žafrana in Mihaele Lukančič sin Viktor Jožef.
V Yiaravillu sta se poročila Anton Guštin iz Stranskih Makol in Anica Zadel iz Podbeža pri Hrušici.
IZ TEDNA V TEDEN
V Italiji je predsednik vlade Amin-tore Fanfani dal ostavko vlade, da po ustavnih določilih omogoči novoizvoljenemu parlamentu, da potrdi novo vlado. Predsednik republike Antonio Segni je takoj začel z razgovori s predstavniki posameznih političnih strank za sestavo nove vlade. Med tem se je sestalo tudi vodstvo krščansko demokratske stranke ter je odobrilo poročilo, ki ga je pripravil glavni tajnik stranke Ald‘o Moro in v katerem pravi, da je v Italiji možna samo dosedanja vladna kombinacija, ker je najmočnejša ovira za nadalnje širjenje komunizma. Poudaril je, da je bila dosedanja .politika stranke in vlade pravilna, niso pa prav ravnali tisti, ki so stranko pri zadnjih volitvah zapustili in oddali glasove ali liberalcem ali pa komunistom. Poudari je, da so s tem napravili slabo uslugo demokraciji. Krščan-sko-demokratska stranka bi v novem položaju raje videla na predsedniškem mestu svojega glavnega tajnika Mora kot pa Fanfanija, bo pa verjetno ostal še naprej Fanfani .predsednik vlade zlasti zaradi junijskega obiska ameriškega predsednika Kennedyja Rimu, ker je bil ravno Fanfani lansko leto na obisku v ZDA. -Zato Fanfanijevi .sodelavci menijo, da bi bilo najbolje, da Fanfani sprejme Kennedyja v Rimu in z njim nadaljuje razgovore.
Društvo Zedinjena Slovenija
se spominja ob osemnajstletnici smrti junakov, ki so v borbi proti komunizmu darovali svoja življenja za boljšo bodočnost s proslavo:
NA VEKOMAJ JIM BODO GROBOVI TRDNO STALI..."
Nedelja, 2. junija 1963	ob 16
Ramón L. Falcón 4158
v slovenski dvorani
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea
PO ŠPORTNEM SVETU
Svetovno prvenstvo v košarki. V
Brazilu so se pred dobrim tednom pričele tekme za svetovno prvenstvo v košarki. .Sprva so bili določeni Filipini za izvedbo prvenstva. Ker pa oblasti niso hotele dati vizuma jugoslovanski delegaciji, je mednarodna košarkarska organizacija odvzela izvedbo tekmovanja Filipinom in ga dala Brazilu. Tekmuje 12 državnih -reprezentanc, ki so bile v začetku razdeljene v tri skupine po 4 moštva, od katerih sta se v finale uvrstili dve moštvi, Brazil pa kot prireditelj in nosilec naslova tekmuje tudi v finalni skupini.
V	skupino A sta se v finale uvrstili Francija in ZSSR, v B Italija in ZDA, v C pa Jugoslavija in Puerto Rico.
V	drugi skupini je Argentina premagala Mehiko in Japonsko ter vodi pred Urugvajem; v isti skupini igrajo še Peru in Kanada.
Jugoslavija je na tem tekmovanju nadvse presenetila. V B skupini za uvrstitev v finale je premagala Perú, Japonsko in Puerto Rico. V finalnem delu je dosegla senzacionalno zmago nad
ZDA s 75:73, Italija s 85:74 in Puerto Rico s 73:57; premagalo pa jo je moštvo Brazila z 90:71. — Po porazu z Bra-zilo.m Jugoslavija že nima dosti možnosti za prvo mesto. Igrati mora samo še proti Z-SSR, ki je .poleg Brazila kandidat za prvo mesto.
Moštvo ZDA je že izgubilo vse nade ,za osvojitev naslova, ker je razen proti Jugoslaviji izgubilo tudi proti ZSSR s 73:74.
Jugoslovansko moštvo sestavljajo tudi trije slovenski igralci, Daneu, Jelnikar in Eiselt ter Korač, Nikolič, Gordič, Rajkovič, ‘Cvetkovič, Djurič, Rožnatovič, Djerdja, Petričevič, Kovačevič i.-i Bo-jovič.
Dvakratni svetovni nogometni prvak Brazil na evropski turneji ni imel uspehov. S težavo je premagal Zahodno Nemčijo z 1:0 in Francijo s 3:2, izgubil je proti Portugalu 1:2, Belgiji 1:5, Holandiji 0:1, z Anglijo pa je dosegel neodločen rezultat 2:2. Zadnjo tekmo v Evropi je reprezentanca Brazila igrala v nedeljo z Italijo in jo izgubila kar s 0:3.
Finec Penti Nikula je konec marca v
Helsinki postavil nov svetovni rekord v skoku s palico: 5,21 m!
V Zagrebu je biio zimsko jugoslovansko prvenstvo v plavanju. Slovenijo so zastopali Ljubljana, Triglav (Kranj), Celulozar (Vide-m-Krško) m Prešeren iz Radovljice. Prvo mesto je osvojil zagrebški klub Mladost, drugi je bil favorit Jadran iz Splita, tretji (presenečenje tekmovanja) Ljubljana, četrti Mornar iz Splita in peti Rdeča zvezda iz Beograda. Ljubljančan Vrhovšek je z zmago na 100 m hrbtno v času 1:05,6 prekinil osemletno tradicijo zmag znanega Dorčiča iz Reke. ki je bil drugi.
OBVESTILA
Vse potrebščine za dom. vedno nudi
	T. E. 69-9503
	Argentina
o J	FRANQUEO PAGADO
Sz 2	Concesión N’ S77S
šgs	TARIFA REDUCIDA
<	Concesión N S8M
Registro	Nacional do la Pi opiada i
Intelectual No. 688.209	
CENA, KVALITETA, DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE
Cerrito 2245 Lomas del Mirador * 1
Na slovenski Pristavi v Castelarju
bo v soboto, 25. maja, ob 20 zanimivo predavanje Franceta .Krištofa o argentinskih gospodarskih problemih.
Na II. rednem prosvetnem večeril v Slomškovem dohiu bo" predaval univ. prof. dr. Milan Komar o aktualni temi:
Vživljanje v novo okolje. Predavanje, ki bo zanimivo za starejše in mlajše, bo gotovo predmet živahne debate. Prosvetni večer, bo v soboto, 25. maja ob 7 zvečer, in se vrši v vsakem vremenu.
Krožek SDO Našega doma v San Justu obvešča vse članice in naraščajni-ce, da. se bodo začele vaje za mladinsko prireditev v soboto, 25. maja, ob 17' v prostorih Našega doma.
Slovenski dom. v Carapachayu obvešča vse člane, da bo v soboto, 25. maja, ob 19 v prostorih doma. redni občni zbor.
Otroška tombola je bila zaradi slabe. , ga vremena preložena na nedeljo, 26. .* nih in družabnih prireditev. Dne 16. ju.
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
■■■■■aiiHaflitimaaaHiaiiaiiiBiiiiiiiiMiiiBRH
SLOV. SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
bo namesto sobote, 25. maja, naslednjo soboto, to je
1.	junija ob 15,30
Pred poukom priložnost za petje in telovadbo
maja. Kot je bilo že omenjeno bo v prvem delu prireditve kratek kulturni program. Nato bo staršem in otrokom spregovorila ga. Anica jKraljeva. Starši omogočite svojim otrokom, obisk te edinstvene otroške prireditve v Slomškovem domu v Ramos Mejía.
V nedeljo, 26. maja, ob 15 bo v Mladinskem domu, Humbold 270, Ramos Mejía, nogometna tekma med prvim, moštvom Mladinskega doma in. Villa Balle. ster za prvenstvo Jge Germano-Argentino.
Šahovska reprezentanca Našega doma
iz San Justa bo gostovala v Slomškovem domu. Z domačim moštvom se no pomerila v tej kraljevi igri v soboto.
1.	junija. Prijatelji šaha vabljeni!
SDO vabi vse članice na sestanek v nedeljo, 2. junija, ki bo po mladinski maši v Slovenski hiši. Predaval bo g. dr. Krajnik o 1100 letnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane
SKAS. Občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva bo v soboto, dne 8. junija, ,ob 18 na Ramón Falconu 4158. Odbor vabi vse člane, da se občnega zbora točno in nujno udeležijo. Posebnih pismenih vabil ni.
Slovenski dom v San Martinu namerava imeti v zimskem času več kultur-
niJa popoldne bo (če ne bo deževalo) otvoritev 'balinišča, združena z družabnim popoldnevom. Tombola pa bo 6. oktobra. Datumi in sporedi drugih prireditev bodo objavljeni v kratkem.
Odbor Vzajemnega podpornega skla. da, ki posluje v okrilju Slovenskega doma v San Martinu, sporoča, d'a je ob smrti očeta članice .gospe Nyd_ije Zupančič izplačal podporo v znesku 2000 pesov. Ob tej priložnosti odbor znova opozarja vse člane in članice doma, ki so v zaostanku s plačilom, da plačajo prispevek za sklad v znesku 100 pesov na leto.
Službo dobi
ZAKONSKI PAR
ali manjaa družina
na kinti za rejo piščancev Morena (La \Rej(a). Hiša, vorjena plača in delež na pičku. Delo ni težko, pač pa se zahteva vestnost in natančnost. Informacije v tiskarni Vilko, Estados Unidos 425, Capital, ali pa na telefonu 43-2613 po 18. uri.
blizu
dogo-
izku-
Družina
(mož in žena sama) išče
PRILETNO ŽENSKO
za domača hišna dela. Plača po dogovoru.
T.-E. 923-7330
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Airea
NEDELJA,
26.	MAJA OB 15. URI
OTROŠKA TOMBOLA
SLOMŠKOV DOM Castelli 28 RAMOS MEJIA
Ob vsakem vremenu
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejía
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim, odje. malcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 ¡zbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah im. z dolgoročnim, odplačevanjem.
Naša ponudba TV velikega apar ata (gran angular), sestavljen najboljšega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
IVAN PREGELJ:
O A p o e i
Slavica je viharno planila k vratom in jih odprla. Domači so vstopili. Bolnica je ležala v agoniji. Domači so se drug za drugim sklonili nad njo.
„Mati, ali slišite ? Zbogom, Boga prosite za nas!“
Bolnica je iskala z roko in steklenimi očmi. Poznik je ugenil to umirajoče hrepenenje. Utolažila se je, ko jo je prijel za roko. Domači so zdrknili na tla, gospodinja je vzela črvivo in zakajeno razpelo in ga pritisnila umirajoči . na ustnice. Vonj blagoslovljene voščenke je napolnil sobo. Težki in globoki, kakor od srca se trgajoči sunki vihrajoče sape, so polnili prostor. Slavica je zajokala nekje pri vratih, Helena je drhtela ob možu.
„čast bodi Bogu, Očetu in Sinu in svetemu Duhu, zdaj in na vekomaj, Amen!“ je domolila domačica. Nato pa je rekla vsakdanje:
„Zdaj je pa zaspala. Bog ji daj večni mir in pokoj.“
Poznik se je dvignil ob svoji ženi, ob kateri je bil zdrknil na kolena. S svojo močno roko je šel še enkrat mrtvi čez roko:
„Botra, zbogom!“
Potem je potegnil Heleno za seboj iz sobe v kuhinjo in iz kuhinje na prosto.
54
s o n e a
V globelih pod rebri so se kadile jutranje megle, težka rosa se je iskrila v soncu, rezka sapa je vela preko brda, kjer je ležalo v prvi toploti nekaj njivic ajde, ki še ni bila odcvetela. Rahlo je zaplalo iz cvetja po medu in se pomešalo v vonj voščenke, ki so jo bili ob mrtvi prižgali. Tihi, zastrti glasovi so udarjali iz hiše. Nobenega joka, samo slovesna resnost. Nobene solze, samo sveto spoštovanje pred veličastvom smrti. .
Poznik je začutil, da se mu je Helena obesila ob rame.
„Kadar boš ti umiral ali jaz,“ so ji drhtele ustnice, ne da bi bila dogovorila.
„Živiva,“ je vzkliknil in zajel globoko s pljuči. Nato se je ozrl in videl Slavico, ki je bila vzela jabolko iz jer-basa pred hišo in ugriznila vanj.
VI.
Na domu pri teti Katri je šumelo zamolklo. Domači so bili brez mrliškega oglednika rajnioo umili in preoblekli, prekrili ji nato oder z belimi domačimi rjuhami in ji postlali na njem kakor na postelji. K nogam so ji položili pisan krožnik, na krožniku blagoslovljene vode in oljčno vejico. Ob oder so postavili goreče sveče s svečniki, ki so jih otroci prinesli s fare, ko
so šli oznanit smrt in naročat zvon. Ko so vse uredili, so pokropili in šli za svojim delom, za kravami in prašičjo pico, za kuho in peko. Gospodinja je zamesila moke, zakurila peč in pekla ves dan do večera- Bil je kruh v hlebcih, ki so ga dajali otrokom in ljudem, kadar so prišli zvečer kropit in vasovat. Gospodar Matijec, ki se je bil vrnil odpočit in veder, je prinesel iz shrambe domačega sadjevca v pleteni steklenici, pijačo za moške in goste. Poznik je rekel, da prevzame pogrebne stroške in se je odločil, da počaka na pogreb. Domači so mu ponudili najlepšo sobo za spanje, a on je hotel prenočiti v dolini na fari. Tedaj je rekla iSlavica:
„Prav. Le pojdita s Heleno v dolino- Mene ne spravita nocoj doli, sem že dovolj hodila.“
Poznik jo je pogledal nekam pre-vejano:
„Ne poznaš še kmetiških postelj. Pa tudi tega ne veš, kaj se pravi spati v hiši, kjer varujejo mrliča.“
„Saj ne bom z mrličem skupaj spala,“ je odvrnila Slavica, „z vama v eni sobi pa tudi ne maram, žlahta gori žlahta doli. Sem se že domenila s sosedovo Mino. -Storita zdaj kakor mislita in vesta.“
Helena je položila možu roke na rame.
„France, daj, pa ostaniva še midva,“ je prosila.
„V napoto bomo ljudem,“ je rekel rahlo nejevoljno. Toda Matijec, ki ga je slišal, je rekel:
„Kakšna napota?“ Eden nas leže za dve noči kamor je. Saj spaflja sploh ne ho veliko, ker bomo varovali. Ali smo ■si tuji, da hi si ne postregli?“
iSaj je bilo pošteno, kar je povedal kmet. Pozniku je vendar šlo nekoliko porogljivo mimo ustnic in se je obrnil proti ženi. Toda že je- rekla Helena: ,,-Pa dajva, France! Povarujva še midva rajno botro. Za tisto žalost, ki si ji storil, ko nisi hotel biti duhovni.“ Mož je pomilovalno prikimal:
„A da -se kesala ne boš.“
„Ne bom se, France.“
„Le ne obljubljaj prezgodaj,“ se je nasmehnila Slavica. „Razumem Franceta in sem za svoj del mirna. Ti pa boš doživela... “
„Naj doživim,“ je menila, trudno Helena. ' Kaj je bil strah pred nadležno golaznijo spričo njenega hrepenenja, ki jo je vleklo k možu, s katerim bo tako sladko sama v .neznanem prostoru, v neznani postelji, srečna, mirna, njegova, -kakor v tisti davni prvi noči, ki ji ni prinesla veselja.
„Saj si ti prva silila, naj ostanemo,“ je dodala.
„Zaradi fantov,“ je odvrnila Slavica vedro, „prav všeč so mi. Zijajo me, pa se me ogibljejo, kakor da sem iz stekla. Zelo pogumni ljudje.“
Obrnila se je k Pozniku in ga prosila za petnajst goldinarjev.
„Imam neko kupčijo,“ je rekla in je poljubila roko, ko ji je dal. Poznik in Helena Sta krenila preko brega po klancu večeru naproti. iS-once je ležalo nizko nad obzorjem. Doline so se bile že davn0 ovile v modrikasto senco, iz katere so se -oglašali glasovi pastirjev in mukanje živine.
„Boš videla, kako naglo se tu zmrači,“ je rekel Poznik in pogledal na nebo, ki je bilo posuto z razredčenimi meglami.
„In nebo cvete,“ je dodal, „vreme-se bo sp-revrglo. Zadnje dneve poletja imamo.“
Gladek, pokošen laz pred njima se je prelil v ljubek prelaz. Pod potjo, ki je šla čez, sta tostran in onostran izvirala dva vira, ta v mokri večerni senci, drugi v soju ugaslega sonca. Mož in žena sta tedaj mislila eno in isto. Helena je zašepetala:
„Uboga virčka. Iz enih tal jima je' pot vse dalje in narazen.“
„Je-li?“ je vzkliknil Poznik. „Nič v prirodi me ne gane tako močno, kakor tako razvodje.“
Helena se je rahlo nasmehnila: „Glej! Ali tudi poezijo umeš?“' Začela je navajati:
,yNa dvoje gresta pota, na dvoje vedno bolj navzdol. Končala teka bota, a videla se več nikol.“
„O kom pa govorita,“ se je oglasila Slavica za njima. Poznik se ja-oz-rl in mirno rekel: