Foštnina plačana v gotovini
HH^EB^^^^^^   ^l^OU^^
O«a 1.5() din
Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na
dom po raznašalcih 5-50 din, za inozerastvo
10 din // 'Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva
ulica Stev. 1, pritličje, desno; uprava: levo //
Telefon štev. 65 / / Račun pri poStnem
čekovnem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.   10.666
Leto XXI.
Celie. petek 13. oktobra 1939
Štev. 42.
Zasiužka liudem l
O važnem vprašanju poživitve gospo-
darskega življenja in povečanja zapo-
slitve je objavil »Trgovski list« nasled-
nji tehtni članek:
Naravna posledica vpoklica ljudi na
- orožne vaje bi morala biti cela vrsta
praznih mest. To se pa ni zgodilo in
kdor išče danes shižbo, ravno tako za-
man trka na vrata podjetij kakor prej,
ker prostih mcst ni. In ni jih, ker je
vse poslovno življenje zastalo, ker so
posli tako nazadovali, da dostikrat niti
še ostali nameščenci nimajo kaj delati.
Nadaljnji razlog pa je v tem, ker je
vsa zasebna iniciativa nazadovala. Lju-
dje ne zaupajo časom in zato nihče nič
ne investira. Denar, kolikor ga je, leži
neploden doma in ne poživlja gospo-
darstva. Poleg tega so nastale še veli-
kanske težave s preskrbo surovin, ki so
potrebne naši industriji, zlasti tekstilni.
Velika nevarnost je, da se bodo morali
mnogi tekstilni obrati ustaviti, ker za-
loge surovin gredo nevarno hitro h kon-
cu. A tudi naša zunanja trgovina je v
zastoju in tudi zaradi tega se ne more
poživiti naše gospodarsko življenje.
Prav resna nevarnost je, da bo zabred-
lo naäe gospodarstvo v prav težko sti-
sko, ki jo bo tem teže premagati, čim
dalje bo trajala.
Zato bi bilo potrebno, da bi čim prej
začeli delati na to, da se gospodarsko
življenje poživi. Kakor so časi težki, se
vendar more doseči mnogo, če se resno
hoče in» če se odločno zagrabi za delo.
2e vojna nevarnost sama daje mnogo
prilike za zaposlitev ljudi in za oživlje-
nje gospodarstva, čeprav ta dela sama
po sebi niso vedno tudi gospodarsko
resnične pozitivne vrednote. Toda da-
nes je položaj takšen, da raoramo biti
veseli, če se sploh doseže kako novo
kroženje v gospodarskem življenju. Za-
klonižča, protiletalska zaščita in druge
vojne potrebe bi mogle na mah prav
močno dvigniti gospodarsko delavnost,
ne glede na to, da so vsa ta dela tudi
potrebna zaradi naše varnosti. Mnenja
smo, da je absolutno dosegljivo, da se
morejo ta dela organizirati tako, da bi
se mogla izvesti v velikem slogu, in tudi
možnosti za finansiranje teh del so po-
dane. Samo nekdo mora začeti z orga-
nizacijo teh del, pa naj bo to država,
občine ali pa zasebne družbe, ki bi do-
bile potrebne kredite od države in sa-
mouprav. Zadnji način bi bil morda še
najboljši, ker se nam tako vsaj ne bi
bilo treba bati, da bi se vsa akcija po-
nesrečila zaradi birokratizma, ki se še
vedno pri nas tako zelo šopiri.
Enako bi mogla dati industrializaci-
ja deželc velik razmah gospodarskemu
. življenju in ustvariti polno monžosti za
nove namestitve. Se vedno uvažamo ce-
lo vrsto predmetov, ki bi jih mogli iz-
delovati sami, še vedno so naši glavni
izvozni predmeti surovine in najskrom-
nejši polfabrikat. Jasno pa je, da se in-
dustrializacija dežele ne pospešuje z
vedno večjimi davčnimi bremeni, z več-
jimi trošarinami, socialnimi da'jatvami
itd. Danes je položaj takšen, da bi mo-
rali biti veseli, če kdo sploh odpre no-
vo podjetje, in zato bi morali z vsemi
mogočimi ugodnostmi olajšati ustanav-
ljanje novih podjetij.
Tudi notranja preureditev države bi
mogla močno dvigniti gospodarsko živ-
ljenje. Nova preureditev bi morala ven-
dar pomeniti olajšanje vsega življenja,
bi morala privesti z likvidacijo centra-
lizma do poenostavljenja vseh predpi-
sov, do ekspeditivnosti javne uprave in
s tem tudi do zmanjšanja režijskih
stroškov v podjetjih. Nova preureditev
države bi morala nadalje povzročiti, da
bi prišli na plan novi ljudje, da bi se
krog javnih delavcev znatno razširil.
To bi brezpogojno moralo povečati' tudi
zasebno iniciativo.
Casi so danes v resnici težki, v mno-
gem oziru pa težki tudi zato, ker je na-
ša delavnost mnogo premajhna, ker še
vedno čakamo, da pride rešitev kar sa-
ma od sebe. Toda samo od sebe se ne
zgodi nic in %e ne bomo zagrabili za
delo, tudi sedanje stiske ne bo  konec
Borba za praviien mir
fzjave Hitler {a, Daladierja in Chamberlaina — Anglija in
Francija zahtevata vzpostavitev jvobodne Češkoslovaške in
Poljske ter garancije za trajen mir — Izboljšanje odnoša/ev
mecf Romunijo in Nadžarifro -   Nadaljevanje ruskega pro-
diranja v Evropo
Nemški kancelar Hitler je imel prejš-
nji petek v rajhstagu govor, v katerem
je dejal, da Poljske ni in ne bo več in
da sta Nemčija in Sovjetska Rusija na
vzhodu napravili red in ustvarili sta-
nje, ki bo ostalo in sta ga obe sklenili
odločno obdržati in braniti. O zvezi s
Sovjetsko Rusijo je dejal, da služi mi-
ru in stalnosti v Evropi. Nemčija, je
izjavil Hitler, nima več v Evropi nobe-
nih zahtev ter ima prijateljske pakte
in odnošaje do vseh držav, od katerih
ničesar ne zahteva. Kar se tiče Fran-
cije, Hitler ne razume, čemu se sploh
bori z njo, ko pa Nemčija od nje niče-
sar noče. Glede Anglije je rekel, da
Nemčija ne nasjtrotuje nikjer angleškim
potrebam in koristim, ampak se samo
brani pred njenim vmešavanjem v nem-
ške interese na evropski celini. Hitler
ie ponudil Angliji in Franciji mir, ki pa
mora sloneti na stanju, kakor sta ga
Nemčija in Sovjetska Rusija ustvari-
li na vzhodu. Mirovna konferenca naj
se bavi tudi z ostalimi še nerešenimi
vprašanji, med katerimi je prvo vpra-
šanje vrnitve nemških kolonij in pa
vprašanje splošne razorožitve. Ce pa
ti dve državi mir odklanjata, se bo
Nemčija pač borila, dokler ne zmaga.
Njemu je prvi odgovoril francoski
ministrski predsednik Daladier in sicer
takole: Kaj je rekel Hitler v svojem
zadnjem govoru v državnem zboru? Za-
sedel sem Poljsko. Zadovoljen sem. Na-
pravimo sedaj mir! Toda mi to govo-
rico že poznamo. Tako je govoril tudi
po avstrijski zasedbi, nekaj mesecev na-
to pa so prišli na  vrsto  Sudeti.    Pono-
vil je zatem zopet ista zagotovila, ne-
kaj mesecev kasneje pa se je Nemčija
polastila vse Ceškoslovaške. Tudi tedaj
so nam rekli v rajhstagu, da noče Nem-
čija ničesar več. In isto se je ponovilo
sedaj. Mi si prav gotovo želimo odkri-
tega sodelovanja med narodi, toda
uprli se bomo slehernemu nasilju, ki ne
more biti osnova dobrih mednarodnih
odnošajev. Zgrabili smo za orožje pro-
ti napadu in dokler nasilja ne stremo,
ne bomo odložili orožja.
Na seji angleške spodnje zbornice je
odgovoril Hitlerju v eetrtek predsednik
vlade Chamberlain, ki je zahteval od
Nemčije dejanja in jamstva namesto
besed. Anglija zahteva popravo kri-
vic, storjenih Poljski in Ceškoslovaški,
razorožitev ter resničen in trden mir.
Na Nemčiji je, da izbira.
Estonska, Letonska in Litva sta pri-
šli s pogodbami z Rusijo o vzajemni po-
moči dejansko pod ruski protektorat.
Sedaj so v Moskvi v teku pogajanja z
zastopniki Finske, od katere zahteva
Rusija izvestne vojaške in gospodarske
koncesije.
Po uspelem posredovanju Jugoslavi-
je sta se rumunska in madžarska vla-
da sporazumeli, da sta umaknili vse
svoje čete s skupnih meja, kjer so bile
čete zbrane že od pomladi. V obmejnih
pokrajinah so na obeh straneh ostale le
še normalne garnizije.
Na zapadni fronti je položaj nespre-
menjen.   Do večjih vojnih  akcij  še ni
prišlo.   Tudi na morju se je število tor-
| pediranih  ladij zmanjšalo.
S/ovansfca misef
ObisJc miniltra v p. g. Vfadisfava laviča v našem uredniitvu
Celje, 13. oktobra.
Danes dopoldne je obiskal nase ured-
ništvo opolnomočeni minister v p. g.
Vladislav Savič, predsednik družbene-
ga pokreta »Slovenska misao« v Jugo-
slaviji. Gosp. minister je v zanimivem
razgovoru podčrtal naslednje poglede
in cilje »Slovanske misli« s čistih in re-
alnih slovanskih vidikov:
Pokret »Slovenska misao« obstoji že
tri leta in poudarja veliki pomen slo-
vanskega pokreta za Jugoslavijo in za
zgodovinsko usodo vsega slovanstva.
»Slovenska misao« veruje, da dogodki,
ki se odigravajo v Evropi, v prvi vrsti
zadevajo slovanstVo v celoti. Vojna je
izbruhnila zaradi Slovanov in se vodi
zaradi Slovanov. Naj bodo cilji Angli-
je, Francije in Nemčije formulirani ka-
korkoli, v tej vojni se bo rešilo veliko
vprašanje, ali bodo Slovani subjekt
ali objekt zgodovine, ali bodo Slo-
vani v državnih in1 narodnih organizmih
sodelovali kot neodvisni člani človeške
skupnosti, ali pa bodo zasužnjeni po
tujih državah ter jim služili kot mate-
rial njihove zgodovine in veličine v
svetu.
Slovani imajo svojo ideologijo, ki se
odločno razlikuje od ideologij njihovih
sosedov. Slovani se napram drugim ne
oddvajajo. Slovani verujejo, da bodo
njihova sposobnost, nadarjenost in moč
in ljudje bodo še nadalje zaman iskali
dela in kruha, pa čeprav na vsakem
koraku'vidimo, kako mnogo bi se dalo
pri nas še delati. Ali pa bo kdo dal
pravo iniciativo za to delo? Gospodar-
skim ljudem, ki so najbolj poklicani v
ta namen, se onemogoča vsako sodelo-
vanje, oni, ki odločujejo danes o vsem
tem, pa ne kažejo pravega zanimanja
za ta vprašanja. In zato trkajo ljud.te
še nadalje zaman na vrata obratov za
namestitev, zato novih službenih mest
ni in ni!
zelo pomagale človeštvu v primeru svo-
bodnega sodelovanja. Vse, kar želi slo-
vanstvo izvojevati za sebe, želi poklo-
niti kot svoj dar vsemu človeštvu. Za
to sodelovanje pa je potrebna svoboda.
In ko zahtevajo Slovani svobodo za se-
be, želijo in so prepričani, da najskru-
puloznejše čuvajo tudi svobodo drugih
ras in narodov. Slovanski principi so:
svetinja osebne svobode, ker je človek
nosilec vseh vrednosti, avtonomija vsa-
kega slovanskega plemena in naroda
ter harmonično sodelovanje z ostalimi
člani človeške družine. Zato je slovan-
ska misel kot ideja zgodovinsko upra-
vičena kot ena najvažnejših komponent
v sklopu duhovnih sil, ki gibajo člove-
štvo.
»Slovenska misao« je docela osvoji-
la idejo v svetu prjznanega slovanske-
ga ruskega filozofa Vladimira Solovje-
va, prijatelja vladike Strossmayer ja:
»Priznavajoč bistveno edinstvo člove-
škega roda, moramo smatrati človeštvo
v celoti kolektivno bitje, za druž-
ben organizem, v katerem so posa-
mezni narodi njegovi živi člani. S tega
načelnega stališča je jasno, da ne more
niti eden narod živeti v sebi samem, s
samim seboj ali za samega sebe, mar-
več je življenje vsakega naroda neraz-
družljiv element življenja celokupnega
človeštva.«
Politika
fzselifev Nemcev
V   smislu sporazuma  med  Rusijo  in
Nemčijo se bodo preselili iz Rusije in iz
baltskih držav v Nemčijo vsi Nemci, ki
so v teh pokrajinah živeli dolga stolet-
ja  ter  posedovali velika  posestva,   in-
dustrijo in trgovino.   Preseljevalne ko-
misijc so že začele svoje delo, ker je v
posameznih   državah   postavljen   prav
kratek rok za izselitev.
V  dobro poučenih   krogih   se   tudi z
vso gotovostjo trdi, da so se na pobudo
nemških oblasti pričela tudi že pogaja-
nja z nekaterimi podunavskimi država-
mi za preselitev nemške manjšine.
Nemški predlog gre za tem, da bi se iz-
selilo iz Rumunije 750.000, iz Jugosla-
vije 600.000 in iz Madžarske 480.000
Nemcev. Na ta zares velikopotezni na-
čin, ki ga hoče Nemčija dosledno izve-
sti, želi Nemčija z vsemi navedeni dr-
žavami doseči trajno osnovo resnične-
ga prijateljskega sožitja, saj bodo tako
odstranjene vse tiste zares nepotrebne
motnje, ki so že tolikokrat kalile sicer
dobre medsebojne odnošaje z Nemčijo
in nemškim narodom. Mariborska »De-
lavska politika« poroča, da so te vesti
povzročile med nekaterimi mariborski-
mi hišnimi posestniki in lastniki lepih
posestev in vinogradov nemalo razbur-
jenja.
Isto čujemo tudi pri nas v Celju, kjer
se oni Nemci tuji državljani, ki so svoj-
čas optirali za Avstrijo, že resno pri-
pravljajo na odhod. Ostali pripadniki
nemške narodnosti, ki žive med nami
in, so bili že nekdaj pred vojno in vsa
leta po vojni znacajni in dosledni pred-
stavniki nemškega življenja, mislijo
storiti isto ter dosledno slediti klicu
svoje velike domovine. To odločitev po-
vsem razumemo, ker bodo vsi tisti pri-
padniki nemške narodnosti, ki bi se iz
kakih zasebnih razlogov ne hoteli pre-
seliti, izgubili pravico do manjsinske
zaščite in bodo smatrani in obrav-
navani kot taki, ki so se za vse bodoče
case odpovedali svoji nemäki narodno-
sti.
Diplomat -- na črni borzi
Zagrebška »Nova riječ« objavlja v
rubriki »Kaj bi bilo treba ukreniti pro-
ti korupciji, špekulaciji in zlu vsake
vrate« naslednji dopis, ki bo zanimal
tudi naše čitatelje:
Citai sem v nažih časopisih, da je bil
nedavno imenovan g. Pelivanovic za
poslanika v — Teheranu. Kakšne veli-
ke politične in gospodarske interese pac
moremo imeti tarn, da bi jih ne mogel
zastopati navaden konzul, marveč rav-
no poslanik,  opolnomočen minister?
Prav takoj je sedaj postavljen posla-
nik v Rigi, v mestu, za katerega ima-
mo menda prav malo interesa. Infor-
miral sem se in sem izvedel, da je bilo
v Teheranu doslej samo odpravništvo
poslov. V Rigi je bilo poslaništvo za-
prto, a je sedaj ponovno odprto.
Kolikor mi je znano, prejemajo naši
poslaniki v inozemstvu ogromne place.
Tako je imenovani sedaj poslanik v Ma-
dridu (čemu?), ki ima majhno mesečno
plačo v znesku okrog 100.000 (sto ti-
soč) dinarjev .. . Ravno toliko prejema
sedaj imenovani poslanik v Bernu.
1 Vprašal sem, pa so mi poučeni od-
govorili, da zavzema Jugoslavija po si-
jaju svoje reprezentance v inozemstvu
(t. j. po plačah svojih zastopstev) ne-
kako četrto mesto med evropskimi
državami. A po blagostanju svojega
naroda gotovo spada tudi na četrto me-
sto, toda od zadaj.
Ze naši konzuli imajo prevelike pla-
ce. Nedavno mi je eden izmed njih de-
jal: »Zivim dobro, a vsak mesec dam
od place polovico na stran« ...
Nekaterim pa te velike place niso
dovolj. Izvedel sem o naslednjem pri-
meru: Gospod Vasilije Protic, poslanik
v Pragi, si je izposloval, da mu je vla-
da izstavljala ček na švicarskc franke,
da plača vse uradnike poslaništva.
(Prej je prejemal vsak uradnik ček za
sebe in' ga menjal po službenem teča-
ju.) Gosp. V. Protič je menjal ta ček
na črni borzi in dobil tako 20 do 22 Kč
za švicarski frank, uradnikom pa je iz-
plačeval po službenem tečaju po 6 in
pol do 7 Kč. Ker se je glasil ček na
veliko vsoto, je g. Protič tako zaslužil
na svojih uradnikih mesečno še posebej
okrog 250.000 do 300.000 din.
To se je dogajala v času obeh (je-
senske in pomladanske) kriz v Ceško-
slovaški, ko je bilo veliko povpraševa-
nje po tujih valutah in devizah.
To je bilo na prijavo uradnikov ugo-
Stran   2
»NOVA DOBA« 13. X. 1939
Stev. 42.
Uiitelhko zborovan/e v Celiu
Obračun smotrnega stanovskega dfefa
Sresko društvo JUU v Celju je imelo
7. t. m. v Celju avoj letni občni zbor ob
navzočnosti 164 članov in članic. Pred-
sed'iik g. Fran Roš se je uvodoma za-
hvalil za udeležbo vsem, ki s tern izpri-
čujejo svojo zvestobo organizaciji in
društvu, stopajačemu v 70. leto svojega
obstoja. Učiteljstvo se je poklonilo spo-
minu velikega kralja Alcksandra I. ob
5. obietnici r.jegove smrti. V slovo ne-
davno umrlemu celjskemu učiteljskemu
veteranu Tomu Grahu, ki je v to dru-
štvo vstopil pred 68 leti, so bile izgo-
vorjene tople besede. Predsednik se je
dotaknil težav sedan je dobe v svetu,
naglašal potrebo složnega, stvarnega
dela na znotraj ter napovedoval dej-
stvo bližnjega urejevanja prosvetnih
zadev slovenskega naroda z novih vidi-
kov. Pri tem bo treba dati trdnih os-
nov položaju učiteljstva in sole.
Iz tajniškega poročila je bilo razvid-
no, da ima drustvo 204 Clane, da deluje
redno in v interesu članstva. Blagajna
izkazuje v minulem poslovnem letu pre-
ko 32.000 din dohodkov in skoraj prav
toliko izdatkov ter nad 14.000 din imo-
vine, naložene večinoma v članskem so-
cialnem fondu. Knjižnica, ki steje 606
večinoma pedagoških del, je redno po-
slovala. Na predlog nadzornega odbo-
ra je bila odboru soglasno izrečena raz-
rešnica z zahvalo.
O poteku banovinske in državne skup-
ščine JUU je zanimivo poročal učitelj
g. Janko Pogačnik ter se pri tem dotak-
nil aktualnih problemov šolstva, stanu
in organizacije, ki so se obravnavali tu-
di v sledeči obširni in razgibani deba-
ti. O Slovenski šolski matici je poročal
učitelj g. Vekoslav Gobec. O akciji za
zimsko pomoč mladini v severnih pre-
delih Slovenije, ki naj se kakor lani
tudi letos organizira, je referirala ga.
Ivanka Zupančičeva. Zanimanje za iz-
danja Učiteljskega doma v Mariboru in
ustanovitev posebnega dekliškega do-
ma v njem je priporcoala ga. Karčičeva.
Edina vložena kandidatna lista novin
odborov je bila v tajnih volitvalv z list-
ki skoraj soglasro odobrena. V uprav-
nem odboru so: predsednik Fran Roš,
podpredsednica Franja Wudlerjeva, taj-
nik Josip Kotnik, blagajničarka Marija
Pečnikova, odborniki: Metod Požar,
Vid Vertačnik, Janko Pogačnik, Bogo-
mil Gerlanc, Ana Zupanova in Ruža Pe-
telinova. V nadzornem odboru so:
predsednik Julij Sevnik ter Ernest Ti-
ran, Lizika Petrickova, Antonija Vor-
šičeva in Jože Zupanek. Predsednik fi-
nančnega odseka je Albert Planer, od-
sek učiteljic vodi Ivanka Zupančičeva.
Strokovni referent za šolska vprašanja
je Vekoslav Gobec, referent za tisk Bo-
gomil Gerlanc. Izvoljeno je bilo tudi
stanovsko častno razsodišče.
tovljeno s preiskavo. In gospod Protic,
mlad in krepak mož, je prejel kot ka-
zen za to — pokojnino. Odhaja v po-
koj mlad, s polnimi žepi.
Celts in Slovak! v inozemstvu
Iz Londona poročajo, da je bivši
predsednik češkoslovaške republike dr.
Edvard Beneš sestavil novo češkoslova-
ško vlado v emigraciji. Zunanji mini-
ster je postal dosedanji čejjkoslovaški
poslanik v Parizu dr. Osuski. V listu
»Ceškoslovenski boj« pise Osuski, da
se Cehi in Slovaki v inozemstvu ne
smejo vznemirjati, ker češkoslovaška
vlada še ni docela organizirana. Vzrok
je ta, da so bile oblasti na Francoskem
, preveč zaposlene z mobilizacijo lastne
vojske, zaradi Cesar so prosile češko-
slovaške predstavnike, da počakajo z
organizacijo češkoslovaške vojske, do-
kler ne bo francoska mobilizacija za-
ključena. To se je sedaj zgodilo in za-
čeli so organizirati češkoslovaško voj-
sko. Francosko vojno ministrstvo je iz-
dalo o tem že uradno sporočilo. S če-
škoslovaško vojsko v Franciji bo sode-
loval francoski general Faucher, ki je
deloval dvajset let v Pragi kot franco-
ski vojaški odposlanec.
Strategične poised ice ruikega
prodiranja v Evropo
Holandski vojaški strokovnjaki opo-
zarjajo na strategične posledice, ki se,
pojavljajo z dejstvom, da je meja Sov-
jetske Rusije sedaj na Karpatih. Ruski
bombniki, katerih akcijski radij znaša
1500 km, se lahko sedaj z nove meje
udoejstvujejo po vsej Srednji Evropi in
še dalje proti jugu, severu in zapadu.
Tako bi lahko ruski bombniki ogrožali
ves Balkan do Dodekaneza in celo se
Italijo do Sicilije ter Svico in Francijo
do Meuse itd. Po okupaciji estonskih
otokov lahko ogrožajo vso Skandina-
vijo in Dansko. Holandski listi pripo-
minjajo, da je e tem odpadel glavniraz- i
log za okupacijo Ceške, češ da Nemčija
ne more dopustiti, da bi Ceška postala
letalsko oporišče za sovjetsko vojsko.
Število Ukrajincev in Belo-
rifsov v zasedenem ozemlju
Po poljski statistiki iz leta 1931. je
imela Poljska 32 milijonov prebivalcev,
med temi 69% Poljakov, 15% Ukrajin-
cev, 8% Zidov, 4% Belorusov, 2% Nem-
cev itd. Po tej statistiki je bilo torej
na Poljskem 4,851.000 Ukrajincev in
1,276.000 Belorusov. Ta službena polj-
ska statistika pa ni bila točna, kajti
pravo število Ukrajincev in Belorusov
na Poljskem je bilo mnogo večje. Ob-
jektivne statistike navajajo, da je bilo
na Poljskem najmanj 6 in pol milijona
Ukrajincev in okrog 2 milijona Beloru-
sov. Dalje tudi poudarjajo, da so ime-
li vsi ti Ukrajinci in Belorusi izredno
malo svojih šol in da jim je bilo omo-
gočeno le zelo skromno kulturno življe-
nje.
Mov cfavefc v Haliii
Italijanska vlada jc uvedla prisilno
obdavčenje celokupnega imetja v Itali-
ji in nov davek na dohodke. Prisilno
obdavčevanje imetja se nanaša na vse
vrste lastnine. Izvzete so cerkve, muze-
ji in slično. Samo lastnina, katere
vrednost znaša manj kakor 10 lir, ne
bo obdavčena. Prisilni davek znaša pol
odstotka. Davek na dohodke se nanaša
na vse posle in na vse vrste plač ter
znaša dva odstotka. Agencija Stefani
navaja kot razlog za uvedbo teh dav-
ščin potrebo, da se krije primanjkljaj v
sedanjem državnem proračunu in da se
krijejo tudi posebni izdatki, ki jih je
povzročil mednarodni položaj.
Domače vests
—  Novo votlstvo Saveza Sokola kra-
ljcvine  Jugoslavije.    Na  izredni   skup-
sčini Saveza .Sokola KJ v Beogradu je
bil izvoljen za I. podstarešino kasacij-
ski sodnik dr. Vladimir Belajčič, za II.
podstarešino notar dr. Oton Gavrančič,
za III. podstarešino ravn.  Jože Smert-
nik, starešina celjske sokolske župe, za
IV. podstarešino univ. prof. dr. Mihaj-
lo Gradojevič, za V. podstarešino arh.
Milivoje Smiljanič, za saveznega načel-
nika uradnik vojnfega ministrstva Ivan
Kovač, za savezno načelnico Elza Ska-
larjeva iz Ljubljane.
—  Jubilejne znamkc Jadranske stra-
že so izšle za 20-letnico svobode naše-
ga Jadrana.  Serija obsega štiri okusno
izdelane znamke   s   sliko   solske   ladje
»Jadran«, potniškega parobroda  »Kralj
Aleksander«,    trgovske    ladje    »Carica
Milica« in rušilca »Dubrovnik«.   Prebi-
tek gre v korist Jadranske   straže   za
gradnjo mladinskih domov na Jadranu
in pomorskega muzeja v Splitu.   Znam-
ke se dobijo pri vseh poštnih uradih in
v vseh trafikah samo še ta   mesec,   a
frankaturno  vrednost  obdržijo  znamke
do 31.  decembra  t.  1.   V  filatelističnih
krogih so vzbudile znamke veliko zani-
manje, a opozarjamo   nanje   tudi   vse
prijatelje Jadranske straže,  da  si čim-
I prej nabavijo te znamke za svojo upo-
rabo, da tako podprejo delo in strexn-
ljcnja te naše edine pomorske organi-
zacije.
—  Vodnikova družba vabi   vse   čita-
telje »Nove dobe« v krog Vodnikovcev.
Prijave  sprejemajo  poverjeniki    in   pi-
sarna   Vodnikove   družbe   v  Ljubljani,
Knafljeva. 5.   Clanarina znaša  20  din;
aa ta mal denar dobite štiri lepe knji-
ge, med njimi Vodnikovo pratiko s pe-
stro in  zanimivo vsebino.   V Celju  se
prijavite v podružnici »Jutra« v Koce-
novi ulici.
Zadnia pot
Vinka Kukovca
Pred hišo umrlega stavbnega in te-
sarskega mojstra, člana mestnega sve-
ta ter bivšega okoliškega župana g. Vin-
ka Kukovca na Lavi' pri Celju se je
zbrala v soboto 7. t. m. ob 15.30 ogrom-
Kino METROPOL Ce/je
13.   11   15. okt.
In zopet se bomo smejali!
ČARDAŠKA
KNEGINJA
Nadvse zabavna opereta ne-
sirrtnega kralja muzike
Kalmana — Biser dunajske
produkcije — N a j I e p š e
in adžarske   pes mi!
V gl.  vlogah :
čarobna Martha Eggerth
in kralji kotnike Paul Kemp, -
Paul Hörbiger, Hans Söhnker,
Ida Wüst
V nedeljo matincji ob 10. in 14.:
ŠTIRI HČERKE PROF. LEMPA
na množica ljudi, da spremi uglednega
in splošno priljubljenega pokojnika na
zadnji poti. Po cerkvenem obredu, ki
ga je opravil opat g. Jurak ob številni
asistenci, je zapel moški zbor Celjskega
pevskega društva »Narodno nagrobni-
co«. Nato je krenil izredno dolg po-
grebni sprevod skozi mesto na okoliško
pokopališče. Na čelu sprevoda je sto-
pala za križem številna deputacija ga-
silske čete v Gaberju z društvenim pra-
porom. Sledili so pokojnikovi uslužben-
ci. Za vozoma z venci in krsto so sto-
pali pokojnikovi svojci in sorodniki, de-
putacija sreske in mestne organizacije
JNS, člani mestnega sveta, uradništvo
mestne občine, zastopniki oblastev, u-
radov in šol, vodstvo in uradništvo
Celjske posojilnice, odborniki in olani
Slovenskega obrtnega društva v Celju,
zastopniki Zveze obrtnih društev drav-
ske banovine, številni obrtniki iz Celja
in drugih krajev, trgovci ter dolga
vrsta pokojnikovih prijateljev in znan-
cev.
Na okoliškem pokopališču je po po-
grebnih molitvah ob odprti grobnici
spregovoril v imenu mestne občine žu-
pan dr. Voršič. Podčrtal je pokojniko-
vo značajnost in vsestransko delavnost,
njegove velike zasluge za obrtništvo in
njegovo zgledno delo za napredek celj-
ske občine. Podpredsednik Slovenske-
ga obrtnega društva g. Anton Lečnik je
orisal pokojnikovo požrtvovalno in us-
pešno delo v korist obrtništva. To delo
je bilo kronano z ustanovitvijo Obrtn.
doma v Celju. V imenu Celjske posojil-
nice in pokojnikovih sodelavcev v jav-
nem življenju je spregovoril predsednik
Celjske posojilnice in odvetnik dr. Juro
Hrašovec. V globoko občutenem govo-
ru je prikazal pokojnikoyo življenje in
njegovo delovanje na nacionalnem, go-
spodarskem in komunalnem področju
ter podčrtal njegovo neomajno nacio-
nalno prepričanje, ki mu je ostal zvest
do groba. Moški zbor »Oljke« je zapel
nagrobnico »V tihi noči«, nakar so za-
čele padati grude prsti v grobnico, v
kateri je našel nepozabni Vinko Kuko-
vec svoje poslednje domovanje.
P. St.:
Šmarski srez
Smarski srez je umetna tvorba iz
leta 1924., kajti v ta srez so bili zdru-
ženi trije sodni okraji, ki so pripadali
4 prej trem različnim političnim jrlavar-
stvom: Smarje je pripadalo Celju, Ro-
gatec Ptuju in Kozje Brežicam. Ti trije
okraji, ki so si sorodni po načinu življe-
nja in gospodarstva, so bili že v Avstri-
ji povezani v sku^)en volilni okraj, ven-
dar pa je tem okrajem manjkalo skup-
no središče, ki bi te okraje resnično po-
vezalo, ko je očividno, da gravitirajo
vsi le na središča izven sreza: na Celje,
Ptuj in Sevnico ozir. Rajhenburg.
Smarski srez se razprostira od Boča
do Pohorja na desni strani Sotle, ko
t.vori velik ovinek in' vrine tako med
oba okraja hrvatsko Zagorje. Srez ima
tudi na karti nenavadno obliko, saj je
dolžina sreza na severu ca 34 km (pre-
ko Ponikve in Zetal), v sredi le 10 km
Cpreko Zusma in Podčetrtka) in na ju-
gu zopet 28 km (južno od Planine do
Kunšperga). Sirina pa je na zahodu
25 in na vzhodu 30 km. Osredno lego
še ima šmarski sodni okraj in zato je
tudi njemu pripadlo središče, Smarje
pri Jelšah.
Vsa pokrajina je razčlenjena v posa-
mezne griče, iz katerih se vlečejo tri
vzporedne gorske vrste od zahoda proti
vzhodu: na severu Dolga gora, Dreve-
nik, Boč, Plešivec in Donačka gora, v
sredini Zusemsko gorovje in Rudenca,
na jugu pa Bohor in Blica.
Ze leta 1838. je obžaloval pesnik J.
G. Seidl v svojem potopisu po šmarski
dolini, da manjka tej pokrajini večja
voda, ki bi kot utripajoča žila prinesla
pokrajini več življenja in gibanja. Naj-
večji del sreza je nagnjen proti jugu in
se odteka v Sotlo, ki pa je ob meji med
Slovenijo in Hrvatsko in je premajhna,
da bi imela razen mlinov in žag, ki jih
goni, kak gospodarski pomen. V Sotlo
so izlivajo tudi glavni dotoki: Mestinja,
ki pripelje seboj Smarski, Zibiški in
Tinski potok, ter Bistrica, ki se nabira
po kozjanski in podsredški dolini.
V novejšem času se grade številne
ceste po okraju, do nedavna pa sta slu-
zili prometu samo dve glavni cesti iz
Celja v Rogateec in naprej v Ptuj ter
cna iz Maribora in Poljčan v Podčetr-
tek in Brežiee, ki se križata v Mesti-
nju.
Ti dve cesti pa sta sledili večinoma
starim rimskim cstam, ki se ponekod
še prav dobro poznajo: tako cesta, ki je
šla iz Celja mimo Blagovne, čez Slom,
čez Molče in se je mimo šmarskega
gradu spustila v do lino, šla čez Korpole,
Stranje in Grliče, kjer se je odcepila
cesta na Podplat in Poljčane v Dravinj-
sko dolino; v Kačjem dolu je bilo po-
novno križišče, kjer se je odcepila cesta
v Hajnsko in Podčetrtek, medtem ko je
glavna cesta šla naprej mimo Sv. Tro-
jice v slatinsko dolino in naprej proti
•Rogatcu, pod Donačko goro mimo Zetal
in Podlehnika proti Ptuju. Po teh sta-
rih cestah so hodila tisočletja naše zgo-
dovine. (Dr. Kovačič, Sv. Križ, št. 6)
(Zasluge za rimska odkritja ima po-
kojni Smarčan dr. Franjo Lorger).
Velikega pomena za šmarsko-rogaški
del sreza je železnica z Grobelnega do
Rogatca, Krapine in Zaboka, ki veže
tako Celje z Zagrebom, a nujno potreb-
na bi bila že obsotelska železnica, ki bi
odprla tudi kozjanskemu okraju pro-
met, ko je sedaj »južni del sreza prav
zaradi prometnih nevšečnosti kljub svo-
ji lepoti in zanimivosti med najmanj
znanimi pokrajinami naäe banovine.«
(Krajevni leksikon str. 590.)
Kakor se deli srez v tri okrajna so-
dišča, tako je v cerkvenem oziru raz-
deljen v tri dekanije, ki so nastale iz
treh pražupnij. Iz pražupnije na Po-
nikvi je nastala dekanija Smarje, ki ob-
scga sedaj 11 župnij s 23.516 verniki.
Iz pražupnije Sv. Križ je nastala deka-
nija Rogatec, ki ima sedaj 9 župnij s
16.510  verniki.    Iz  pražupnije   Pilštanj
je postala dekanija Kozje s 13 župnija-
mi in 18.645 verniki.
Na eno župnijo pride v lavantinski
škofiji povprečno 2440 vernikov, v
šmarski dekaniji pa 2138, v rogaški
1834 in v kozjanski dekaniji 1434 ver-
nikov.
V lavantinski škofiji, kjer je 222 žup-
nij, je poleg župnih cerkev tudi 350 po-
družnic, tako da pride na vsako žup-
nijo povprečno ena in pol podružnice.
In vendar je prav zanimivo pregledati,
kako so razvrščene podružnice po ško-
fiji. Največ podružnic ima dekanija Vi-
dem (52), kajti že sam Rajhenburg jih
ima 11, ki ga prekaša äe Sevnica s 13
podružnicami. Takoj za Vidmom pa je
dekanija Smarje z 28, na 7. mestu v
škofiji je Rogatec z 18 in takoj za njim
Kozje s 17 podružnicami. (Dekanija
Ljutomer ima le dve podružnici, deka-
nija St. Lenart samo eno, dekanija Ja-
renina pa sploh nobene.) Ce pri tem
pomislimo, da so v srezu že itak po-
vprečno majhne župnije, razumemo za-
kaj pač ni nikjer (razen v videmski de-
kaniji) tako in toliko hribčkov narav-
nost poscjanih s cerkvicami kakor v
teh krajih, da se zdi, da nosi vsak val
v tem morju svojo penasto krono.
Med temi cerkvami so zrfamenite bož-
je poti, znane pač po vsem slovenskem
in celo po velikem delu hrvatskega sve-
Stev. 42.
»NOVA DOB A« 13. X. 1939
fttnm S
Ce/ie/nofco/ica
c Sokolska komemoracija. Sokolski
društvi Celje-matica in Celje I sta pri-
redili ob petletnici mučeniške smrti Vi-
teškega kralja Aleksandra I. Zedinite-
lja v ponedeljek zvcčer komemoracijo v
telovadnici v mestni narodni soli. Pri-
padniki obeh društev so docela napol-
nili telovadnico. Starešina Sokolskega
društva Celja-matice br. dr. Milko Hra-
šovec je orisal svetli lik nesmrtnega
kralja ter njegovo delovanje za narod
in državo. Veliki vladar je dal za svoj
narod in) za svojo državo svoje drago-
ceno življenje. To najvišje žrtvovanje
nam mora biti vedno zgled, ki mu ho-
čemo ob uri nevarnosti slediti z globo-
ko ljubeznijo do svobodne domovine in
svobodnega naroda. Udeleženci so po-
.častili spomin nesmrtnega kralja s kli-
ci »Slava!«, nato pa so še zapeli himno
: Hej, Slovani!«
c Važen razgovor. Kakor poroeamo
na drugem mestu, se danes mudi v Ce-
lju opolnomočeni minister v p. g. Vla-
dislav Savič, predsednik družabnega po-
kreta »Slovenska misao« v Jugoslaviji.
Drevi ob osmih bo minister g. Savic v
Celjskem domu. Vabimo predstavnike
nacionalnih in kulturnih organizacij,
akademike in' druge nacionalne ljudi,
da pridejo drevi ob osmih v Celjski dom
na važen razgovor.
c Delavsko zborovanje. Krajev. med-
strokovni odbor v Celju bo priredil v
nedeljo 15. t. m. ob 9. dopoldne v ho-
telu Unionu delavsko zborovanje o po-
menu delavskih socialnih ustanov za
delavstvo ter vabi vse delavce, delavke,
namcščence in nameščenke, da se za-
nesljivo udeleže zborovanja.
c Otvoritev nove gledališke sezone v
Celju. Mariborsko Narodno gledališče,
ki bo v novi sezoni namesto Ljubljane
cskrbelo gostovanja v Celju, je v sredo
zvečer otvorilo sczono Mestnega gleda-
lišča v Celju s Shawovo komedijo »Py-
gmalion«. Pričakovali smo sicer, da bo
celjska gledališka uprava izbrala za
otvoritev »Celjske grofe« ali »Hlapca
Jerneja«, a tudi »Pygmalion« je za
prvo predstavo v sezoni prav prime-
ren. Ta celjska predctava je bila prav
za prav premiera, kajti v Mariboru še
niso uprizorili tega slovitega dela veli-
kega Angleža. »Pygmalion« očituje vse
Shawove značilnosti. Avtor razčlenju-
je in duhovito ironizira lažno in rela-
tivno moralo družbe — ono vrsto mo-
rale, ki si je reven človek ne more pri-
voščiti. Liki, ki simbolizirajo ostro raz-
likovanje slojev današnjega družabne-
ga reda, so krepko izklesani in učinko-
viti v svojem udejstvovanju in izživlja-
nju, ki mu daje lažna morala in doktri-
na namišljene predpravice in razlike.
Gosp. Vladimir Skrbinšek se je kot re-
žiser tega dela močno uveljavil. Odr-
sko komplicirano snov in nje izvedbo
je dobro pogodil ter dal predstavi do-
kaj enotnosti, kolikor so mu pač dopu-
ščala sredstva, ki jih je imel na razpo-
lago. Sam je tudi prevzel vlogo prof.
Higginsa. Igral je z rutino in natur-
nostjo, toda s premočno primesjo roba-
tosti, kakor si je Shaw kot zapadnjak
v najboljšem pomenu besede pač ni za-
mislil. Gdč. Branka Rasbergerjeva je
bila v vlogi Elize v prvi sceni še nekam
nesigurna, pozneje pa se je docela zna-
šla in je podala notranje uravnovešeno
in učinkovito kreacijo. Vse priznanje
je treba izreči gdč. Kraljevi (ga. Higgin-
sova) in g. Pavlu Koviču (Doolittle).
Tudi g. Rasberger (Pickering) in ga.
Zakrajškova (ga. Pearsova) sta se u-
veljavila. Ostali igralci so v bolj epi-
zodnih vlogah ustrezali. Predstava je
bila flobro obiskana. Občimstvo je pri-
rcjalo mariborskim gostom prisrčne
aplavze.
c Iz politično-upravne službe. Gosp.
Adolf Reya, politično-upravni pristav
srekega načelstva v Celju, je imenovan
za sreskega podnačelnika v Celju.
c Iz poštne službe. Poštna inspekto-
rica gdč. Albina Rihteršičeva v Celju je
upokojena.
c Delovanje Ljudskega vseučilišča v
Celju. V ponedeljek zvečer je bil v ri-
salnici meščanske šole 18. redni letni
občni zbor Ljudskega vseučilišča v Ce-
lju. Predsednik vladni svetnik g. Emi-
lijan Lilek je pozdravil vse udeležence
in zastopnika našega tiska, nakar je
podpredsednik g. ravn. Cilenšek na
kratko poročal o društvenem delova-
nju. Zahvalil se je ravnatelju deške
meščanske šole g. Cerneju, ki je prepu-
atil društvu šolsko risalnico za preda-
vanja, ter mestni občini celjski, banski
upravi in prosvetnemu ministrstvu za
podporo. Tajnica gdč. Zofka Debelako-
va je poročala, da je priredilo Ljudsko
vseučilišče v pretekli sezoni 17 preda-
vanj, med temi 8 skioptičnih. Predava-
nja je obiskovalo povprečno 65 poslu-
šalcev. Dva predavatelja sta bila iz Ce-
lja, ostali so bili iz Ljubljane, Maribo-
ra in Zagreba. Predavanja so bila po
vsebini naslednja: 4 biološka, 3 vzgoj-
na, po 2 zgodovinski in zemljepisni, po
1 glasbeno, zdravstveno, gospodarsko,
politično zgodovinsko in letalsko ter
Cankarjev večer. Po zaključku sezone
jc priredilo društvo dvodnevni poučni
izlet v Istro, ki ga je vodil g. prof. Sta-
ne Melihar. Število društvenega član-
stva je naraslo od lani do letos od 112
na 136. Pedagoški teden je bil prelo-
žen na letošnjo sezono. Iz poročila bla-
gajničarke gdč. I. Zupančičeve posne-
mamo, da je imelo društvo s predavanji
4150 din izdatkov, dohodkov pa je bilo
pri predavanjih samo 2547 din, tako da
jc znašal primanjkljaj 1603 din. Knjiž-
ničar g. Jaušovec je poročal, da ima
društvena knjižnica 307 del in da jo je
v preteklem poslovnem letu obiskalo
okrog 20 članov. Na predlog pregledo-
valca računov g. ravn. Turnška je pre-
jel odbor razrešnico, blagajntičarki pa
je izrekel občni zbor priznanje in za-
hvalo. Na predlog g. Ivana Prekorška
je bil izvoljen dosedanji odbor s pred-
sednikom   vladnim    svetnikom    g.  Lile-
kom na čelu, na novo pa je bil izvoljen
v odbor učitelj g. Janko Pogačnik. Po
sklepu obenega zbora bo odbor izvršil
vse priprave za pedagoški teden Ljud-
skega vseučilišČa v Celju.
c Francoski krožek v Celju je imel v
četrtek 12. t. m. redni letni občni zbor.
Po poročilih funkcionarjev, ki so biia
soglasno odobrena, je bil izvoljen na-
slednji odbor: predsednik g. ravn. Jo-
sip Smertnik, podpredsednik g. dr. Gvi-
don Sernec, tajnik g. prof. dr. Fran Si-
janec, blagajničarka gdč. Blanche Ko-
kotova, knjižničar g. prof. Milan Poto-
kar, odborniki predsednik upravnega
sodišča g. dr. Ivan Likar, ga. Ivanka
Zupančičeva in g. prof. Josip Napotnik.
Knjižnica bo odprta vsako sredo od
18.30 dalje (Cercle frangais, Narodni
dom). Interesenti za vpis v priprav-
ljalni, nadaljevalni in konverzacijski
tečaj se naj javijo ob sredah za časa
poslovanja knjižnice.
c Uspela zatemnitev Celja. Krajevni
odbor za zaščito pred napadi iz zraka v
Celju je odredil za petek 6. t. m. zopet
vajo za zatemnitev mesta. Točno ob 20.
so zagrmeli z Miklavževega hriba trije
streli, v cerkvah so zazvonili zvonovi,
v crnkarni in Westnovi tovarni pa so se
oglasile sirene. Ta vaja je uspela še
lepše nego prva vaja v soboto 30. sep-
tembra. V vsem mestu so takoj ugas-
nile vse luči, v prostorih, kjer je gorela
luč dalje, pa so zastrli okna. Ponekod
niso izvršili zatemnitve oken dovolj te-
meljito, v splošnem pa je bila zatemni-
tev dobra. Motorna in druga vozila so
vozila z zmanjšano brzino in z zastrto
razsvetljavo. Ceste in ulice so se iz-
praznile in na njih je vladala popolna
tema. Med zatemnitvijo so izvedli ga-
silci nekaj gasilskih in reševalnih vaj
po mestu. Zatemnitev je trajala do 23.
in je bila zelo učinkovita. Med vajo se
je ob viharju vlila močna ploha.
c Volitev članov upravnega odbora
»Avtobusa mesta Celja«. Mestno po-
glavarstvo v Celju razglaša: Mestni
svet celjski bo v svoji seji v petek 27.
oktobra izvršil volitev članov upravne-
ga odbora »Avtobusa mesta Celja«. To
se objavlja v smislu § 4. statuta mest-
nega celjskega  avtobusnega podjetja.
c ČJlanstvo bolniške blagajne in dru-
štva »Merkur«, podružnice v Celju je
vabljeno, da se zanesljivo udeležijo
važnega članskega sestanka, ki bo v
ponedeljek 16. t. m. ob 20. v mali dvo-
rani Narodnega doma.
c Sahovski klub Gaberje je priredil
prvi spominski turnir dr. Ant. Schwa-
ba. Turn'ir, ki so se ga udeležili tudi
trije člani Celjskega šahovskega kluba,
je bil končan pred nekaj dnevi. Zmagal
je clan Celjskega šahovskega kluba
Schneider z 8 točkami izmed 9 doseglji-
vih brez poraza. Drugo mesto si je pri-
boril Grašer s 7, tretje Mirnik s 6 in
pol, četrto Csörgö st. s 5 in pol, peto
Csörgö ml. s 4 in' pol,  šesto in sedmo
SkTAftF" fFKTP t Vsled velikanskezalogezimskegablagaprodajam vsozimsko blago
iJ 1 /!L%L• vl-ill Ei • po starih, nizkih cenah: sukrö, hlacevino, barheute, zimsko perilo,
jopice. — Hubertus plašče za decke od din 165 naprej; Hubertus plašče za velike od din 240
naprej. Prešite odeje iz lastne tovarne najcencje! Vabljtni vsi! Tudi od daleč se Vam izplača,
ker se res poceni prodaja. — Franc   Dobovičnlk, Cclje, Gosposka nl. 15
mesto si delita Golja in Slimšek s 4,
osmo in deveto mesto Rajšek in Fajs z
2 točkama, deseto mesto pa je zasedel
Hajsinger z 1 točko in pol. Prvih pet
šahistov je prejelo lepe knjižne nagra-
de. V torek 24. t. ni. se bo pričel klu-
bov splošni turnir v klubskem prostoru
pri Permozerju v Gaberju. Prijave
sprejema g. Csörgö. Vabljeni so tudi
novi člani.
c Splošni turnir Celjskega šahovske-
Ka kluba se bo pričel drevi v klubski
sobi hotela Evrope.
c Osobna vest. V Laškem se sedaj
mudi na oddihu zagrebški mitropolit g.
Dositej. Visokemu gostu želimo pri-
jetno bivanje v Laškem in upamo, da
bo ob priliki počastil tudi Celje s svo-
jim obiskom.
c Trgatev grozdja v celjski okolici se
je pričela v začetku tega tedna. Grozd-
ja je letos več nego lani in tudi kako-
vosc je boljän..
c Za avtobusni izlet v Slovenske go-
rice in Prekmurje, ki bo v nedeljo 15.
t. m., je še nekaj mest nezasedenih. Iz-
let bo vodil čez Ptujsko goro, Ptuj, Lju-
tomer, Mursko Soboto, Radence, Kape-
lo, Sv. Trojico, St. Lenart in Maribor.
Gdhod ob 6. zjutraj izpred kolodvora v
Cfclju. Priglasiti se je treba pri Put-
niku.
c Uboj pri kožuhanju. V Trobnem
dolu pri Laškem se je hlapec posestnika
Zapuška iz Velikih Grahovš pri kožuha-
nju sprl z 26-letnim posestnikovim si-
nom Karlom Rezcem iz Trobnega dola.
Hlapec je v razburjenosti izvlekel sa-
mokres, ga naperil proti Rezcu in spro-
žil. Krogla je zadela Rezca v trebuh in
ga smrtno nevarno poškodovala. Rezca
so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je
v četrtek podlegel poškodbam.
c 2etev smrti. V celjski bolnici so
umrli: 5. t. m. 27-letna dninarica An-
gela Rosedia iz Liboj, v nedeljo 67-letna
preužitkarica Ursula Seličeva z Mrzlega
polja pri Jurkloštru, v sredo 35-letni
delavec Jože Vrečko iz Vojnika, v pe-
tek pa 47-letni mesarski mojster in go-
stilničar Ludvik Sevšek iz Rogatca. Po-
kojnim bodi ohranjen blag spomin,
svojeem naše iskreno sožalje!
c    Proslavo     osvoboditve     Jadrana,
združeno s proslavo osvobojene Slove-
nije — 29. in 31. oktober — priprav-
| Ija krajevni odbor Jadranske straže v
Celju kot proslavo Jadranskega dne.
Proslava bo predvidoma v soboto 28. t.
m. v Mestnem gledališču v obliki sve-
čane akademije. Sodelovali bodo pod
mladki celjskih šol, a za sodelovanje
so naprošene tudi druge organizaeije,
da bi tako akademija pokazala skupen
in složeni nastop vsega narodnega Ce-
lja. Vso narodno javnost opozarjamo
na to prireditev, o kateri bomo objavili
natančnejši program ob prvi priliki.
c Delovni trg. Pri celjski borzi dela
se je od 1. do 10. t. m. na novo prija-
vilo 56 brezposelnih, delo je bilo ponu-
jano za 79 oseb, posredovanj je bilo 10,
odpotovalo je 8, odpadlo pa 37 oseb.
Dne 10. t. m. je ostalo y evidenci 371
brezposelnih (246 moških in 125 žensk)
nasproti 370  (239 moškim in 131 žen-
ta: Smarje samo kot Mari ja na jezeru,
Sladka gora, Sv. Rok, Tineko, Sv. gore,
Zagorje, Ložno — Marija Loreto pri
Rogatcu in Marija Tolažnica pri Zeta-
lah.
Prav zanimive patrone so izbrali naši
predniki svojim 96 cerkvam v dekani-
jah Šmarje, Rogatec in Kozje: sv. Ma-
rijo (18krat), sv. Miklavža (6krat),
sv. Križ (4krat), po trikrat pa sv. Pe-
tra, Magdaleno. Ožbalta, Mihaela, Ja-
neza, Ano in Vida, po dvakrat sv. Ro-
ka, Lovrenca, Jurija, Primoža, Rozali-
jo, Filipa, Urbana, Jerneja, Emo, Mar-
jeto, Trojico, Mohorja in Andreja, po-
leg teh pa še: sv. Barbaro, Tomaža,
Ilja, Uršulo, Ahacija, Martina, Bene-
dikta, Pankracija, Heleno, Stefana, Va-
lentina, Jakoba, Hijacinto, Donata,
Henrika, Katarino, Florijana, Lenarta",
Antona, Sebastijana in Urha po enkrat.
(Po äkofijskem šematizmu iz 1. 1937.)
Najžalostnejše poglavje sreza je pa
šolstvo. Ves srez ima pač 37 ljudskih
šol s 152 oddelki, a nobenega drugega
zavoda, niti nadaljevalnega niti stro-
kovnega, tako da je navezan glede šol-
stva popolnoma n- Celje. Iz krajev ob
železnici se vozijo dijaki in dijakinje v
Celje v gimnazijo in meščansko šolo ter
gredo zjutraj v temi od doma in se vra-
čajo domov zopet v temi. Pa vendar jim
je bolje kakor onim v srezu, ki še takih
zvez nimajo! In pri tem je ta srez iz-
obrazbe in napredka v banovini pac
najbolj potreben!
Po štetju od 31. marca 1931 je ime-
la Dravska banovina 1,144.298 prebi-
valcev; šmarski srez s 43.200 prebival-
ci je bil na 11. mestu. Na km-1 je prišlo
v banovina 72.6 prebivalcev; šmarski
srez je nadpovpreeno obljuden, ker je
imel 80 prebivalcev na km'-'. Najbolj
naseljeni kraji so Rogaška Slatina, ki
ima 122 prebivalcev na km2, Sv. Peter
na Medv. selu (117), Podčetrtek (100),
Zibika (98). Najslabše je obljudena
občina Kozje, ki ima gostoto 60 prebi-
valcev. Medtem ko je število prebi-
valstva v državi v desetletju 1921. do
1931. porastlo za 16.24%, se je pove-
čalo v dravski banovini le za 7.9%, v
šmarskem srezu pa le za 1.37%, kar pa
je utemeljeno s splošnim gospodarskim
zaostankom, ker morajo nadštevilni
otroci od doma, predvsem k industiüji
in v mesta, si iskat kruha. Manjši pri-
rastek ali celo izgubo prebivalstva v
tem desetletju imajo Kočevje, Lendava,
mesti Celje in Ptuj ter srez Murska So-
bota.
Od 15.746 km- dravske banovine ob-
sega šmarski srez 543 ktn-, tako da je
v banovini 15 večjih in 10 manjših sre-
z-ov.
Medtem ko je v banovini 44.8% po-
vršine pokrite z gozdovi, je je v smar-
skem srezu le 43.35%,, tako da za ves
srez pač ne velja označba »kozjanski
pragozd«.
Od ostale površine sreza (56.65%,) je
40.1% njiv, 1.18% vrtov, 35.2%, trav-
nikov, 14.6% pašnikov in 7.8%, vino-
gradov.
Od 19 vinorodnih srezov naše bano-
vine je šmarski srez po zasajeni povr-
šini na 4. mestu, prekašajo ga le: Ptuj,
Maribor levi breg in Krško, za njim pa
so tudi Ljutomer, Novo mesto in Bre-
žice.
V šmarskem srezu je 1.780 ha vino-
gradov, pridelek na ha znaša povprečno
30 hl. V letu 1934 so pridelali vüia v
srezu 40.500 hl. (Podatki so po krajev-
nem leksikonu dravske banovine.) V
srezu slovijo po imcnitnih vinih: Tin-
sko, Sladka gora, Drevenik i. dr.
Tudi sadjarstvo je v srezu zelo raz-
širjeno, vendar se zdi, da pokrajina ni
za sadjarstvo najboljša, kajti medtem
ko je v banovini 2,235.048 jablan, jih je
v šmarskem srezu res 133.200, vendar
je povprečni don'os drevesa v banovini
12.4 kg, v šmarskem srezu pa le 1.9 kg.
Najboljši pridelek imata Maribor levi
breg (30.7 kg na drevo), Dolnja Len-
dava (29.9 kg), slabšega od šmarskega
sreza pa Krško (0.5 kg) in Novo mesto
(0.8 kg).
V banovini je 763.499 hrusk s pridel-
kom 11.9 kg od drevesa, v šmarskem
srezu je 27.080 hrušk, a s pridelkom
3.3 kg od drevesa.
Pač pa ima srez največ sliv, saj ima
109.850 dreves od 866.037 dreves v ba-
novini; vendar zaostaja pridelek
(0.V kg na drevo) v srezu od povpreč-
nega v banovini, ki znaša 3.2 kg na
drevo.
Treba je torej sadjarstvu posvečati
še večjo pažnjo, predvsem pa mora ob-
last dognati, katere vrste sadja so za
te okraje bolj primerne, da bo tudi pri-
delek odgovarjal številu vsajenih dre-
ves.
Na njivah je v šmarskem srezu pose-
jane največ pšenice, nato koruze in
vsajenega največ krompirja. Zelja in
fižola pa pridela šmarski srez največ v
banovini.
Zaradi zamočvirjenih travnikov ni
živinoreja prav na višku, čeprav je v
srezu 15.000 goved, 13.000 svinj in 800
konj; perutnine je 56.000, kajti iz sreza
so pošiljali jajca v Svico in na Angle-
ško.
Lov v srezu ni kaj obilen, saj je pad-
lo v 1. 1934. komaj 37 srn, 985 zajčkov
in šest divjih prašičev. Pač pa presene-
ča Sotla po svojem ribjem bogastvu.
Takih ščuk ne najdeš zlepa drugod; v
njenih  globinah  domujejo  somi,   ki  se
Stran 4
»NOVA DOBA« 18. X. 1939
Stev. 42.
skam) dne 30. septembra. Delo dobi
50 rudarjev pri dnevnem kopu v Iva-
njici pri Užički Požegi, 5 hlapcev, 3
čevljarski pomočniki, 1 mizarski pomoč-
nik, 10 kuharic, po 6 služkinj in kme-
čkih dekel ter po 1 vzgojiteljica, na- j
takarica in sobarica.
c Zaradi kužne bolczni so prepoveda-
ni vsi živinski in kramarski sejmi vi
celjskem srezu. Sresko načelstvo v Ce-
lju razglaša, da je uradni živinozdrav-
nik ugotovil 8. t. m. v hlevu mešetarja
Matije Trbovca v Vrbnem pri St. Juri-
ju ob juž. žel. slinavko in parkljevko.
Kljub svarilom državne oblasti in kljub
vsem odrcdbam, ki naj foi preprečile
vnos in širjenje te kužne bolezni, sta
zakotna trgovina in škodljivo mešetar-
stvo spet zakrivila pojav te bolezni.
Sresko načelstvo v Celju je zaradi tega
proglasilo vso občino St. Jurij ob juž.
žel. za okuženo, občine Dramlje, Kalob-
je, Skot'jo vas in Teharje pa za ogrože-
no področje ter izdalo vse potrebne
ukrepe, da se ta kužna bolezen omeji
in zatre. Med drugim so prepovedani
vsi živinski in kramarski sejmi na
vsem področju celjskega sreza, doeim
so konjski sejrni dovoljeni.
c Praznjenje grezničnih jam. Mestno
poglavarstvo v Celju razglaša: V zvezi
z nastopom jesenskega vremena se iz-
vršuje praznjenje grezničnih jam. na
področju mestne občine eeljske od 8. t.
m. dalje v času od 4. zjutraj do opol-
dne in sicer od 4. do 8. v notranjem
delu mesta, od 8. do 12. pa v okolici.
Hišni lastniki se opozarjajo na nave-
deno izpremembo in na pravočasno pri-
javo za izpraznitev greznic.
c Plačilo občinskih davščin. Mestno
poglavarstvo v Celju opozarja hišne
posestnike in lastnike vozil, da so za-
padli 1. t. m. v plačilo 5-odstotni na-
jemninski vinar in 2-odstotna kanalska
naklada za letošnje četrto četrtletje,
vodarina in števnia za letošnje tretje
četrtietje in tretji obrok davščine na
vozila. Zapadle obroke jo treba plačati
do 10. novembra pri mestni blagajni.
Po preteku tega roka bo mestno pogla-
varstvo računalo zakonite 6-odstotnc '
zamudne ol'jresti. Po preteku 6 tednov
od dneva dospelosti pa bodo zaostala
plačila izterjana z izvršbo.
c Dijaški kuhinji v Celju je podarila
ga. Marija Klešnikova 100 din name-
sto venca na grob g. Vinka Kukovca.
c Zdravniško dežurno službo za Cla-
ne OUZD bo imel v nedeljo 15. t. m.
zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi c.
Iz obcinstva
To gre vencfar
predalei!
V Celju je že od nekdaj običaj, da si
potrebni ljudje nabirajo suhljad po go-
zdovih kar okoli parka; v jeseni pobi-
rajo še kostanje, včasih še jabolka in
hruške. Ce jih kdo spodi, so drzni in
surovi ter mečejo celo v lastnike — ka-
menje. Ravnokar pa so taki objestni
drzneži odtrgali še na mostiču nad
godbenim paviljonom v parku kar držaj
in ga odnesli. Kvišku štrlijo dolgi že-
i blji, ki pričajo, kakim nasiljem se je
to zgodilo. Mislimo, da so taka početja
vendarle prehuda in bi jih moralo za-
sledovati oko postave in kaznovati ro-
ka pravice.                                   —t—
Goipodanfvo
Izboliianie položaia
na denarnem trgu
Iz raznih vzrokov v začetku prejš-
njega meseca in tudi še prej nastalo
vznemirjenje med vlagatelji se je vidno
poleglo. Urejeno poslovanje naših do-
mačih denarnih zavodov ter izboljša-
nje notranjega in zunanjega politične-
ga položaja naše države je v izdatni
meri pripomoglo k pomirjenju širokih
mas naših tudi najmanjših vlagateljev.
Zaupanje v naše domače denarne za-
vode se spet vrača in omogoča v zvezi
z ugodnim vnovčevanjem letošnjih kme-
tijskih pridelkov, zlasti hmelja in sad-
ja, da se spet pričenja dotok novih
vlog v zavode.
Mnogo se tudi opaža, da številnih,
vsled znanih ukrepov odpovedanih vlog
pri denarnih zavodih vlagatelji ob do-
spetju odpovedanega roka ne dvigajo,
temveč jih pustijo še naprej naložene
pri denarnih zavodih. Po takih pojavih
upravičeno sklepamo, da je uredba o
odpovedi hranilnih vlog, ki je bila Iz-
dana v zacetku septembra t. 1., že iz-
gubila na svoji prvotni aktualnosti in
da bi njena ukinitev vplivala ugodno
na vložnike kakor tudi na denarne za-
vode.
Denarni zavodi so po veliki večini
spet dobili svojo običajno likvidnost.
Moglo bi se celo trditi, da je njihova
likvidnost višja nego je bila pred uve-
ljavljenjem uredbe o izplačilu hranil-
nih vlog. S tem je bilo vsaj v delni
meri povzročeno tudi povečanje denar-
nega obtoka Narodne banke, ki je do-
segel doslej še nedoseženo višino. V
zadnjem izkazu Narodne banke lahko
ugotovimo prekoračenje te kulminacije
denarnega obtoka, ki je začel spet pa-
dati. To je dokaz, da se vrača zaupanje
v našo valuto, ki pridobiva tudi med-
narodno na veljavi in je v porastu, ob-
enem pa je tudi dokaz, da se ni bati in-
flacijskih ukrepov. Zaradi tega se de-
nar spet vrača v denarne zavode in se
brez potrebe ne odteguje prometu. Ta
denar pa prehaja v Narodno banko in
se s tem manjša denarni obtok.
Upanje na nadaljnje izboljšanje pri-
lik na našem domačem denarnem trgu
je torej v bodoče upravičeno.
= Kako se naj   ne   piše   o   denarni-
štvu. Neki popoldanski list te dni ko-
mentira zadnje poročilo Narodne ban-
ke na način, ki dokazuje popolno nepo-
učenost pisca. Temu piscu pomeni iz-
boljšanje položaja, ki je nastal s tem,
da se denar spet vrača v denarne zavo-
de in s tem tudi v Narodno banko, kar
povzroča zmanjšanje obtoka bankov-
cev, »nenaden zastoj v denarnem obto-
ku«.    Svoječasno   povečanje   obtoka   so
po teži lahko merijo s spodnjesavskimi
in dunavskimi; med sotelskimi ribavci
so pa tudi krapi pravi velikani, da ne
govorim o jatah mren in ostalih belie.
(Krajevni leksikon str. 45.) Raki so
pred desetletji zaradi kuge izumrli.
Znatnega rudarstva v srezu ni, pri-
dobirvajo komaj Inekaj premoga pod
Tinskim in pri Sv. Križu. Tudi znatne
industrije ni: dve steklarni v Rogaški
Slatini in Rogatcu, kopitarna v Mesti-
nju, ter žage in mlinl ob Sotli in nje-
nih pritokih. Pri Bogatcu kopljejo in
obdelujejo brusne in mlinske kamne.
Največjo vrednost pa prinašajo mi-
neralne vode: Rogaška Slatina, Ko-
strivnica in Gabernik, vse tri pod Bo-
čem. — Za letovišča sta oglašena tuj-
ska kraja Rogaška Slatina in Planina;
poleg tega pa nudita letovišče še Kozje
in Podčetrtek. Zaradi svojega razgleda
so znani vrhovi: Boč (999 m), Donačka
gora (883 m), Bohor (1023m), Veter-
nik (721m), Rudenca (687 m), v. Križ
nad Pianino (733 m) in še prav poseb-
no Sv. Rok (369 m).
Ves srez je sedaj razdeljen v 19 ob-
čin razne veUkosti. Med njimi imajo
nad 4000 prebivalcev: Smarje, Rog. Sla-
tina, Planina in Rogatec; nad 3000: Ze-
tale; nad 2000: Pilštanj, Ponikva. Sv.
Peter pod Sv. gorami, Podčetrtek; nad
1000:  Sedlarjevo, Pristava, Kozje, Ko-
strivnica, Zibika, St. Vid, Zusem, Sv.
Stefan, Sv. Peter na Medv. selu (1051
prebivalcev); Stoperce pa ne doseza
niti en tisoč prebivalcev.
Prebivalci se bavijo s skromnim po-
ljedelstvom in živinorejo, gozdarstvom,
domačo obrtjo ter prekupčevanjem sad-
ja, vina, goveje živine, svinj i. dr.
V srezu so ohranjene mnoge zgodo-
vinske in umetniške znamenitosti: raz-
valine: Zusem, Planina, Rogatec, Kun-
šperg; gradovi: Jelše, Podčetrtek, Poni-
kva; cerkvene umetnine: Sv. Rok, Slad-
ka gora, Sv. gore, trga s sramot. kam-
nom: Lemberg, Pilštanj (in v soseščini
Podsreda), kar je vse zanimanja vred-
no. Te krajevne zanimivosti pa je tre-
ba opisati še posebej.
Kdor podpira
Narodno kreditno zadrugo
z o. z, v Celju
pomaga čuvati naše meje in našo
narodno posest.
Ustanovitelji: Sokolske župe: Celje
Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo
mcsto, Družba sv. Cirila in Metoda v
Ljubljani,Sokol-matica: Celje, Ljubljana,
Maribor in Zveza kulturnih društev
v Ljubljani.
pa baje povzročila »razna posojila v
smislu najnovejših ministrskih uredb,
ki so znašala 170 milijonov din'«, na
povečanje obtoka je svojčas »vplivala
tudi zahteva naše industrije po trgovi-
nah« in potreba naših denarnih zavo-
dov, »če so hoteli b'iti vidni«. Poln mo-
drosti je tudi stavek »Stvarna zlata |
podlaga naše valute je po statistiki
Narod. banke računana s 30.5%.« Smo
skromnega mnenja, da naj piše komen- !
: tar k poročilom Narodne banke, kakor
tudi stvari, ki so enako dalekosežnega
pomena, le oni, ki je tega vešč, česar
o piscu v omenjenem listu pač ne mo-
re nihče trditi!
Sport
Celie : Ofimp
V nedeljo 15. t. m. ob 15. se bo pri-
čela na celjski Glaziji pokalna prven-
stvena tekma med SK Celjem in SK
Olimpom. Ker je Olimp sedaj v dobri
formi, saj vodi v celjski skupini, in bo
tudi moštvo SK Celja hotelo pokazati
vse svoje znanje, bo tekma gotovo ze-
lo zanimiva in bo nudila lep sportni
užitek.   Sodil bo g. Erlih iz Ljubljane.
x Juftoslavija   na   balkaniadi   druga.
Rezultat balkanskih atletskih iger v
Atenah, ki so bile zaključene v nedeljo,
je naslednji:  1.  Grčija s  112 točkami, |
2. Jugoslavia s 60 točkami, 3. Turčija
s 34 točkami, 4. Rumunija prav tako
s 34 točkami.
:: V sedmem kolu hrvatsko-slovenske
nogometne lige so bili v nedeljo dose-
ženi naslednji rezultati: v Zagrebu Con-
cardia—Ljubljana 5:1 (3:1) in Ha&k—
Slavija (O) 3:1 (1:1), v Varaždinu
Gradjanski (Z)— Slavija 6:1 (3:1), v
Sai-ajevu Sašk—Bačka 2:0 (0:0) in v
Splitu Hajduk—Split 5:2 (3:0). V srb-
ski ligi pa so bili rezultati naslednji: v
Beogradu BSK—Jedinstvo 6:1 (3:0) in
Jugoslavia—Bask 2:2 (2:0), v Zemu-
nu Vojvodina—Zemun 2:2 (1:1) in v
Borovu Bata—Gradjanski (S)  2:1.
*• V tekmovanju za prvenstvo LNP
so bili v nedeljo doseženi naslednji re-
' zultati: v Trbovljah Amater—Olimp
1:1 (1:1), v Maribor CSK—Maribor
2:1 (0:1), v Ljubljani Mars—Jadran
3:1 (0:0) in Svoboda:Reka 1:1 (1:0),
v Domžalah Hermes—Disk 5:1 (1:1) in
v Kranju Brätstvo-—Kranj 3:2 (2:2).
V celjski skupini vodi Olimp, v mari-
borski Zelezničar, v ljubljanski pa
Mars.
* V drugorazredni prvenstveni tekmi
je moštvo SK Laškega v nedeljo v Ce-
!  lju   premagalo   enajstorico   SK   Stör  z
2:1 (1:1). V prvenstveni tekmi je mla-
i  dina SK Celja premagala mladino At-
letikov s  4:1   (1:1), mladina  Jugosla-
vije pa mladino Olimpa z 2:0 (0:0).
Iz naših kraiev
Laiko
1 Občinska seja v Laškem. V nede-
ljo 8. t. m. je bila na mestni občini red-
na seja občinskega odbora. Med dru-
gim so sprejeli v občinsko domovinsko
zvezo gg. Rudolfa Vilčka in Alojza Pe-
taka, sprejem delavca g. Jakoba Jere-
ba pa so odklonili. Za pospeševanje go-
zdarstva so odobrili 300 din. Za neka-
tere vojne obveznike so odobrili 100 din
podpore. Gasilski četi v Rimskih topli-
cah so odobrili izredno podporo v zne-
3ku 1OO din.   Na predlog g. Hrastelja so
še formalno odobrili sklep turističnega
odbora v Laškem in sicer: Okrožni
urad bo odslej plačeval tudi nočnine od
bolniških članov po 2 din za oscbo, od
privatnih pa po 3 din kakor doslej. Na
ta način bodo prispeli za gradnjo pro-
stozračnega bazena. Za gradbeni odsek
je poročal g. Peter Hrastelj, da bodo
pokrivanje Zikovce v drugi etapi nada-
ljevali takoj, ko bodo dobili dovoljenje
banske uprave, da dvignejo posojilo iz
hranilne knjige, ki je namcnjena za
gradnjo izolirnice. Ob zaključku seje
je ponudil g. Karol Hrastnik ostavko
na župansko mesto, češ da ima doma
preveč kmetijskih opravil. Odbor je
ostavko zavrnil in ponudil županu dalj-
ši dopust. V tajni seji sta bila imeno-
vana dva člana v disciplinsko sodišce
pri sreskem naeelstvu, dva pa v javni
seji za vojaške obveznike.
1 Naš občinski parlamcnt je v svoji
zadnji seji odkril vse zle posledice, ki
morajo nujno nastati, ako se iz takih
korporacij izločijo ljudje z nekoliko šir-
šim duševnim obzorjem in razumnim
gledan^'em na sedanje prilike. S tem,
da so združili našo mestno občino z
mnogo močnejšo okoliško kmečko ob-
čino, so dosegli znani ljudje, da so se
polastili ne samo vse imovine mestne
občine, marveč tudi njene uprave in
celokupnega komunalnega gospodar-
j stva. Meščani so v odboru žastopani po
možeh, ki niso nikdar imeh" opravka z
občins-lcim gospodarstvom, pa tudi ni-
majo predpogojev, da bi se kdaj mogli
vživeti v tako delo. Dva, trije teh lju-
di obvladajo občiniski odbor in vodijo s
prirojenim demagoškim darom razpra-
ve te važne korporacije. Pri tem jim
ne gre za drugo, nego omalovaževati in j
v nič devati vse pridobitve mestne ob-
čine izza prejšnjih 15 let, z veščaškimi
gestami kritizirati stvari, o katerih
nimajo najmanjšega pojma, smcšiti z
brezprimernim cinizmom osebnosti, ki
so si pridobile velike zasluge za mest-
no občino itd. Novopečeni kmečki ob-
činski odborniki in svetovalci priUJu-
jejo takemu početju z znanim breziz-
raznim smejanjem in z običajnimi kme-
čkimi pripombami, tako da seje često
spominjajo na rovtarske seje. Zalostno
je, da občinski odbor ne premore niti
ene osebe,  ki bi bila zmožna povedati
in opozoriti občinski odbor, kam bo
vse to privedlo, in spomniti tovariše
na žalostnie primere zadnjih dni, o ka-
terih smo slišali in jih opazovali mar-
sikje. Zločinsko je tako početje in
brezsrčno napram domovini. Tako so
se n. pr. na zadnji seji bavili z vodo-
vodom in so nekateri, ki so morda bo-
lje razumejo na skobelnik ali pa na ru-
darski kramp, odkrivali dozdevne nedo-
statke in hibe že skoraj 10 let obstoje-
čega vodovoda ter smešili graditelje.
Ti ljudje prav toliko razumejo o vodo-
vodu  kakor ri^ki  tjiož iz njih vrst,  ki   "je
nekoč na občinski seji svetoval, da bi
vodo v glavni rezervoar napeljali iz
višje lege, nakar bi bil pritisk zado-
sten. Pozabljajo, da je bil vodovod
zgrajen po načrtih, ki jih je izdelal
tehnični oddelek banske uprave, kjer
sedi mn'ogo somišljenikov naših gospo-
darjev, da je banska uprava po svojih
organih nadzirala gradnjo, da je bilo
morda 10 ponudnikov in da so delo od-
dali na dražbi najboljšemu ponudniku,
svetovnoznani tvrdki specializirani za
gradnjo vodovodov in da je ta po svo-
jih strokovnjakih in pod neposrednim
nadzorstvom banovinskih strokovnja-
kov vodovod zgradila. Seveda razume-
jo naši gospodje z obličem in krampom
v roki o vodovodu mnogo več kot pa
taki strokovnjaki, približno toliko, ka-
kor razumejo glede gradnje cest tisti,
ki gradijo cesto in' prestavljajo potok
na Brnci pri Dolu, kjer bomo davko-
plačevalci vrgli vsaj 300.000 din v vo-
do. S to zadevo se bomo še podrobneje
bavili. Danes povemo le toliko, da tu-
di v cestnem odboru ni, razen trbovelj-
skega rudniškega ravnatelja, nikogar,
ki bi imel dovolj razumevanja za ce-
stne probleme.
1 Kako so razmotrivali občinski očet-
je o našein vodovotlu. Za vodovodni od-
sek je poročal na občinski seji podžu-
pan g. Ivan Deželak. Predlagal je pio-
stavitev odnosno novo položitev cevi,
ker so bile cevi napačno položene, za-
radi če3ar je voda udarjala ob robove
cevi n'a koncih. Tako mu je baje izjavil
sam vodovodni nadziratelj g. Josip Si-
pek. Gosp. Deželak jc predlagal prelo-
žitev cevi v treh etapah s stroški po
5000 din. Rekel je, da ni imela bivša
občinska uprava nobenega strokovnja-
ka pri teh delih. Kadar je bil defekt na
topliški progi, so morali edini zapirač
pri gostilni Henke zapreti, zaradi Cesar
so bile vse hiše ob Rimljanski cesti
brez vpde. Ta nedostatek bo sedanja
uprava cdpravila s tem, da bo namesti-
la za hišo g. Verstovška nov zapirač,
ki ga bodo morali naročiti iz Zagreba
po ocenitvi podžupana za 700 do 800
din. V Sloveniji bajc nimajo takih za-
piračev ... Radio-Therma lahko vzdrži
po izjavi Deželaka z lastno vodo po-
vprečno dva dni. Z namestitvijo nove-
ga zapirača bo odpadla nevšečnost za-
ktev. 42.
»NOVA DOBA« 13. X. 1939
Stran 5
piranja vode v hišah v ozadju Rimljan-
ske ulice. Ugotovil je, da imajo po po-
pravilu topliške proge vsi višje stanu-
joči najemniki dovolj vode. Po mestu
je hodila občinska uprava cele noči in
ugotavljala stanje rezervoarja, kjer so
ugotovili doslej najvišje stanje 2.30 m.
Gosp. Hrastelj je izjavil, da v Rimskih
toplicah sploh ni mogoče priti do za-
jetja, ker je vse popolnoma zasuto, da
ni nikjer nobenih tablic in označb zrač-
nih ventilov. Gosp. Deželak je povedal,
da so imeli z vodovodom stalne sitnosti.
Vodovod je veljal nad dva milijona di-
nar jev, dolga je pa še nad 600.000 din.
Niti en takratni občinski odbornik ni
nadziral graditelja vodovoda in bivši
upravi sploh ni znano, kod so položene
cevi. Kaj bo takrat, če bo defekt na
Marijagraški ulici, kjer so odpiraci le-
vo in desno in bo treba razkopati ves
ass alt! Izjavil je, da sploh ni nikjer
načrta omrežja cevovodov. Prepričeval
je tovariše, da je na vsak način potreb-
na novo zajetje iz virov, že za primer
vojne. Preko mostu je napeljan glavni
cevovod, ki bi bil lahko poškodovan z
mostom vred, stari vodnjaki pa so vsi
zasuti. Izjavil je, da stara uprava sploh
ni pravilno zgradila vodovoda, ker bi
morala vsa voda po pravem najprej v
rezervoar in šele nato v stranske odce-
pe po hišah; le na ta način bi imela
voda zadosten pritisk. Gosp. Hrastelj je
predlagal, da takoj prično iskati nove
izvirke in studence, ker to zahteva ob-
činski pomerij in bodočnost mestnega
razvoja. Tajnik g. Jenko je pripomrwl.
da si nekateri občani brez vednosti u-
prave sami izvršujejo vodne napeljave
v hiše. Zato nima uprava pri iskanju
defektov pri takih hišah nobenih skic
in načrtov, tako da morajo delavci ko-
pati zemljo 10 m sem, pet pa tja itd.
Taka dela baje tudi izvršuje vodni nad-
ziratelj brez vednosti občine. G. Pav-
linič je predlagal, da bi občina takim
»vodnim komarjem« odvzela vodo in jih
kaznovala z vodovodnim nadzirateljem
vred. Gosp. Dcželak je izjavil, da ob-
čina sploh ne bo več dovoljevala pri-
ključkov izven mestnega pomerija, do-
kler ne bo ves vodovod docela urejen
in brezhiben. Zato niso dovolili Sokol-
skemu društvu v Rimskih toplicah pri-
ključka na glavni cevovod.
1 Odgovor vodovodnim »strokovnja-
kom« v Laškem. Vodovodnemu štabu
druge izdaje v Laškem gotovo ni znano,
da je bila gradnja vodovoda oddana na
javni dražbi šest do osem reflektantom,
izmed katerih je dobil delo eden naj-
bolj priznanih in svetovnih podjetnikov
na področju vodovodnih gradb. Načrti/
ki so bili izdelani, so bili predloženi
banski upravi v odobritev. Tarn so
imeli načrte v rokah inženjerji, ne pa
morda kaki trgovski pomočniki in me-
šetarji. Sele po odobritvi načrtov s
strani banske uprave se je pričela grad-
nja in to točno po načrtih. Graditelj je
imel zaposlene svoje monterje in inže-
n'jerja, ki je nadzoroval dela. Prav go-
tovo sta bila takrat v Laškem tudi gg.
Hrastelj in Deželak, ki bi se bila lahko
na kraju samem prepričala o pravilni
izvršitvi in to javno, ne pa v senci taj-
nih radijskih postaj. po odkritjih, ki
ki sele danes posnemamo z občinske se-
je glede vodovoda, bi bila lahko nadar-
jena gospoda to razodela naravnost
vodji gradnje (inženjerju), ki bi ju
prav gotovo primerno nagradil. Ostali
občani, ki so s polnim zaupanjem zrli
na graditelja, pa so mnenja, da je gra-
ditelj vodovoda že toliko razumel vso
stvar, da ni potreboval kakih součenja-
kov, zlasti ker ta vodovod ni bil prvi, ki
ga je gradil. Opazke, ki jih navajata
H. in D., kakor: zanemarjen rezervoar
v Rimskih topiicah, nobenih markacij
ob cevovodu z označbo zračnih ventilov,
daje žalostrto sliko samim gospodom
občinskim iuncionarjem. Vsakemu kme-
tu je jasno, da se morajo javne gospo-
darske ustanove stalno obnavljati in
vzdrževati. Da ni na vsej progi, zlasti
izven mesta, nobenih cevovodnih oz-
nacb, pa pripišite krivdo vaši občinski
upravi sami, ki ni poskrbela za obnovo
teh označb, ki so jih neznani vandali
odnesli ali iz objestnosti porušili. Dalje
se pritožujeta, da ni nobenih cevovodnih
načrtov. Povemo jima, da so ti načrti
na občini sami, če jih ni morda kdo iz
neznanja uporabil za kaj drugega. Opo-
zarjamo vaju, da se potrudita do njih
morda na sresko nacelstvo ali pa na
bamsko upravo. Asfalta jim pa ne bo
ti-eba razkopavati, ker ga sploh ne mi-
slijo obnoviti in bo vsak čas itak sam
docela razkopan. Tudi ljubljanske in
celjske ulice so tlakovane in imajo pod
seboj še več vrst cevovodov. Z rezervo-
arjem na Krištofu bi imeli danes isto
stanje. Da je vodovodni nadziratelj po
njihovem mnenju nepotreben, verjame-
mo in prav dobro razumemo. Nihče ni-
ma rad nad lastno glavo kake kontrole.
Njihov nekdanji sodelavec G. je bil ob
priliki neke občinske seje tak strokov-
njak, da je predlagal zgraditev rezer-
voarja nad njegovim kompleksom, da
bi iz laškega vodovoda prihajala voda
v njegov rezervoar in od tarn nazaj v
njegovo poslopje. Za nas je to nereš-
liiva algebrajska enačba. V tern pa brez
dvoma tudi prednjačijo nekateri sedanji
občinski odborniki in vodovodni »stro-
kovnjaki«.
1 Veseli del občinske seje. Naši ob-
činski odborniki imajo precej smisla za
humor. Med raznimi predlogi so izna-
šali na svoji seji krepke opazke in ša-
ljive opombe. Pri sprejetju g. Petaka v
občinsko zvezo so bili veseli, ker je v
prošnji navedel, da bo plačal 1000 din
takse. Eden je rekel: »No, take se pa
kar splača vzeti v občinsko zvezo.« Pri
opombi tajnika, da bodo morali izvršiti
neki popis prebivalstva, je neki odbor-
nik povedal, da nekateri kmetje niti za
sebe ne vedo, kdaj so rojeni. H. je od-
vrnii: »Saj, kadar se ozenis, še veš, da
je babnica stara 20 let, čez dvajset let
pa ne veš, koliko je stara.« Blagajnik
je plačal za nekega samomorilca krsto
z besedami: »Najbrž se je zato obesil,
ker se je bal, koliko bo moral dati za
krsto.« Za nekega reveža je izplačal
vsoto za čevlje, čeprav je velik »propa-
gandar« za velike slovanske države.
Dalje je izplačal vsoto za popravilo ja-
goške poti, ki še nikdar ni bila tako po-
pravljena in najbrž tudi nikdar več ne
bo. Na koncu seje je neki odbornik
vprašal, kaj bo z odobrenim kreditom,
ki so mu ga dali na razpolago za neko
javno delo. Rekel je, da je odložil delo,
ker bo vojna. Drugi odbornik mu je
odvrnil, da naj pošlje denar v Svico. Pa
naj še kdo reče, da naši odborniki niso
humoristi! Zivela komasacija! Se bo-
mo šli na sejo.
I Odgovor »Vcčerniku«. Mariborski
»Večernik« odgovarja v št. 233 z dne
11. t. m. »Novi dobi«, ki je objavila
notico o kaljenju nočnega miru po pe-
rutnini v barakah tik ulic. Pisec »Ve-
černika« govori o ljudeh nežnih živcev,
ki slišijo rasti travo. Ali je ta dopis-
nik, ki je po svoji socialni stopnji ves
raznežen in nasičen, že kdaj otočutil
trud ubogih tovarniških delavcev, ru-
darjev, njih žen in raznih služkinj, ki
ves dan garajo in hočejo imeti tudi po-
šten počitek? Da perutnina po zakonu
prirode prepeva že ob dveh ali trch po-
noči, je znano tudi vsakemu hribovske-
mu kmetu. Dolžnost gospodarjev je, da
spravijo tako perutnino v zaprte klet-
ne prostore, dolžnost občine pa je, da
jih na to opozori. Kadar doživljajo ka-
ke neprilike »boljši« gospodje, je takoj
remedura; za proletarce jim je pa vse-
eno. Ce se kak delavec opijani, se ta-
koj zgražajo, če se pa kak vinjen ve-
ljak znajde z avtomobilom v cestnem
iarku, ga pa proglašajo za junaka dne-
va. »Večerniku« je nočni mir devcta
briga, kaj šele živci delavcev in rudar-
jev, njemu gre za to, da bi v kalnem
ribaril in igral slepe miši. Pa naj se
podsmihelska Tinea še kdaj pripravi s
kakim pisemcem na postaji...
1 Našim čitateljem»i Zadnje case sli-
šimo očitke, da je naš list prehud in da
se bavi z brefcpomembnimi laškimi za-
devami, ki nikogar ne zanimajo, ali pa,
da ne da miru naäim nasprotnikom.
Taki očitki prihajajo od ljudi s hlap-
čevsko miselnostjo ali pa od takih, ki
.ne razumejo, za kaj nam gre. Prvi so
tisti, ki se pod vsakim krovom in pod
vsäkim gospodarjem takoj udomačijo,
pa naj prejemajo batine ali pa star fi-
žol. Nimajo v sebi nobene borbenosti
ter garajo in plačujejo karkoli jim na-
lagajo, samo, da je mir in da ni treba
pakazati svoje barve, ko so vendar ta-
ko nevarni časi! Druge vrste so oni,
ki bi radi čitali v sedan jih časih samo
° vojni ali kvečjemu še kake detektiv-
ske romane in jim ne ugaja, če naš list
prinaša članke, v katerih se bavi z zgo-
dovino naše gasilske čete. Mnenja smo,
da najstarejše gasilsko društvo v naši
državi pač zasluži toliko, da se objek-
tivno in stvarno opiie njegoya zgodo-
vina.   Verjamemo,  da to nekaterih  ne
zanima, vendar je mnogo takih, ki ra-
di čitajo to zgodovino. To so predvsem
gasilci, ne samo iz Laškega, marveč tu-
di od drugod. Kakor ne more noben
list prinašati samo sportnih poročil ali
pa samih ženskih kotičkov, po katerih
sega naše ženstvo, tako tudi mi ne
moremo obravnavati samo izvestnih za-
dev. Prinašamo tudi kratka poročila o
raznih nedostatkih po naših ulicah pa
o naših društvih in o gibanju naših na-
sprotnikov. To zopet ni vsem prav,
vendar je treba upoštevati, da pe edini
forum, kjer moremo iznašati naše pri-
tožbe, naše želje in kritike, le »Nova
doba«. To naj upoštevajo naši čitate-
lji in naj nam ostanejo zvesti ter prid-
no sega jo po »Novi dobi«.
1 Kako nalagajo živmo na laski po-
staji. V noči na torek 26. septembra so
na laški postaji nalagali vagon' volov.
Imeli so na razpolago italijanski vagon
za šest glav živine. Naložili so pa v
njega kar 15 glav. Voli so bili name-
njeni preko Sušaka. Vlakovodja prve-
ga nabiralnega vlaka tega vagona ni
hotel prevzeti, ker so ga naložili tako,
da so molele enemu volu noge iz vago-
na. Zaradi velike gneče jim je končno
omenjeni vol kratkomalo pobegnil pro-
ti Marijagradcu, kjer ga je k sreči ujel
g. Kugler in prignal nazaj na kolodvor.
Na postaji so se ob tej nezgodi zbrali
mesar Perdih, Kugler, živinozdravnik,
načelnik postaje, službujoči železničar
in gonjač živine. Natlačeni vagon so
nato odpravili z drugim tovornim vla-
kom. Ali za razne milijonarje ne ve-
ijajo predpisi? Zivina ni imela v vago-
nu nikake krme, pač pa so poslali z njo
vozovnega spremljevalca. Kje je zakon
proti trpinčenju živali?
1 Pojasnilo davkoplačevalcem. V zad-
nji številki »Nove dobe« je bila objav-
ljena notica pod naslovom »Opozorilo
davkoplačevalcem«, v kateri je bila na-
paka, da lahko vložijo pritožbe proti
odmeri pridobnine in poslovnega davka.
Ker je moral glavni sotrudnik nenad-
no k vojakom, je notico v naglici sesta-
vil in zamenjal pravico pritožbe z red-
nim postopkom. Sicer so pa to napako
čitatclji gotovo sami opazili in seveda
nikakor nismo imeli namena zavajati
davkoplačevalce v zmoto. »Slovenec« se
je pač spotaknil na tej pomoti, na naše
gospodarske kritike pa enostavno molči.
1 Opozorilo staršem mladoletnih o-
trok. Mnogi šoferji se pritožujejo, da se
vozijo 7- do 10-letni otroci na kolesih
po ulicah in imajo poleg sebe še mamj-
še otročiče na kolesih. Težki tovorni
avtomobili se jim težko izogibajo in sa-
mo golemu naključju je treba pripisati,
da še ni bilo smrtnih žrtev. Starše pro-
simo, da to nevarno početje svojih
otrok preprečijo, sicer pa naj za even-
tualne katastrofe odgovarjajo sami.
1 Kino Laško predavaja v soboto 14.
t. m. ob 20.30 in v nedeljo 15. t. m. ob
16.30 in» 20.30 velefilm znanega komi-
ka Harolda Lloyda: »Pazi se, profe-
sor!« Tednik.* — V sredo 18. t. m. in
v četrtek 19. t. m. ob 20.30 si oglejte
vedro opereto, polno lepe glasbe: »Du-
najski zvoki«. V glavnih vlogah Leo
Slezak, Lizzi Holzschuh in Hans Holt.
Store
š SK Store bo priredil v nedeljo 15.
t. m. ob 16. v gostilni M. Inkret (prej
Adrinek) v Storah trgatev grozdja.
Igral bo šramel kvartet. Ugodne zveze
z vlaki na vse strani. Odbor vljudno
vabi vse prijatelje sporta.
Žalec
ž Zvočni küio Zalec. V soboto 14. t.
m. ob 20.30 in v nedeljo 15. t. m. ob
14.30, 18.30 in 20.30 velefilm »Koncert
na Tirolskem«. V glavnih vlogah Heli
Finkenzeller, Hans Holt, Fric Kampers
in Ferdinand Mayerhofer. Sodeluje
Dunajski deški pevski zbor. Najmoder-
nejša zvočna aparatura.
Iv. Peter v lav. do/.
št Komemoracija za Viteškim kra-
ljem   Aleksandrom   I.   Zediniteljem.    V
ponedljek 9. t. m. ob 20. se je zbralo
vse članstvo sokolskega društva v So-
kolskem domu, da počasti spomin naj-
večjega sina Jugoslavije. Pred sliko
velikega pokojnika, ki je bila odeta v
črnino, okrašena z zelenjem in lučjo,
obdana s častno stražo Sokolov, so se
vsi navzoči ob govoru br. Met. Požar-
ja poklonili manom nesmrtnega kralja
in pri3egli, da bodo vedno in povsod iz-
polnjevali njegovo oporoko. Ob koncu
proslave so vsi udeleženci zapeli himno
»Hej, Slovani!«
št Nova uprava Sokolskega društva.
Na občnem zboru dne 24. septembra si
je društvo izbralo novo upravo s sta-
rešino br. Ivanom Rebolom na čelu.
Stara sokolska uprava je podala na
občnem zboru obračun svojega plodo-
nasnega dela v preteklem poslovnem
letu in žela priznanje vsega članstva za
izvršeno delo.
št Odlikovanje. Na tukajšnji postaji
sta bila odlikovana šef postaje g. Ivan
Rebol z zlato in kretnik g. Franc Skra-
ber s srebrno kolajno. Cestitamo!
Zabukovca
za Odlikovanje Rdečega križa. Celj-
ski rojak gosp. Rado Košec, uradnik
pri drž. rudniku v Zabukovci, je bil od
glavnega odbora Rdečega križa v Beo-
gradu odlikovan s srebrno kolajno za
mnogoletno uspešno in zaslužno delova-
nje v velenjskem odboru Rdečega križa.
Braslovce
b Velika sokolslia tombola. V nedeljo
15. t. m. bo v Braslovčah velika sokol-
ska kolesarska tombola. Glavni dobitki
15 koles in sicer 10 moških in 5 žen-
skih ter 500 drugili lepih dobitkov. Va-
bimo cenjeno občinstvo, da prihiti v
nedeljo na to veliko tombolo v Braslov-
ce. Tombola bo ob vsakem vremenu in
nepreklicno.
Hrastnik
h Komemoracija. Kakor vsako leto
po onem tragičnem dogodku v -*arseil-
lu, ko je zločinska roka ugasnila življe-
nje nasemu dobremu in skrbnemu vla-
darju Aleksandru I., tako je tudi letos
v naš Sokol zelo lepo počastil njegov spo-
min ob petletnici njegove smrti. V po-
nedeljek 9. t. m. zvečer se je pričela
zbirati sokolska mladina pred spomin-
sko ploščo, ki je vzidana v Sokolski
dom. Prižgali so darovane svečke, ki
so gorele pozno v noč. Ob 20. se je pri-
čela žalno, seja v dvorani Sokolskega
doma. Sejo, ki je bila obvezna za vse
pripadnike Sokola, je otvoril društvenl
starešina br. Farčnik. Nato je prosve-
tar br. inž. Vrbič v izkJesanem govoru
prikazal lik blagopokojnega kralja in
njegovo smrt kot svetel primer naj-
večjega žrtvovanja za narodovo srečo
in blagostanje. Predvsem je pa pod-
črtal tesno povezanost sokolstva z njim
in njegovimi deli. Starešina br. Farčnik
je končno še obudil nekaj sopminov iz
življenja blagopokojnega kralja v sve-
tovni vojni. Orisal ga je kot odličnega
stratega, ki je s svojimi tehtnimi pred-
logi dosegel pri poveljnikih antantnih
armad, da je prišlo do prebitja solun-
ske fronte, s čimer je bil zlomljen odpor
centralnih sil. Kot žmagovalec in kot
osvoboditelj onih, ki so ječali pod tujim
jarmom, se je vrnil v svojo domovino.
Danes pa počiva na Oplcncu med svo-
jimi slavnimi predniki. Ob zaključku
žalne seje so udeleženci počastili spomin
velikega kralja s klici »Slava«!
Dol pri Hrastniku
o Cudne razmerc na naši pošti.    Ze
dalj časa opažamo, da sc na naši pošti
dogajajo čudni običaji. Tako n. pr.
upravnica pošte odpotuje po svojih o-
pravkih za nekaj dni, službo.pa potem
opravlja sluginja, ki seveda posla ne
zmore. Strankc se zgražajo nad takim
početjem. Tudi bi lahko zahtevali malo
več vljudnosti na tem uradu, saj je
vendar uradništvo nastavljeno za to,
da vljudno postreže strankam. Prosimo
poštno upravo, da napravi takemu sta-
nju konec.
o Preselji'vanje narodov. Kakor v
starih časih niso imeli narodi obstanka,
tako ga danes nima naša poäta. Ko je
nova upravnica pošte prevzela pred leti
posle po ge. Drakslerjevi, ki je nad 30
let zvesto služila svojemu poklicu in v
zadovoljstvo vseh prebivalcev, je pre-
vzela tudi stari lokal na pošti. Na željo
nekaterih čistokrvnih pa je bil urad
prenešen v prostore Kmetijske zadru-
ge. Toda tu se je kmalu pokazalo, ka-
ko nepraktični in neprikladni so bili lo-
kali za pošto, in po nekaj tednih smo
imeli lokal ze v Posojilnici na Dolu. Pa
se nam je stožilo po pošti in smo jo v
kratkem zopet dobili nazaj k Draksler-
ju. Kakor sliäimo, se bomo v nekaj
dneh zopet selili v prostore Kmetijske
Stran 6
»NOVA DOBA« 13. X. 1939
Štev. 42.
zadruge.   Kam le  potem?   Res,  kakor
v starih časih ...
o Kaj je na občini? Ze skoraj lett»
dni opazujemo čudne obraze na naši ob-
čini. Skoraj vsak mesec druga oseba,
seveda po volji nekaterih. Nekaj let
ze pogrešarao tu uradnika, ki bi v zado-
voljstvo in z vljudnostjo služil vsem
občanom. Kolikor nam je znano, je bil
sedež občine svojčas določen na Dolu.
Danes pa tu dobiš le še kake potne li-
ste za živino, ker je glavni uradnik na
sedežu občine občinski sluga. Toliko
menda pač že zaslužimo davkoplačeval-
ci, da nam dodelijo uradnika, ki bo kos
vsem nalogam.
Zidani most
z Zborovaiije učiteljev^ Prvo letoš-
nje zborovanje sreskega učiteljskega
društva JUU za srez Laško, ki bo zdru-
ženo z občnim zborom, bo v soboto 14.
t. m. ob 8. na Zidanem mostu. Dnevni
red: 1. Otvoritveni go vor predsednika
g. Martina Mahkote. 2. Zapisnik. 3. Po-
ročila funkcionarjev. 4. Volitve ob poj
10. 5. Proračun za leto 1939-40. 6.
Predavanje »Državljanska vzgoja«,
predava g. Lelo Janežič iz Ljubljane.
7. Poročila o skupščini in slučajnosti.
Vsi, ki so bil sedaj premeščeni v naš
srez, naj se prijavijo pri društvenem
blagajniku. Ker je zborovanje važno,
prosimo za čim večjo udeležbo.
z Primanjkovanje učnih moči. Letoš-
nje leto se je pričelo malone brez učite-
ljev. Gosp. Ante Belihar je bil po proš-
nji premeščen v Križe, šolski upravitelj
g. Franc Musar je bil v začetku sep-
tembra upokojen in se je nekaj dni na-
to že izselil iz sole. Dve učni moči sta
na daljšem bolniškem dopustu. K sreči
je malo pred upokojitvijo šolskega u-
pravitelja nastopila službo ga. Lojzka
Cesen-Padarjeva, ki je bila premeščena
z Blance. Narodna šola na Zidanem
mostu ima pet oddelkov, poučuje pa sa-
mo ena učna moč. Zato so otroci višjui
oddelkov že od začetka novega šolskega
leta brez pouka. Kakor čujemo, sta bi-
li imenovani že pred nekaj časa dve no-
vi učni moči, t. j. g. Janko in ga. Metka
Torelli, z Bučke, ki pa še nista nastopila
službe na Zidanem mostu. Prizadeti
starši prosimo višjo šolsko oblast, da bi
naim poslala potrebne učitelje.
z Pomanjkanje stanovanj na Zida-
riem mostu. Na Zidanem mostu je že
dolgo hudo pomanjkanje stanovanj,
zlasti družinskih, ki jih ni mogoče do-
biti za nobeno ceno in to iz enostavne-
ga razloga, ker jih sploh ni! Spričo oži-
ne doline ob Savinji ni mogoče posta-
viti nikjer hiše. Nekje je malo zemlji-
šča, ki ga je odkupil neki domačin, in
tako je gradnja vsakršnega stanovanj-
skega poslopja izključena. Zato bi bilo
najboljše, da bi železniška uprava dvig-
nila poštno poslopje za eno ali dve nad-
stropj zai svoje uslužbence. Kakor ču-
jemo, so zadevni načrti že izdelani in je
bil tudi votiran primeren kredit, sedaj
pa je vsa zadeva zaspala.
Radeie
r Komemoracija. Preteklo nedeljo
je bila v Sokolskem domu žalna sveča-
nost za blagopokojnim Viteškim kra-
ljem Aleksandrom I. Zediniteljem. V
Sokolskem domu se je zbralo mnogo
doiwacinov. Starešina br. Ferdo Laznik
je v lepem in jedrnatem govoru orisal
lik kralja Aleksandra, ki je kot knez
miru padel v Marseillu, zadet od zlo-
činčeve krogle. Z žalnimi recitacijami
naših naraščajnikov je bila komemora-
cija ob petlet.nici marsejske tragedije
zaključena.
r Godba »Savski val« je dala diplo-
mo svojl kumici. Za uspešen razvoj
godbe »Savskega vala« je prejela ku-
mica ga. Franja Polančeva, soproga
bivšega predsednika radeške mestne
občine, častno diplomo. Cestitamo!
v r Seja občinskega odbora v Svibnem.
V svibenskem župnem uradu bo v so-
boto 21. t. m. seja občinskega odbora.
Na dnevnem redu je popravilo nadar-
binskih poslopij in pokritje stroškov.
Ob 10. dopoldne bo kolavdar.ija izvrše-
nih popravil.
r Opozorilo vojaškim obveznikom.
Večkrat se dogaja, da vojaški obvez-
niki, ki se presele iz svoje občine v dru~
go, ne prijavljajo pri občinah svojega
novega bivališča. Vse obveznike opo-
zarjamo,   da morajo  vsako  spremembo
svojega bivališča takoj prijaviti pri-
stojni občini, t. j. oni, iz katere so se
izselili, in oni, v katero so se preselili.
r Slinavka in parkljevka v Loki pri
Zidanem most«. Zaradi izbruha slinav-
ke in parkljevke v občini Loki pri Zi-
danem mostu je na podlagi zakona o
zatiranju živalskih kužnih boleznih kraj
Loka pri Zidanem mostu proglašen za
okuženo področje, ostali kraji te obči-
ne pa sc proglašeni za ogroženo pod-
ročje. V občini Loki so začasno ukinje-
ni vsi sejmi živine.
r Nova učna mot^ Pretekli ponede-
Ijek je nastopila službo na tukajšnji
narodni šoli gdč. Rafaela Potokarjeva,
ki je bila na lastno prošnjo premešče-
na iz Olševka v kranjskem srezu.
r Radijske motnje. Naši radijski a-
materji se še vedno pritožujejo, da se
pojavljajo pri sprejemanju take mot-
njc, da ni mogoče poslušati vesti, zla-
sti sedaj, ko se razvijajo dogodki s
filmsko naglico. Ponovno prosimo vse
naše obrtnike, da takoj poskrbe za blo-
kiranje svojih električnih motorjev in
aparatov.                                  '
r Spominska plošča pad lim vojakom.
Pri nas smo imeli že nekaj časa odbor
za postavitev spomenika v svetovni
vojni podlim vojakom. Odbor je zbiral
sredstva, nekaj bo krila menda tudi ob-
činska uprava. Tako se je posrečilo, da
so te dni vzidali črno marmornato plo-
ščo v župno cerkev, ikjer so zabeležena
imena vseh vojakov iz Radeč, Vrhove-
ga, Podkraja, Jelovega itd., ki so padli
v svetovni vojni. Blagoslovitev plošče
bo na praznik Vseh svetnikov.
Krško
kr Našim sadjarjem v vednost. Obi-
ranje sadja je pri nas v mnogih prime-
rih skrajno pomanjkljivo. Zato izgub-
lja naše sadje na trgu ugled in veljavo.
Cas in način* obiranja mnogo vpliva na
kakovost pridelka. Prezgodaj obrano
sadje ni dobrcga okusa, je podvrženo
gnilobi, grbančenju in izhlapevanju vo-
Stiskalnico
in mlin
za sadje, sode in kadi prodaterkupi
s a d j e za stiskanje Kirbiš, Celje.
Lokal in stanovanje
z   dvema   sobama   in   pritiklinarni   o d d a
KirbiS, Celje.
V nedeljo vsi na Anski vrh!
TRGATEV  GROZDJÄ
Igra godba poštnih nameščencev
Priporoča sc gostilničar
Opremljeno sobo
s hrano oddam  eni   ali  dvema  osebama.
Vpraša se v Kersnikovi ul. 13.
Stanovanje
v novi  hiši,  soba,   kuhinja s pritiklinarni in
predsobo   se   takoj   odda.  Ponudbe  pod
»Mima stranka« na upravo lista.
Stanovanje
soba  in  kuhinja, so odda. Vprašati v trgo-
vini Gaberc, Celje.
Tričlanska  družina  vzame v  najem manjše
posestvo (hi&o)
Gre za hiSnika, oskrbnika ali kaj sličnega. Po-
nudbe s pogoji in ceno na upravo lista pod
»Celje«.
Rabljeno  pohištvo
kuhinjsko opremo, posteljne vložke, žimnlce
itd., kupim. Ponudbe s ceno na upravo lista
pod »Takoj«.
PRENOG - DRVÜ
IVAN BELCER - Celje - Narodni dorn
Telefon 26
Lepo solnčno stanovanje
v novi hiši, 3sobno, kuhinja z balkonom, se
odda.  Cesta  na  grad,   hiSa   z belo ograjo.
Vprašati v 1. nadstropju.
Učenko
za kuhinjo
sprejmem. Gostilna Gledališka ul. 7 v Celju.
POZORJ__________________
Ravnokar je prispela nova pošiljka vina in sicer :
Prima dingač, vugava, opolo, in domača portugalka —
Vsako sredo in petek direktna poSiljka vsakovrstnih morskih
rib, pečene na gardeli ali kakorkoli na lastno željo — Vsako
sredo in petek dobite ribji brodct s spageti — RažnjiCi,
čevapčiči in razna druga jedila — Vse to dobite v
^^                  HESTÄVRÄCIJI NÄHODNEGÄ DOMÄ V CELJÜ
^'                                                    Priporoča se  ZVONKO BLAŽEVIČ
de. Z nepravočasnim obiranjem sadja
so kmetovalci znatno oškodovani tudi
na množini pridelka, kajti plodovi pri-
dobivajo na svoji teži baš zadnje dni
dozorevanja. Tudi pri prevozu je po-
trebno sadju posvetiti največjo pažnjo,
ker se nepravilno vloženo sadje obtolče
in skvari. Zato opozarjamo naše sad-
jarje, da je prepovedano obirati in pro-
da jati jabolka pred naslednjimi termi-
ni: boskopski kosmač in kanadka 5.
oktobra, voščenka, zeleni in rdeči šte-
tinec, rumeni Bellefleur in Baumanova
reneta 10.  oktobra,   Londonski  peping
in Boigovo jabolko 15. oktobra, Por.
krivopecelj, bobovec, Champ, reneta,
Ontario in Jonathan 20. oktobra, mo-
šančke 25. oktobra. Sadje za svežo upo-
rabo se mora brezpogojno obirati z ro-
ko. Hruške in jabolka se naj obirajo
šele takrat, ko so drevesno zrela. Na-
mizne hruške in jabolka je treba brez-
pogojno obirati z roko, tako da ostane
pecelj nepoškodovan. Letos je bila zo-
pet odlična letina za jabolka. Naši sad-
jarji St) pridelali toüko jabolk, da že
dolgo ne pomnijo take letine. Obrodile
so zlasti kanadke in voščenke.
Savinbka posoiilnica v talcu
REGISTR0VANA2ADRUGA2NE0MEJEN0ZAVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjlžice In v tekočem računu ter jih obrestuje
najugodnoje
HMELJARJI!   Nalagajte   denar  pri   d o m a č e m   zavodul
Raöun PoStne hranilnioe St. 10.994                              Brzojavi: .Posojllnioa"                              Telefon St. 2
BLAOAJNIŠKE   URE:   ob  delavnlklh  od  8.  do 12.  in  od 14. do 18., ob nedaljah do 9. do 11.
Franjo Dolžan- Celje fi.V.vJ't.i
klfiparStVO, VOdOVOdne inStalatije            Previema w « zgoral navedene stroke ipadajota dcla I«
¦trclovodn« naprave             popravlla — Cene zmerna — Postrežba toüna In lolJdna
Nogavlcc
vseh vrst, oblačila damska, moška, otroSka
tudi po meri dobite najcenejše v trgovini -
pletilnici »fflara« Pongračič, Čel)e,
Slomškov trg 1.
Kožice činčila zajcev
za damski paleto p r o d a m. VpraSati pri
krznarju   Fröhlichu,   Celie,   Samostanska ul.
4—5 sedežna limuzina
Mercedes-Benz se  ugodno proda.
Jugopromet — Golob  Ivan,
Celje  —   Krekova c. 11 (prej  Haselbach)
la koroški krompir
dobite v vsaki   množini
pri   tvrdki   Jugopromet  —   Golob  Ivan,
Celje — Krekova c.   tl  (prej  Haselbach).
MT*    Oglasuite !   *W*
Mladega psa
bernardinca  kuplm. Naslov v upravi lista.
ELEKTRICNE ŽARNICE
dobite   p r i   tv.
K. Loibner - Celje - Kr. Petra c 17
TELEFON   120
Najcenejši zajtrk
mlečni  izdelki,  raznovrstna živila,
sveže čajno  niaslo v mlekarni
M. Sadar, Celje, MariborskaZS
Trgatev grozdja
bo priredil v nedeljo, 15. t. m.
Franjo Sirše, gostilna Mari|a Pristovšek,
na Krekovi cejti  v   Celju.  Vabljeni!
Za začetek šolskega leta šolske knjige
— nove in antikvarične — in vse drug-e
šolske   potrebščine   pri  tvrdki
Karl Goričar vdv. - Celje
Kralja Petra c. 7
KUPUJEMO TUDI ANTIKVARIČNE KNJIGEI
¦            Zahvala            I
^^H           Globoko   nas  je ganila prisrcnost in ljubezen, katero so nam \z-       ^^H
^^M       kazali  sorodniki, prijatelji  in znanci, ko  nas  je zapustil naš nepo-       ^^M
^^H       zabni očc, brat, svak in stric, gospod                                                    ^^H
¦   Vinko Kukovec   I
^^M           Zahvaljujemo se vseni, ki so v tch težkih dnch čutili z nami, nas       ^^H
^^H       tolažili  ter  darovali  številne   vence in   šopke,  da počastijo spomin       ^^H
^^H       našega dragega pokojnika.                     v                                              ^^H
^^H           Prav posebno smo dolžni zahvalo precastiti duhovščini za sprem-       ^^H
^^B       stvo, predsedniku mestne občine g. dr- Voršiču, podpredsedniku Slo-       ^^H
^^H       venskega obrtnega društva g. Lečniku ter zastopniku Celjske poso-       ^^H
^^H       jilnice g. dr. Juru Hrašovcu za njihove poslovilne besede, Celjskemu       HH
^^H       pevskemu društvu in pevskemu društvu Oljki za v sree segajoCi ža-       P™^*»
^^B       lostinki ter gasilski četi Gaberje za častno spremstvo.                              t:'\>::!.:..
^^H            Iskrena  hvala  vsem,  ki so našega dragega pokojnika spremili v        f
^^H       tako  častnem  številu na njegovi zadnji poti.  Zavest, da ste čutili z        j
^^H       nami, nam je ob bridki izgubi v veliko uteho. Zato vsem, prav vsem        j,.
^^H       prisrčna zahvala 1                                                                                       ¦
^H           CELJE, lt. oktobra 1939.                                                             jj'
^^H                                       Slavko, Marica, Zlatka, otroci,                      k^ia^a
^^H                 rodbini dr. Vekoslava Kukovca in Franca Kukovca, brata, Hflfl
^^H                                             Josipina Preac, sestra                             ^g
Urejuje in za konzorcij »Nove dobe«   odgovarja Rado  Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju