alegoričnimi cikli in drugimi figu­ rativnimi deli, povezanimi z Urbi- nom in njegovim dvorom. Temeljito je analiziral sodobna moralna in bio­ grafska dela, povezana z vojvodom, in ugotovil, da so intarzije v zvezi s sporedom tradicionalnih prazno­ vanj. Motivi niso zgolj naturalistične upodobitve, temveč je v njih prikrita simbolika. Številne nadrobnosti, ki se zde zanemarljive (napisi na knji­ gah, stilizirane vegetabilne oblike ipd.), lahko povežemo z osebnostjo Federica da Montefeltra, še posebej z njegovim nekoliko zastrtim odno­ som do druge žene Battiste Sforza ter edinega moškega potomca in dediča Guidobalda. Domiselne in duhovite igrice (besedne in vizualne uganke, iluzionistične ukane ipd.) odslikavajo virtuoznost intelektualnih sposobno­ sti renesančnega človeka. V zadnjem poglavju avtor po­ udarja enotni značaj dekoracij ter označuje formalne in ikonografske povezave slikanega friza in intarzij. Razmišlja tudi o mecenovem prispev­ ku pri oblikovanju programa obeh »studiolov«. Iz poglavja, v katerem avtor anali­ zira notranjo dekoracijo »studiola« v Gubbiu, izvemo, da podobe Svobod­ nih umetnosti, ki so pripisane sli­ karju Justusu van Ghentu, niso mogle biti del prvotne opreme prostora — kot je leta 1967 v enem svojih člankov o Gubbiu zapisal Cecil H. Clough (Fe­ derico da Montefeltro's Private Stu­ dy in his Ducal Palace of Gubbio. Apollo LXXVI, 1961, str. 278—287) — saj bi zaradi velikih dimenzij zakrile dva manjša vira svetlobe v prostoru. Publikacija bo vsekakor dobrodo­ šlo branje strokovnjaku, ki se ukvar­ ja z renesančnimi študijami, še pose­ bej, ker v opombah upošteva res­ nično širok izbor tako zgodovinskih, biografskih in ikonografskih virov kot strokovne literature. Spremljajo jo bogato slikovno gradivo in natanč­ ne sheme ureditve obeh prostorov ter različnih rekonstrukcij. Marjana Lipoglavšek DONATELLO E I SUOI: SCULTURA FIORENTINA DEL PRIMO RINA- SCIMENTO. A cura di Alan Phipps Darr e Giorgio Bonsanti, Detroit: Founders Society Detroit Institute of Arts; Firenze: La casa Usher; Milano: Mondadori, 1986. 287 str., 41 barvnih in 122 čmo-belih reprodukcij med besedilom. Leto 1986 je za marsikaterega pozna­ valca ali ljubitelja zgodnjerenesanč- nega kiparstva minilo v znamenju 600. obletnice rojstva velikega florentin­ skega mojstra Donatella. V počastitev tega pomembnega jubileja se je zvr­ stilo večje število prireditev, med ka­ terimi zavzema pomembno mesto ve­ lika razstava kiparskih del Donatella ter njegovih sodobnikov in nasledni­ kov. Ideja zanjo se je porodila v de­ troitskem »Institute of Arts«: tam­ kajšnji konservator za kiparstvo Alan Phipps Darr je ob sodelovanju števil­ nih uglednih strokovnjakov z vsega sveta že lep čas na podlagi kiparskih del v bogatih ameriških zbirkah pri­ pravljal razstavo, ki je z naslovom »Italian Renaissance Sculpture in the Time of Donatello« ugledala luč ok­ tobra 1985 v Detroitu (katalog: Italian Renaissance Sculpture in the Time of Donatello, ed. A . P. Darr, Detroit 1985). Februarja se je razstava preselila v Kimbell Art Museum v Forth Worthu (Teksas) in 15. junija so jo v nekoliko spremenjeni in razširjeni obliki od­ prli v Firencah (Forte Belvedere). Tu jo je spremljala še vrsta prireditev, med katerimi velja omeniti novo po­ stavitev Donatellovih del v Bargellu (katalog: Omaggio a Donatello 1386— 1466: Donatello e la storia del museo, Firenze 1985), mednarodni simpozij o Donatellu, ki ga je junija organizi­ ral Kunsthistorisches Institut ter še tri razstave: predstavitev restavrira­ nih Donatellovih terakot v Brunelle- schijevi stari zakristiji pri S. Lorenzu (katalog: Donatello e la Sacrestia vecchia di S. Lorenzo: Temi, studi, proposte di un cantiere di restauro, Firenze 1986), razstava risb Donatello­ vega časa v Uffizijih (katalog: Alessan­ dro Angelini-Luciano Belosi: Disegni italiani del tempo di Donatello, Fi­ renze 1986) ter razstavo kiparskih del iz cerkvenih zbirk v medičejskih ka­ pelah (katalog: Alessandro Parronchi: Capolavori di scultura fiorentina dal XIV al XVII secolo, Firenze 1986). Če se povrnemo k sami razstavi in njenemu katalogu, naj najprej opozo­ rimo na njene poglavitne značilnosti. Medtem ko je bila detroitska raz­ stava zasnovana na podlagi gradiva iz ameriških zbirk, je bila florentin­ ska obogatena s številnimi eksponati iz Italije. Žal so manjkale nekatere umetnine iz Amerike, predvsem za­ radi nevarnosti poškodb ob transpor­ tu, zato so opisane v katalogu. Prav tako ni bilo na razstavi spomenikov, ki jih je mogoče zlahka videti v flo­ rentinskih muzejih ali celo »in situ«. Velika odlika razstave je nedvomno njena študijska naravnanost in ne morda le monumentalno označevanje umetnikovega jubileja. Hkrati je bila to tudi priložnost za obračun z dosež­ ki umetnostnozgodovinske stroke od 500. obletnice Donatellovega rojstva, ki je bila leta 1886 počaščena z raz­ stavo v Firencah (katalog: V. cente- nario di Donatello: Esposizione Do- natelliana, Firenze 1887), predvsem pa od zadnje obletnice mojstrove smrti pred pičlimi dvajsetimi leti, ko je bil v Firencah organiziran pomemben mednarodni simpozij (referati izšli kot: Donatello e il suo tempo, Fi­ renze 1968). Bogato ilustrirani katalog florentin­ ske razstave je nastajal skupaj z de­ troitskim in tako so tudi razlike med njima majhne. Poleg Alana Phippsa Darra, ki je napisal uvodno študijo, je bil eden od glavnih soustvarjalcev razstave florentinski konservator Giorgio Bonsanti, ki je med drugim prispeval tudi predgovor k italijan­ ski izdaji razstave, sicer pa je pri pi­ sanju posameznih ekspertiz v kata­ logu sodelovala večina strokovnjakov za Donatella in florentinsko zgodnje- renesančno plastiko nasploh. V uvod­ nem delu kataloga sta še dve krajši študiji. Prvo je prispeval Artur Ro- senauer: to je kratko in zgoščeno razmišljanje o vlogi Donatella v umet­ nostnem ustvarjanju njegovega časa, o novostih, ki jih je uvedel, ter o odmevih nanje med sodobniki in na­ sledniki. Temu sledi razmišljanje Luciana Bel- losija o Donatellovem mladostnem delovanju. Omenjeni avtor je že pred nekaj leti pripisal mlademu Dona­ tellu nekaj terakot, med njimi Kri­ stusovo rojstvo v Detroitu, sedečo Madono ter relief na »cassonu« v lon­ donskem V&A Museum in še neka­ tera dela, ki so doslej veljala za dela Ghiberti j evega kroga iz časa po 1440, predlagal pa je tudi bistveno zgod­ nejšo datacijo: 1410—1415 (I Bellosi, Ipotesi sull’ origine delle terracotte quattrocentesche, Jacopo della Quer­ cia fra Gotico e Rinascimento, Firen­ ze 1977, pp. 163—179). To je hkrati ena najpomembnejših novosti zadnjih let v proučevanju Donatellovega opu­ sa in je izzvala v strokovnih krogih najrazličnejše reakcije, od odobrava­ jočih do skrajno odklonilnih (npr. Joachim Poeschke v Kunstchronik 12/39, Dec. 1986, 505— 510). Vsekakor ostaja vprašanje odprto, je pa izred­ no zanimivo za nas, saj so prav nekatere od teh terakot neposredno ali posredno vplivale na Jurija Dalma­ tinca, ki je že v štiridesetih letih do­ besedno »citiral« nekatere figure z omenjenih del (obširneje o tem S. Kokole v ZUZ n. v. XX, 1985), kar po­ meni, da so vsaj predloge zanje goto­ vo nastale prej kot v štiridesetih letih, četudi je Bellosi jeva datacija nemara nekoliko prezgodnja. Najpomembnejši je nedvomno ka- taložni opis posameznih eksponatov. Tudi tu opazimo novosti, predvsem kar zadeva atribucije. Če sta Lanyi in Janson v svojih študijah dodobra »očistila« Donatellov opus večine ne­ zanesljivih atribucij starejših avtor­ jev, so v zadnjem času velikemu mojstru »vrnili« lepo število del in mu pripisali tudi nekaj novih. Naj omenimo nekatera: reliefa sv. Pros- docima in sv. škofa z oltarjem v Pa­ dovi (Firence, Fondazione Salvatore Romano), Madona z otrokom (Firen­ ce, via Pietrapiana), »Madonna Piot«, relief križanja (oboje Pariz, Louvre), relief mučeništva sv. Boštjana (Pariz, Musee Jacquemart-Andre, sv. Hiero­ nim (Faenza, Museo Civico) in še ne­ kaj drugih. Na dokončno sodbo o teh atribucij ah bo vsekakor treba še po­ čakati. Največja senzacija na rastavi je bila »Madonna delle Murate«, ki so jo ne­ davno odkrili v kapeli nekdanjega samostana (Convento delle Murate), pozneje zaporov v ulici Ghibellina v Firencah. Giorgio Bonsanti jo je pri­ pisal samemu Donatellu in jo datiral v čas okoli 1457. Gre za marmorni relief, prvotno verjetno tondo, z upo­ dobitvijo Marije z malim Jezusom v naročju. Kompozicija je na las podobna tondu Madone nad stran­ skim portalom sienske katedrale (»Madonna del Perdono«), ki velja v umetnostnozgodovinski kritiki za delo Donatellove delavnice. V zvezi z novo odkritim reliefom so postavili strokovnjaki številna vprašanja, ki zadevajo samo atribucijo, odnos med obema Madonama, nekateri pa tudi sumijo, da gre za ponaredek iz časa okrog 1900 (npr. Poeschke, op. cit.). Med preostalimi Donatellovimi deli na razstavi velja še posebej omeniti: relikvijarij v obliki doprsne podobe sv. Rozonja (Pisa, Museo Nazionale di San Matteo), relief Herodove go­ stije (Lille, Musee des Beaux-Arts), enega najbolj značilnih reliefov v teh­ niki »schiacciato«, tondo »Madonna Chellini«, dokumentirano delo, ki ga je leta 1976 kupil londonski Victoria & Albert Museum, ekspresivno Objo­ kovanje iz istega muzeja ter še dve pozni deli, asketska lika Magdalene (Firence, Opera del Duomo) in Ja­ neza Krstnika (Siena, katedrala). Prav v tej družbi pa smo pogrešali lesenega Janeza Krstnika iz Benetk (Frari), ki je med strokovnjaki veljal za Donatellovo pozno delo, vse dokler niso ob restavriranju v sedemdesetih letih odkrili na podstavku napisa z letnico 1438, kar je dodobra zmedlo že ustaljene predstave o mojstrovem stilnem profilu v posameznih obdob­ jih. Drugi umetniki, tako ali drugače po­ vezani z Donatellom, so predstavljeni v katalogu s kratko biografijo ter s po enim ali več deli. Tu je zajet ši­ rok krog vodilnih florentinskih ki­ parjev različnih generacij od Jacopa della Quercia, Brunelleschija, Ghiber- tija, Michelozza, Luca delia Robbia, Filareteja in drugih vse do Bellana, Bertolda di Giovanni in Adriana Fio- rentina. »I suoi« v naslovu torej ne pomeni Donatellovih sodobnikov ne učencev in naslednikov ne predhodni­ kov, temveč prve, druge in tretje. Na koncu je dodana skrbno zbrana bibliografija z več sto naslovi: njena posebna odlika je, da je upoštevana tudi novejša literatura, vključno z za­ pisi o detroitski razstavi, in pomeni pomembno pomagalo vsem, ki se bodo v prihodnje ukvarjali z Donatel­ lom in s plastiko quattrocenta na­ sploh. Kljub nadvse skrbno izdelanemu ka­ talogu in posrečenemu izboru ekspo­ natov je za popolnejšo predstavo o mojstru na razstavi manjkalo nekaj njegovih del: poleg že omenjenega Janeza Krstnika iz Benetk je bilo pre­ malo pozornosti posvečeno delom, po­ vezanim z Donatellovim padovanskim obdobjem, ki bi ga lahko predstavili vsaj z nekaj fotografijami. Drugo, kar bi razstavi lahko očitali, ni to­ liko krivda organizatorjev, kot izraz stanja v umetnostnozgodovinski stro­ ki. Med Donatellovimi sodobniki in nasledniki so upoštevani številni po­ membni umetniki, od katerih je bil marsikateri deležen že izčrpne mono­ grafske obdelave, zaman pa med njimi iščemo imena manj znanih moj­ strov, ki so bili z Donatellom pogosto povezani še tesneje kot marsikateri od »velikih«, saj so bili njegovi učen­ ci, pomočniki v delavnici ali neposred­ ni sodelavci. Boljše poznavanje moj­ strov, kot so Giovanni da Pisa, Nicco- lo Pizzolo, Antonio da Pisa in še mno­ gi drugi, bi nam pomagalo bolje ra­ zumeti povezave med generacijami umetnikov in poti, po katerih se je širil Donatellov vpliv tudi v oddaljene kraje. Vidno mesto med njimi bi pri­ padlo tudi Nikolaju Florentincu, ki je odigral pomembno vlogo v zgod­ nje renesančni umetnosti Dalmacije. Tako kot o drugih, vemo tudi o njem žal še zelo malo. Verjetno bo potrebno še precej časa, preden bomo Donatellovo razstavo lahko dokončno ocenili, a nekaj je nesporno: katalog je pomembno iz­ hodišče za prihodnje raziskave Do­ natellove umetnosti. Bralec bo v njem zaman iskal dokončne odgovore — nasprotno, odkrila se mu bodo mno­ ga nova odprta vprašanja. Našel bo tudi spodbudo za razmišljanja o ve­ likem umetniku, prav to pa je ena naj večjih odlik kataloga. Samo Štefanac Peter Humfrey: CIMA DA CONEGLI- ANO Cambridge-New York: Cambridge Uni­ versity Press, 1983. XV. 432 str., 320 reprodukcij. V svoji knjigi o znamenitem bene­ škem slikarju Giambattista Cimi da Conegliano (1459/60—1517/18) je Pe­ ter Humfrey z izčrpno kritično mo­ nografsko predstavitvijo orisal tega izstopajočega slikarja beneške šole v zadnjih desetletjih quattrocenta in v prvih desetletjih cinquecenta; delo je opremljeno z vsem potreb­ nim analitičnim in dokumentarnim gradivom, z več kot dvesto reproduk­ cijami umetnikovih del, s fotografija­ mi primerjalnega gradiva in izčrpno bibliografijo. Temeljno besedilo knjige se deli v dva obsežna sklopa. Prvi (»Uvodno bese­ dilo«) zaobjema devet poglavij, kjer govori o slikarjevi življenjski poti, o oltarnih podobah, o upodobitvah Madon in drugih sakralnih kompozi­ cij, o delih z mitološko vsebino in o slikarjevi delavnici. V teh poglavjih in tudi v zelo zgoščenem sklepu avtor poudarja, da Cima v domačem, pode­ želskem okolju ni imel pomembnih učiteljev, vendar se v njegovem opusu kot nadvladaj oče vplivne komponente čuti odseve Giovannija Bellinija, An- tonella da Messine in v manjši meri Alvisa Vivarinija; da sta bistveni po­ tezi njegovega slikarstva poetična