O SEDIMENTIH NA MEJI KREDA-TERCIAR V JUŽNI SLOVENIJI
Ljudmila Sribar Z 8 slikami v prilogi
Kratka vsebina. Med geološkim kartiranjem v Južni Sloveniji smo posebej preučevali biostratigrafski razvoj sedimentov na meji med kredo in terciarjem. To so sedimenti s pelagično mikrofavno, ki leže v Goriških Brdih med krednim rudistnim apnencem in eocenskim flišem. Litološko jih predstavljata lapornat apnenec in lapor. Po globotrunkanah smo spodnji del lapornatega apnenca in laporja uvrstili v kampanij-maastricht, srednji del z globigerinami v danij in zgornji del z globorotalijami v pa-leocen-spodnji eocen (Sribar, 1965).
Med nadaljevanjem kartiranja za osnovno geološko karto smo na območju Ilirske Bistrice ugotovili, da tod manjkata spodnji in srednji del lapornatega apnenca in laporja; našli smo le zgornji del teh sedimentov z globorotalijami.
Podoben profil kot pri Ilirski Bistrici smo našli tudi na Kočevskem pri Malem Riglju. Drugod na Kočevskem in v Suhi krajini pa smo zopet lahko ločili kredni in terciarni del teh sedimentov, ki so v geološki literaturi znani pod imenom scaglia.
Paleocenski in eocenski sedimenti
Izdanke lapornatega apnenca in laporja s terciarnimi pelagičnimi foraminiferami smo našli na dveh območjih; severovzhodno od Zabič in severno od Ilirske Bistirce. To območje so kar tirali leta 1963 geologi L. R i j a v e c, P. M i o č in L. S r i b a r. Rdečkasto rjav lapornat apnenec in lapor ležita med mezozojskim apnencem in eocenskim flišem. Kamenina je tektonsko močno zdrobljena, zato profil ni primeren za mikro-paleontološko obdelavo, vendar smo v dveh vzorcih določili globorotalije, ki kažejo na to, da gre za terciarne sedimente. Dobili smo nekaj presekov globorotalij z -visoko konično obliko hišice in z močnimi trnastimi stenami kamric, ki verjetno pripadajo grupi Globorotalia aragonensis (si. 1). Po teh presekih sklepamo, da je izdanek lapornatega apnenca in laporja severovzhodno od Zabič spodnjeeocenske starosti.
Leta 1965 pa je ekipa Geološkega zavoda (S. B user, S. Doze t, J. Ca j hen) našla severno od Ilirske Bistrice nekaj izdankov lapornatega apnenca, ki je na videz litološko podoben zgornjekrednemu apnencu
11 — Geologija 10
z globotrunkanami. Pri mikropaleontološki raziskavi pa v nobenem vzorcu nismo našli globigerin niti globotrunkan, temveč le globorotalije.
V	raziskanem profilu severno od Ilirske Bistrice je naslednje zaporedje plasti v obrnjeni legi:
spodnje paleocenski svetlo siv skoraj bel apnenec
lapornat apnenec srednjega paleocena
eocenski fHš
Prvi vzorec iz tega profila so vzeli v svetlo sivem skoraj belem masivnem apnencu, ki leži zaradi obrnjene lege na mlajšem, lapornatem apnencu. Vsebuje fragmente velikih foraminifer, krinoidov in litotamnij. Najzanimivejši so v zbrusku dolgi kitasti ostanki vrste Distichoplax biserialis (Dietrich) (sL 2). Prvotno so to vrsto šteli k algam. Danes pa jo po podobnosti z recentno obliko Rhabdopleura uvrščajo v red Rhabdo-pleurida Fowler 1892, ki ga prištevajo v razred Pterobranchia. Ta vrsta je razširjena v paleocenu in spodnjem eocenu. Po legi v profilu in strati-grafski razširjenosti vrste Distichoplax biserialis sklepamo, da je svetlo siv apnenec severno od Ilirske Bistrice spodnjepaleocenske starosti.
Pod svetlo sivim apnencem leži ploščast lapornat apnenec s številno pelagično foraminiferno mikrofavno, ki sodi že v srednji paleocen. V zbrus-kih dveh vzorcev je nekaj zelo značilnih presekov globorotalij. Pripadajo grupi Globorotalia pusilla, ki jo poznamo po lečasto oblikovani hišici s popolnoma gladkimi tankimi stenami kamric. Več pa je presekov s trnastimi debelimi stenami kamric, ki jih lahko primerjamo z vrsto Globorotalia conicotruncata. V zbruskih pa so še tretje vrste preseki, podobni primerkom grupe Globorotalia angulata. Celotno biocenozo smo uvrstili po najbolj karakterističnih presekih v grupo Globorotalia pusilla (si. 3), ki je vodilna za srednji paleocen.
Naslednjih 7 vzorcev litološko enakega lapornatega apnenca smo po presekih globorotalij v zbruskih uvrstili v grupo Globorotalia pseudo-menardii, ki obsega zgornji del srednjega paleocena ali zgornji del tanecija in spodnji del ilerdija po Hottingerju.
Preseki primerkov grupe Globorotalia pseudomenardii so podobni presekom iz grupe Globorotalia pusilla. So močno sploščeni, imajo ostro oblikovane periferne dele ter gladke tanke stene kamric.
V	zbruskih so zelo številni tudi preseki z močnimi trnastimi stenami kamric, kakršne smo opisali že pri prvih dveh vzorcih.
Iz zgornjega dela lapornatega apnenca smo pregledali 3 zbruske, ki vsebujejo nekaj značilnih presekov globorotalij z visoko trnasto hišico, močno razvitim popkom in močno konično dorzalno stranjo. Najmočnejši in najštevilnejši trnasti izrastki so na periferni dorzalni strani hišice. Te značilnosti presekov so tipične za grupo Globorotalia uelascoensis. Ta grupa kaže na spodnji del zgornjega paleocena, ki ustreza po Hot tin-gerjevi razdelitvi srednjemu delu ilerdija.
Lapornat apnenec severno od Ilirske Bistrice obsega srednji del paleocena in spodnji del zgornjega paleocena.
Sledijo flišni sedimenti, ki se začenjajo z apneno brečo; v njej že makroskopsko vidimo preseke numulitov, alveolin in diskociklin. Fliš je eocenske starosti, podrobneje pa ga mikropaleontološko nismo raziskovali.
Sedimenti na meji kreda-terciar na Kočevskem in v Suhi krajini
Zahodno od Malega Riglja na Kočevskem ležita diskordantno na apnencu cenomanske ali turonske stopnje rdečkasto rjav lapornat apnenec in lapornat peščenjak. M. Pleničar je med kartiranjem tega območja za osnovno geološko karto nabral več vzorcev za mikropaleontološko raziskavo. V teh vzorcih smo našli le paleocenske vrste foraminifer.
Apnenec cenomanske ali turonske starosti vsebuje miliolide. tekstula-riide, rod Rotalipora sp. in algo Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri). V rdečkasto rjavem lapornatem apnencu smo našli številne ostanke pelagičnih foraminifer iz rodu Globorotalia sp. Po obliki hišice ter debelini in strukturi sten kamric smo jih uvrstili v grupo Globorotalia pseudomenardii (si. 4) in Globorotalia velascoensis. Plasti v faciesu scaglie zahodno od Malega Riglja obsegajo zgornji del srednjega in spodnji del zgornjega paleocena, kar v glavnem ustreza zgornjemu delu tanecija ter spodnjemu in srednjemu ilerdiju (po Hottingerju).
Više leži eocenski fliš, ki vsebuje diskocikline, asiline in druge velike foraminifere.
Na Kočevskem in v Suhi krajini so še na več območjih razkrite plasti laporja in lapornatega apnenca kredne in terciarne starosti. Na njih leže flišni sedimenti. Zaporedje flišnih plasti se začne navadno z apneno brečo z ostanki velikih foraminifer. Pregledali smo več zbruskov te breče iz Grintovca vzhodno od Male gore. Vzorec je prinesel S. B u s e r, Apnena breča vsebuje bogato mikrofavno rodov Alveolina sp., Assilina sp., Disco-cyclina sp., Globorotalia sp.f Miscellanea sp., Nummulites sp. in algo Lithothamnium sp. (si. 5 b). Celotna biocenoza dokazuje eocensko starost fliša, zlasti značilna sta rodova Alveolina sp. (si. 5 a) in Nummulites sp. (si. 5 b).
Enake geološke razmere, to je flišne sedimente na plasteh lapornatega apnenca in laporja smo našli tudi pri vasi Hinje jugovzhodno od Žužemberka, pri Rdečem Kamnu in Kunčah severovzhodno od Starega Loga. Vsa našteta območja, kakor tudi nahajališča pri Grintovcu in Riglju, je podrobno opisal že Germovšek (1953). Klastičnim sedimentom na Kočevskem in v bližnji okolici je pripisal zgornjekredno starost. Pripomnil pa je, da jih ni mogel nikjer podrobneje horizontirati, ker še niso bili obdelani rudisti in foraminifere. Po legi in razvoju je sodil, da so klastični sedimenti na Kočevskem senonske starosti. S pomočjo pelagičnih foraminifer smo sedaj lapornat apnenec in lapor ločili v zgornjekredni in starejšeterciarni del.
V zgornjekrednem lapornatem apnencu in laporju pri Hinju smo določili naslednje pelagične foraminifere: Globotruncana (Globotruncana) iinneiana tricarinata (Quereau), Globotruncana (Globotruncana) calcarata Cushman, Globotruncana (Globotruncana) plica ta calcijormis Vogler (si. 6), Globotruncana (Globotruncana) elevata stuartiformis Dalbiez, Pseu-doteoctularia varians Rzehak. Po mikrofavni smo vzorec uvrstili v zgornji senon, in sicer v kampanij in maastricht. Del sedimentov istega faciesa pri Hinjah pa pripada dani ju. Tako smo našli v dveh vzo-rcih globigerinam
podobne globorotalije, ki jih štejemo v grupo Globorotalia trinidadensis
(si. 7).
Pri geološkem kartiranju za osnovno geološko karto v letu 1966 je P. M i o č v profilih pri Narinu in Knežaku našel numulitni apnenec pod lapornatim apnencem s pelagičnimi foraminiferami. Tu torej pripada lapornat apnenec eocenu. V zbruskih so najbolj značilni oglati preseki z visoko trnasto hišico z močnimi stenami kamric, ki pripadajo grupi Globorotalia velascoensis. Predstavnike te grupe smo dobili v profilih severno od Ilirske Bistrice in pri Malem Riglju v zgornjem paleocenu. Horizont s predstavniki iste grupe pri Narinu, Knežaku in Žabicah je nedvomno mlajši. Starejši, zgornjepaleocenski horizont leži namreč pod plastmi z numuliti, mlajši, spodnjeeocenski horizont pa na numulitnem apnencu neposredno pod eocenskim flišem.
Predstavnike grupe Globorotalia aragonensis v zbruskih z neorien-tiranimi preseki težko ločimo od zastopnikov grupe Globorotalia velascoensis, ker so si med seboj zelo podobni. Tudi Luterbacher (1964, str. 679 in 680) šteje obe vrsti v grupo Globorotalia velascoensis. V našem primeru pa nastopajo predstavniki te grupe v dveh različnih stratigrafskih horizontih; ločili smo jih v zgornjepaleocensko vrsto Globorotalia velascoensis in spodnjeeocensko vrsto Globorotalia aragonensis.
Fliša mikropaleontološko nismo raziskovali. Po biostratigrafskih raziskavah lapornatega apnenca in laporja s pelagičnimi foraminiferami sklepamo, da spada v glavnem v srednji eocen.
Podobne razmere na meji krednih in terciarnih plasti so verjetno tudi drugod v Sloveniji, kjer je zgornja kreda razvita kot lapornat apnenec in lapor.
ABOUT THE SEDIMENTS IN THE CRETACEOUS-TERTIARY BOUNDARY IN SOUTHERN SLOVENIA
Abstract
In the course of geological mapping in Southern Slovenia, the sediments in the boundary between Cretaceous and Tertiary have been investigated. Lithologically these are marly limestone and marl, containing pelagic foraminifers. In view of the microfauna found in Goriška Brda, the lower part of marly limestone and marl with Globotruncanas has been attributed to the Campanian-Maastrichtian age, the middle part with Globigerinas to the Danian age and the upper one containing Globo-rotalias to Paleocene-Lower Eocene.
Later on, in the territory of Ilirska Bistrica, the upper part of marly limestone and marl, containing Globorotalias, has been established in two sections only: one, north-west of the village Zabiče and the other north of Ilirska Bistrica. North-east of Zabiče, an outcrop of redbrown marly limestone and marl occurs between Mesozoic limestone and Eocene Flysch. This outctrop, bearing a group of Globorotalia aragonensis (Fig. 1),
with high conical tests and stout spinose chamber walls, has been classified as Lower Eocene.
The following reversed sequence of beds appear in the investigated section north of Ilirska Bistrica:
1.	Light gray limestone of Lower Paleocene
2.	Marly limestone of Middle Paleocene
3.	Eocene Flysch
The first sample from this section is a light gray limestone whose age — the Lower Paleocene — has been ascertained by Distichoplax b iserialis (Fig. 2). Moreover, it contains fragments of Large foraminifers, crinoids and lithothamnium.
Marly limestone is overlain by a light gray limestone, containing section of a group of Globorotalia pusilla (Fig. 3). They can be atrributed to the Middle Paleocene because of their lenticular tests and smooth, thin chamber walls. In the same thin section, the representatives of the groups Globorotalia conicotruncata and Globorotalia angulata have also been observed. The most typical form of marly limestone found in the following seven samples belongs to the group of Globorotalia pseudo-menardii, with strongly flattened tests ad with thin, smooth chamber walls. The horizon with the Globorotalia pseudomenardii group belongs to the upper part of Middle Paleocene (the lower part of Ilerdian, according to Hottinger).
Three thin sections of the upper part of marly limestone have been examined micropaleontologically. The existing specimens of Globorotalia with high spinose test, a well developed umbilicus and a strong conical umbilical side, have been classified as Globorotalia velascoensis. This form is widespread in the lower part of Upper Paleocene (middle part of Ilerdian, according to Hottinger).
The Eocene Flysch sediments appear with calcareous breccia containing Nummulites sp., Alveolina sp., and Discocyclina sp.
West of Mali Rigelj in Kočevsko area, sediments occur with pelagic foraminifers, unconformably overlying the limestone of Cenomanian or Turonian strata with miliolids, textularids, Rotalipora sp. and the alga Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri). The groups of Globorotalia pseudomenardii (Fig. 4) and Globorotalia velascoensis, found in marly limestone, indicate the upper part of the Middle and the lower part of the Upper Paleocene (the upper part of Thanetian and the Lower and Middle Ilerdian, according to Hottinger).
Marly limestone iz overlain by Eocene Flysch, containing Discocyclina sp., .Assilina sp., and other Large foraminifers.
In Kočevsko and in Suha Krajina there are many outcrops of Cretaceous and Tertiary marly limestone, overlain by Eocene Flysch containing limestone breccia intercalations with Alveolina sp. (Fig. 5 a), Discocyclina sp., Globorotalia sp., Miscellanea sp., Nummulites sp., and alga Lithothamnium sp. (Fig. 5 b). Microfossils indicate the Eocene origin of breccia. Outcrops of marly limestone and marl, overlain by Flysch occur at Hinje, south-east of Žužemberk, at Rdeči Kamen and Kunče, north-
east of Stari Log. These outcrops were described by Germovšek (1953) as sediments of Senonian age.
In the Upper Cretaceous marly limestone at Hinje the folowing foraminifers have been determined: Globotruncana (Globotruncana) linneiana tricarinata (Quereau), Globotruncana (Globotruncana) calcarata Cushman, Globotruncana (Globotruncana) plicata caIciformis Vogler (Fig. 6), GlobotruncaTia (Globotruncana) elevata stuartiformis Dalbiez, Pseudotextularia varians Rzehak. In view of the existing microfauna, the beds of Hinje can be divided in two parts. The lower part, bearing Gloobtruncanas, belong to the Upper Senonian (Campanian-Maastrichtian) and the upper one, containing Globorotalia trinidaderisis (Fig. 7), may be attributed to the Danian stage.
In the course of geological mapping in 1966, at the villages Narin and Knežak in the Littoral Slovenian, M i o č found some sections in which marly limestone with pelagical foraminifers is underlain by nummulitic limestone. Marly limestone, bearing representatives of Globorotalia velascoensis, belongs to the Eocene. Sections of the same foraminifers have been found north of Ilirska Bistrica and at Mali Rigelj in the Upper Paleocene. Marly limestone should be, therefore, divided in two horizons: the lower one, overlain by nummulitic limestone and the upper one, lying on the nummulitic limestone, belonging to the Lower Eocene. The representatives of Globorotalia velascoensis in the younger horizon resemble very much the species Globorotalia aragone-nsis.
A micropaleontological research of Flysch has not been carried out. From the biostratigraphical examinations of marly limestone and marl may be concluded, however, that it can mainly be attributed to the Middle Eocene.
LITERATURA
C i t a, M. B., 1955, The Cretaceous-Eocene boundary in Italy, Proc. IV World Petr. Congr. sect. I/D; rep., 2., Roma.
Germovšek, C., 1953, Zgornjekredni klastični sedimenti na Kočevskem in v bližnji okolici. Geologija 1, Ljubljana.
Ellis, B., and Messina, A. R., 1940, Catalogue of Foraminifera. Spec. Publ, Am. Mus. of Nat. Hist., New York.
Grad, K-, 1962, O starosti fliša pri Kališah. Geologija 7, Ljubljana.
Hinte, J. E., 1963, Zur Stratigraphie und MikropalSontologie der Ober-kreide und des Eozans des Krappfeldes (Karaten). Jb. Geol. BA, Sonderb 8 Wien.	'
Luterbacher. H., et Premoli, S., 1964, Biostratigrafia del limite C re taceo-Terziario nell'Appennino Centrale, Riv. Ital. Paleont., LXX, n t Milano.
Luterbacher, H., 1964, Studies in some Globorotalia from the Paleocene and Lower Eocene of the Central Apennines, Inauguraldissertacion, Basel.
M u 11 e r, A. H., 1963, Lehrbuch der Palaozoologie, Band II. Inverte-braten, Jena.
Pavlovec, R., 1963, Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v južno-zahodni Sloveniji. Razprave Slov. akad. znan. umet., CI. IV., 7, Ljubljana.
Sribar, L., 1965, Meja med krednimi in terciarnimi skladi v Goriških Brdih. Geologija 8, Ljubljana.