NAHODA List slovenskih delavcev v Ameriki« Entered as 8econd Claw Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Yn raider the Act of Cong?r=« oI March 3, 1879. 6m largest Hotmiii Oel|fl ll Daitei mam, •vary day iraapt aaA Legal Holiday«, k PMOO NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 1, 1919. — SREDA, L OKTOBRA, 1919. TEL&fON: 4687 CORTLANDT« VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII. Konvencija JRZ Zapisnik III rednega s bora JRZ. vrtečega se v Moos dvorani, v Cleveland, O , dne 28. sept. 1919. SLIKE IZ OMAHE, NEB., KJER SO SE VRŠILI VELIKI PLEMENSKI NEMIRI. I- *«J». Irut-rtu izrodi odsekn in da se poleni. ko odsek poda svoje poroči-Brat Anton J. Terbovec, glav- lo dovoli referantu dvajset minut m tajnik J. R Z ofvori prvo red-'časa za govor svojega načrta re-i,4i srjo tretje konvencije J. li. Z. jsolm-ij" in da so omeji čas posa-ob pol deveti zjutraj. jiueznih govornikov za in proti na Brat tajnik pokliče člane nad pet minut, zorienjr« odbora, tla pobe A-jo le- Br. Petrovčič stavi predlog, da gitintacije 106 delegatov iti iste se dovoli največ ena nra za de-pre gledajo j bat« o po »wlsekn predloženi re- Kprejet je predlog br. Krisia-Uolweiji, da ima referent dvajset na. da volijo itirj* predsedui-1minut za zagovor, kar bi prepre-k», ki se vrstijo po redu, čilo debato takoj po referatu. IN» zaključku nominacije spre Proti predlog je bil sprejet, j*li so nominacijo Terčelj, So Začetek popoldanske seje ob mr i k. \l en t on v in sot. Fdovicb [drugi uri, ker je prva seja t raja-Br John Terčelj prevzame pred L' skoro do tričetrt na eno posed mštvo prve seje. -poldne. Br .Janko Rogelj predlaga, d*. John Terčelj, predsednik. **• volijo trije zapisnikarji. Br. Skubie je mnenja, da je do-volj, ako zberemo 4 zapisu i kare. ki naj se vrstijo po redu. Izbrani so br. Trugrr, Rogelj in Zalazmk. Konvenčnim tajnikom je no miniran br. V in rent Cainkar ter soglasno izvoljen. \' ml se k "Nillogc in pravila" Mt izvoljeni br. Lttčič, Stakič in /.orman. V odsek **Jugoslavija in njene meje", so izvoljeni br. l>azarovi<"t lllača. Aleš. Verant in Ena ene. V odsek "Za notranje uredbe" bili so izvoljeni slfdeči: Petrovčič, Kreiie, Botrataj. Oven, Vi- A. H. Sknbic, zapisnikar. AMERIŠKI VOJAKI OPRAVLJAJO POLIC. SLUŽBO V SPLITU V Splitu in okolici je prišlo ponovno do spoadov med Italjani in Jugoslovani. Rim, Italija. 30. septembra. — Admiral amnriške mornarice An- drih. Teodoro vi.", „!urman. Zor drewR dobil povelje, napraviti i-ik. Oorjup. Varoga in sestr.vzdrž^rati niir v dalmatinskem Uentin Stai,a L>6 italijanska po Domestic Money Ms [divizije posvetoval z generalnim ali pa po New York Bank Draft . fom Anuiin7ijevih C.ct glede [zaseilenja demarkacijske erte pro-% W ▼ t. Jugo>lovanom. na nove cene Potikamo denar na Kraaisko, Štajersko, HnrattiBO, t Slavonija Bosno in Hercecovino popolnoma aanesljivo in selan^ua razmera* primerno tod! hitro. . Jamčimo ali garantirano aa vaako poiOjatev, toda m kaka mt f o6e zamude v Izplačila ne moremo prevzeti nikako obveznosti. Sedaj pot*jemo v staro domovino, nap rimer: 100 kron .... $ 3.00 1.600 kron .... $ 28.00 300 kron ... $ 9.00 5,000 kron .... $14000 800 kron .... $15.00 10,000 kron ... $280:00 to veljavne do dne, ko se nadomestijo z dm- PREMOGARJI IN NJIH DELODAJALCI PREMOGARSKI BARONI IZJAVLJAJO, DA SO ZAHTEVE DELAVCEV PRAVCATI "HOLDUP". — ZAHTEVE DELAVCEV OZNAČUJEJO KOT EKSTRAVAGANTNE TER NEIZVEDLJIVE. General. Vooo LOOKING VE^T /a FARMAM STREET* toward QTY HALL ♦ Reka, 29. septembra. — (Poro č-ilo preko Dunaja). — Po vsem reškem mestu vihrajo zastave. Le italjanske in reške zastave so to. Le ena sama francoska triko-lora vihra nad francosko pristaniško postajo. Povsod so tudi zastavice z napisom : 4'Živela Reka"' ali pa "Reko ali smrt". Ulice so vse polne D'Annunzijevih vojakov. Kljub temu pa vladata v mestu lep red in stroga disciplina. Pesnik ima svoj glavni stan v governerjevi palači, kjer so tudi razne druge pisarne tistaške armade, Na Dantejevem tr«ru visi slika Gabriels D'Annunzia. Xa pršili ima pet vrst odlikovanj. Polejr tega so slike italjanskega kralja, generala Diaza in Garibaldija. V pristanišču je vstavljen ves promet. Križarka ''Dante Alighie-r:*' je Ofldaljena kakih petdeset metrov od pomola, v pristanišču so pa trije torpedni rušilei. Kot \se kaže. je v mestu precej živil. Beli kruh. katerega ni v Italiji, je na razpolago po vseh restavracijah. Cene so zelo visoke. Ena lira je vredna pet kron prejšnjega avstrijskega denarja. Dopisnik Ass. Press se je vtihotapil v mesto na tenderju neke lokomotive, kjer se je moral skriti pod premog, da se je prepeljal neovirano skozi kordon. Vlak je pripeljal v mesto mleko in druga živila. Na njem je bilo tndi nekaj potnikov, ki so pa morali o~ stati zunaj mesta. NEMEC JE NEMEC; NIKDAR NI BIL IN NIKDAR NE BO ZADOVOUEN Z NEMCI SO BAJE NA PARNTKU "MARTHA WASHINGTON" SLABO POSTOPALI. — PRAVIJO, DA SO MORALI PITI MORSKO VODO — ANGLEŽI SO IZGNALI VSE NEMŠKE PODANIKE. — ANGLEŽI SO PO MNENJU NEMŠKIH JETNIKOV VELIKO BOLJŠI KOT PA FRANCOZI. PIŠE WIL. C. DREHER Buffalo, X. V., 29. septembra. — Delodajalci v rovih premoga so se spoprijeli danes z delavci na konferenci glede nove plačilne lestvice radi vpr?:šauja. če je še pravomočen vojo-časni dogovor in če imajo odposlanci delavcev pravico pogajati se glede nove plačilne lestvice. Debata tekom štiri ure trajajoče seje je bila oh gotovih časih zelo burna, vendar pa ni bilo opaziti nobenega znamenja resnega razdora Ol»c stranki sta odgodili sejo na jutršuji dan, ko bosta nadaljeval, s podajanji. Glavni spor je vzbudd odgovor delodajalcev na zahteve delavcev. da !io<*ejo š*stodstotno povečanje plače ter krajši delavni ras. Skupni konferenci je bilo predloženo ugotovilo, katero je podpisal Thomas T. Brewster, eksekutivni načelnik zveze delodajalcev. V ugotovili! s' označuje zahteve premoga rje v "kot radikalno ekstra-vagantne. katerih oči v id no ui mogoče sprejti". Delegati delodajalcev so tudi trdili, da so prišli zastopniki delavcev na konferenco z zvezanimi rokami, kor so dobili navodila od "United Mine Workers" konvencije, ki se je vršila pred kratkim v Cleveland«!. Izjavili so, da je pretnja stavke njih glavni argument. John T. Lewis, poslujoči predsednik I'nited Mine Workers, je protestiral proti sumavičnemu odklonjenju posameznih zahtev pre-inogarjev ter zahteval, da se razpravlja o njih na način, kot m- je lazpravljalo o zahtevah delavcev ob priliki zadnjega dogovora. Izjavil je. da imajo delegati premoga rje v polno avtoriteto za po-igajanja glede nove plačilne lestvice in da bo odgodena konvenciji U nited Min- Workers sprejela katerokoli akcijo delegatov, kakor-iutro se bo vnovič s"st;ila v fndianapolisu. Plačilna lestvica, sprejeta od delodajalcev in premogarjev lc-1916 ter odobrena od vlade, je bila po mnenju Mr. Leuis a veljavna le 7. x čas dobe vojne. STAVKA V PITTSBUBGHU. Pittsburgh, Pa.. 30. septembra. I radniki raznih jeklaren so danes izjavili, da bo štrajk kmalo kot pa prejšnjega dne končan, češ. da se vrača vedno \ eč ljudi na delo. Tovarne so p rodne i rale včeraj par tisoč ton več Berlin, Nemčija, 16. septembra. Loj se je pričel pritoževati. Kekel (Pismeno poročilo). — Konečno je: so nemški listi objavili, da se bodo nemški vojni ujetniki vrnili brez vsakega nadaljnega odlašanja. To bo napravilo konec položaju, ki je postal v zadnjem času skoro neznosen. Sorodniki vojnih jetnikov so v zadnjim mesecih neprestano zahtevali povratek svojih. Sredi velikih političnih bojev, so pričeli ljudje celo očitati vladi, da ne želi povratka vojnih jetnikov. Do take meje lahko se sra strankarstvo v republikanski Nemčiji I Celi tozadevni položaj se je nahajal v ospredju javne pozornosti vsled objavijenja številnih pisem vojnih jetnikov, ki so kazal?, velika duševna trpljenja teh nesrečnih mož. ki niso bili na noben način v stanu razumeti, zakaj bi jih zadrževali skozi devet mesecev potem, ko so dejanski boji prenehali. Prihajajo pa tudi Nemci iz j-t-niških taborišč v Združenih državah. Nekateri teh prihajajo s pritožbami na svojih ustnicah, v — Strašno smo bili natlačeni na "Marthi Washington". Bilo ras je 300 in niti premakniti se nismo mogli. Moj prijatelj pa jc rekel: — "Martha Washington" je vendar služila kot transportna ladja ter prevažala do 3000 mož. Ne morem si misliti, kako bi bila tako natlačena, če je bilo na krovu le 300 mož. Nato pa je prišla nova pritožba. — Nismo dobili ledene vode ter morali na celem potovanju piti vodo navadne temperature. — V tem ne vidim nobene tež koče. — je rekel moj prijatelj, — l.ajti nikdar niste pili ledene vode dokler niste prišli v Ameriko. — To je res. — je odvrnil Nemec, — a ko se človek privadi taki vodi. noče piti poleti druge. — Ali ste morali kedaj piti slano vodo? — jra je vprašala na-vzoča Amerikanka. — Ne. a kopati smo se morali v morski vodi. kajti druge nismo jmogli dobiti Take so bile pritož •J listih pripovedujejo, kako grdojK. tejra mia(1;,-.a. Koneem konca >o postopali z njimi. V splošnem'^ lia vsak ua-in pr;j,,tllo Ugoto pa niso taka pisma razkrila dostijvi1i kako S<1 r(K|ila povest o resnih vzrokov za pritožbe. Eden zavživanju slabe vode. Dejstvo, da je izirnala Anglija vse Nemce, je imelo za posledico izmed piscev, ki opisuje do«rodk»* »* fortii Douglas v Utah, pa nam pripoveduje o stvareh, za katere I-i se morala zanimati sodišča. Če so namreč resničn«*. •Upa po poslati jo najbolj« po GRGI IN TRACLJA. Solun, 29. septembra. — Tisoči grških beguncev iz Traeije so poslali predsednika Wilsonu spomenico. v kateri ga prosijo, naj podpira njih zahteve* glede združenja Traeije z Grško. Tozadevna okrožnica je krožila v šestnajstih okrajih, predno je bila podpisa- stala zame tuja dežela. Nikakih sorodnikov nimam in tudi prijateljev ne. Delati sem moral. d» zaslužim svoj kruh ter prevzel to mesto. 1 Vsa znamenja so kazala, da je stari mož duševno nekoliko otopel in vsled tega tudi nisem bil pozneje presenečen, ko sem izvedel, da je izgubil svojo majhno službieo. Cul pa sem tudi o nekem drugem takem Nemcu, ki je imel celo dva sina v angleški armadi kot častnika. Hodil je na okrog ler vpraševal, kaj naj počno on. naturaliziran Anglež, v deželi, v kateri je popolen tnjee. Take povesti pripravijo človeka, da so bili Amerikanci in Angleži popolnoma oproščeni nemške graje, so se po nemških mislih izkazali kot pravcati modeli zmernosti iu pravice v primeri s Francozi. Neko nemško poročilo je naprimer opisovalo nenadno izpremembo v Treves, ko so stopili Francozi na mesto Amerikancev v tem mestu. To je bila izprememba, ki je povzročila med meščani veliko žalosti. Ena stvar, katero so zapisali Nemci v kreditno knjijro Angležev in Amerikancev je bila ta, da niso na noben način pospeševali načrtov gotovih agitatorjev \ dotičnih ozemljih, ki so hoteli ustvariti takozvano rensko repu- rad vrjame, kar je pripovedova- |bliko, ki naj bi bila neodvisna od la pred kratkim neka angleška'Nemčije ter se naslanjala na Fran k veke lica, ki se je mudila par cijo. Francoski generali in podre-tednov v Berlinu. Dala je izraza j jeni častniki pa so baje aktivno svojemu presenečenju, ko je na- pospeševali načrte dotičnih ljudi šla med Nemci tako malo sovra-!ter jih bodrili v njenih naporih, štva ter smatrala to za prijeten j Kljub temu pa ne sme človek kontrast proti velikemu sovra-j misliti, da Nemci direktno Ijnbi-štvu, ki tli v Angliji še vedno'jo Angleže in Amerikanee in pra/ proti vsemu, kar je nemškega. Kljub temu pa niso Nemci mm -nja, da so prav posebno Angleži oni, ki jih sovražijo. V resnici so Nemci prepričani, da predstavljajo Angleži in Amerikanci hvale- gotovo ne Angležev. V zvezi s tein jc zelo poučna mična povest, katero sem dobil iz Kelmorajna. Ko se je pred kratkim mudil tam Mr. Asquith, je obiskal tudi slavno katedralo in eden izmed duhovni- par tragičnih slučajev, za katere sem izvedel. Neki melanholični star mož. ki je služil kot strežaj v seveda naš najbolj strašni na- Nekatere pritožbe vračajočih'neki privatni hiši, me-je negovo- sprotnik. Uničila je našo trgovi se mož pa so naravnost bedaste.Ir^! nekega dne v angleščini. Pre- no, naše parobrodstvo in naše ko Neka Am»rikanka mi je pripove-Jsenečen. da ga čujem govoriti ta- Ioni je. Njen vojni cilj pa je ostai dovala pred par dnevi, da je cula I ko dobro angleški, sem ga vpra le objekt. Francoz pa hoče nasiti pri nekem sprejemu neko Nemko. Šal; ti svojo osebno. Človeško osveto z k: se je pritoževala nad slabim po- — Kje pa ste se naueili an- ekrutostjo, ki je lastna njegove- stopanjem z Nemcu ki so se vr- jrlešuir mu plemenu. Visoko nad oboga- nili s parnikom "Martha Wash Odgovoril je z odločno angle- tenjem stoji pri njem veselje, da ington". škim naglasom: nas muči in da duai in izrablja vse, Rekla je: j — V Londonu. Živel sem tam kar je v resnici nemškega. — Piti nismo smeli niti sladke tiidr.et let. Moji.otroki in unuki| Ta primera med Angleži in vode ter morali tekom celega po- so bili rojeni tam. Imel sem veh. Amerikanci na eni strani feg Itovanja-zavživati morsko-vodo. ko krojačnico in dosti ljudi za- Francozi na drugi strani je ve- — Par trenutkov pozneje se j* poslenih. Izgnali so me, čeprav ni- ljavna tudi z ozirom na vsa dru-eden mojih prijateljev sestal z s^m ničesar storil. Kaj naj poč !?ra nemška poročila glede razmer vredno izjemo vspričo sovraštvu, kov mu je pokazal zaklade pre-katero je najti proti Nemcem v solne cerkve. Med temi zakladi Franciji in Belgiii. Neki berlin- se je tudi nahajala majhna sre-ski list je pisal pred kratkim na-ibrna miška, ki je bila, soglasno s slednje: tradicijo, pred dolgim časom da- — Zakaj naleti Anglež, Ameri- rovana cerkvi. Duhovni je pove. kanec ali Italjan med nami na dal povest, katero so čitatclji go-iu&nj sovražnosti kot pa Francoz? tovo že čuli davno pred vojno, Radi tega, ker so se p:^ < imeno kako se je namreč pred dolgim vani sovražniki sprijeli z nami z časom pojavilo v Kelmorajnu ve-inanjšo sovražnostjo. Anglija je likansko število miši, ki so mučile nekim Nemcem, ki se je vrnil. Ta- nem sedaj tukaj? Nemčija je po- g Čeprav ni- ljudi ter uničevale njih lastnino. Tedaj pa se je spomnila neka pobožna duša ter darovala katedrali srberno miško, nakar se je mišja zalega izgubila iz mesta. Mr. Asquith je potrpežljivo poslušal povest duhovnika ter nalo vprašal: — Ali verujete v to povest, oče? — Ne, ne verujem, — se je glasil odgovor. — kajti če bi veroval. bi našli med našimi zakladi tudi majhnega Angleška iz srebra. Upamo, da se je modri Asquith veselil tega dovtipa, a naše informacije ne segajo tako daleč. _-_ A, 1. OKT. ima mm GLAS NAHODA" SEDAJ LAHKO POŠLJETE Za sirote t starem kraja DENAR V JUGOSLAVIJO1 - (Finančni ods-vk JUZ ) popolnoma varno, hitro dostavljenle In cenah potom najntijlfc AMERICAN EXPRESS COMPANY Glavnica $18.000.000.00 Poiijlte svoj denar potom atare poštene tvrtfke. Ta velika družba J« bila vstaiovljena leta 1841. Ima veliko glavnico, agente In urade v vsakem delu sveta ter pošilja v evropske deiele veliko več denarja kot vsak drugi odpošlljaiec. V svoji trgovini Je popolnoma pcštena. Vsak odjemalec dobi isto ceno Izmenjava. xa poziv dežt*kic vlade /;\ Slo venijo za pomoč sirotam v starem kraju siv je do danes nabralo mod >:ov.?n«-i v Ameriki jjreeei zn:»tnih rvot. katerih velika večina je ;m>-m'ana v domovino preko American Jugoslav Relief Committee v New V« -rku, ki je za časa vojne kakor m-Jaj po premirju napravil največ za Jugoslovane. Zadeva Trogirja Kazi* d i«»r irlj ir»s*» v kotifrr»**tw ki ao .se bali najhujšega| i/krval** naše mornariške čete v Trojrirju v j Cene Izmenjave so sedaj -uz nI Money Order ali pa gotovino v regisriranem pi- .... . . " J smu. nakar bomo poslali denar naprej in vam po- !,','vll° J1'1 J? priglasilo do da- ^^^ slali potrdilo. iit s ia pcsi;inc na glavni urad so tfr_ današnja c«na (se latiko izpremeni) je ioo kro. do današnjega dne sledeče svolc To veliko !n krasno po- za $2.65. Poštnina 25 centov za naročilo za vse kraje cSSJV^r1^ - Jug Rt p. Združenje _ Varnost Hitrost Nizke Cene U <'5ntra,ne blagajne... $5.000 00 Naslovite na: t «"ir:L Iiant; JRZ. stav. Foreign Money Order Department American Express Company 11. Detroit AS Broadway. IS Chatham Souare 118 W. 39 St N«w York City New York City New York City ., t »maha. NeL»i\, ........ Andrej Lotrie, Chiea Mi?h. .... Frank DelnHjak, So. AjpentJe m dopisniki povsod. Kadarkoli odpoUJete denv American Exoreaa Comoany potrdilo. glejte, da. dobite evprav je ta št- tako nick in•jiAaren. ali po tem nastopu se mora ta- di P I CHCIt ga di.gflka. • majhne pristanišče ob dalmatinski ot»ali, v katerem oma I..:iji>ni. deloma Jugoslovani in sirer na ozem-rj prijadalo Avstriji, katero pa je morala slednja od-i na podlagi tavaokar sklenjenega mini. To je ozemlje, ka-l>o miiovna koitfnvura pripisala Jugoslaviji, razven če bo tla v lt,;l.ji hir:nka prifrkujenega pesnika. Soglasno s j>o^or -mir ju palrulir. jo zavezniake mornariške f^l** P° Jadranskem i ter p plujejo kot poverjeniki, JokU-r ne bo mirovna konfe-kon— »o odloči!:«, kateri državi naj pripada dalmatinska o-'r»»gir ;»a s«» nabaja slueajno v odseku, ki je bil prideljen ame-utornariei za »z 'rzanje miru in reda. knpini Jtalj.mov D Aunutuijeve sorte se je polastila mest rja. Jm,-oslova: -»kn »-rti« iz Spljita, ki se nahajajo le par m n in katerega *<■* -e hotel D'Annnnzio polastiti, s« s« da počnejo 1'aijsnr veti. t e bi bile to sile Tajno, ki * »m v .zraku od om-ga easa o polus'il Keke. 111, . Andi ej «-lhan. iiiorali ! ti. lelo razparani. k-» mi • it.di ofieijelno po- .• ■, , ., , ...... ' . — J 1 Idi nikdar K« manjkalo pnstasev imr-akeij, ki so se pa takoj razpr-. T . 0 - ' , . .. • - , . • •'OSIl) letina. JR.Z. itev. m h ^ vse ve i rove. -tm je bil pue brezuspešen. Mnogo težje je pa 76 0l.(^on ritv Qre prikupiti in organizirati mase za eno stalno akeijo in za trajne na- Verazit \iinuiiyn- ]»ore. ter jim pokazati, kako dolg in težek jex pot Golgote, ki vodi pa ' do Vstajenji Clovečanstva. Prva Interuaeijcnala se .Mrs. je zaključila s "porazom Pariške Ko- SNl'J lnune. Takr«'L je bil r-volin-ijski jiokret na dnevnem redu, ali proletariat ni inieil usp«*l>a. Takratni revolueijonarji so izgubili mase po vsakem neuspelem poizkusu: proletariat se je vrnil v staro pas'v no stanje. Izza Pariške Kormhe je počela druga evropejskega delavske- štev. is, HratMoek, Pa., Mrs. Ague.> Crile. t. bty, Detroit, Katie Dolenc, -t. Hudson. Wvo., .............. Fr. Keržo iz;i neimeiio- viiio. C'hieag»>. 111..... Jak Zala/ni k. SDPZ. .i0 00 :{.G0 J .00 4.0( J OU 20 4.-il :J4 i V m Jugoslovanska ■5} ■— Xaiol. Jednofa ^eUaovijena leta 1S9S - !al orponrana 11 ta UKM) rJavni urad v ■EJJY. MINN i GLAVNI URADNIKI: Predsednik: M7HAEL. ROVaNAek. box 261. ConemacgS. Pa Podpredsednik: J.OU'S BALAN1 boa l&f Psart Ava. Locmln. Okie. Tajnik: JOSEPH P1SKJ.ER. Ely. Minn. Blagajnik- GEO. U BROZ1CH. Ely. Minn BiscaJnlk nslftDla£anJfa amrtnln: LODT8 COSTELLO. Batida. CoML VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JO« V. ORAHIK Ml M. Ohio Bt. SB Plttaburch. p«. . NADZORNIKI* XOHN GOUŽE. Kly. Minn. • ANTHONY MOTZ. M41 Ave M. So Chlca*o. m. IVAX VAROGA. till Natrona Alley Plttsburrh. P«L POROTNIKI t GREGOR J. PORENTA. boa 1?«. Black Diamond. Waaa. LEONARD SLABODNIK. boa 480. Ely linn JOHN RTTPNIK. 0. H. boa S4. Export. Pa. ____PRAVNI ODSORt JOSEPH PLAUT2. Jr. 4M-7U St Calumet. Mlafe JOHN MOVERN. B24-2r.d Ave.. Dujutb. Minn. MATT POGORELC. 7 W. Madison St. Room «01 Chlcacd. 1U RrTnriT _ . _ . ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. «02« St. Clair Ave.. NE.CleveUnd. OSi> SKRABEC. SUc. T da. sta box it D^er. Cola 3RJ5GOH HRESČAK. 407-1tk Ay«.. Johnstown, i>aT JodnoUno irlaaUo: G LAS NARODA. SoKliJln J?-®^ ®radnlb sadev kakor tudi denarne oodfljatve naj M odhi-^T fjL taJnJk& Jednote. vb« pritožbe pa na predsednika porotna«« juocra. r.% ooebna. ali neuradna plem* od atrtfnl članov a«, n« bode oziralo. len KatoUSkm Jed no ta se priporoča vsem Jugoslovanom sa oN. £ ^ P«. "National Fraternal Concuss leetvlcl. v blaRaJ, Sn jf M UoliSL0^ dolarJev» Bolniških podpor, poikodnin in .mrt_ am jo t« izplačala do »1.600.000 (eu mlljon ln pol dolarjev). Brniška podpora Je centraliziran*. Vsak opravičen bolnik si |s zvest M Job! podporo, kadar Jo potrebuj«. T.™ i^P1" " »^»Jo P® raznih naprednih slovenaklh naselbinah • Sni^fi Drlporo6amo "tanovltev novih. Dmitvo se lahko vstanovl s ___** POJaanlla sa fa obrniti na Klavnega tajnika. Tudi ~ ~ lotil r r«'>uifi storile, b erijoda sistematičnega dovoljenja in neprekinjene borbe. Prolet:irijat je ustavil v tej perijodi svoje stalne rkonomie- ta ne in politične organizacije. Marx mu je dal zanesljiv kompas, ki; ......./V"'-* ilj'-jra vodi sigurno skozi vse vrtince dnevne borbe k eilju. Marx — ^ na- fugels so nas naučil«, da poznamo objektivne zakone društvenega r ra^vitka. ki iistanov!ja,'o. da ljudstvo ne dela z^tnlovine }>o svoji ««>'ji in j>o svojem izumu. Proletarijat ne more kar hoče. On v svoji ukeiji odvisi *h\ zrelosti društvenega razvitka. Proletarijat more .Mieli........... ..... 25.00 51. Stark, SSPZ štev. ">4, Kly. Minn., .. ..... 7.00 M. SelJRZ štev. •J::. Sublet, Wyo... ..... KHJ.D0 Anton Hočevar, JKZ., liridgegmrt. Ohio, ..... 11.70 .Math. 5Ianršie, MIZ. M- v. 3i6, rrJues ia'c. pop ' se je podražil, ar Joliet, I1L: Fran* Bambich. Fran* 5 00 nihče ne upije raditega. To je zn- Laurieb ln John Zaletel 'menje. da se presneto malo ljudi 5.0'>| poslužuje "popa*' ali pa to, da j so ljudje, ki zavživajo '"pop"' bogati ter se ne brigajo za eene te Mich , ............... JoImi Prostor, SDPZ. >t. (ti, Cleveland. Ohici. JO 00 lfi.00 Skupni $j,:j'»,J.Ti \i.. -ki i. orn.i. ii n mornariški vojaki so na prošnjo itali-. samo sodelovati pri varjen ju hislorije; ou lahko zabrani ali pa po-• i ii.li urala i m > li svoj« dolžnost. 1'ovisti o poveljih "iz sp.^i razvit t-kateremu t rasi jo pot ekonomski zakoni. Od razvit-Iona » /■ lo d nniljivfj.i značaja. Amerikam i so imeli na ka kapitalist čue družbe in od moralnih in tehničnih lastnosti de i ' "i i. n n r- I \ rio-irn. Izkreali so v, pregovorili ltaljane, da i a vsega razr?da je odvisen uspeli vsakršne socijalne akeije. | s., z. | >1 • s 11! i 11 . sto t. r duvt-dli tudi Jugoslovane »lo tega, da so se Kapitalizem ust\ arja v svojem razvitku potrebne materijalne I \ -phu Mes'0 da lu pospešili izbruh vojne -o jo pre- in moralne jioillage z.i novi red stvari, ki vstaja iz njegovega gro 1 jl-a Proletariat na političnem, ekonomskem in tehničnem vrhuncu, N -o a for ji jvj s, v«-d a ne brigajo za taka dejstva. Senator past a ne nosilee interesov ogromne večine naroda. rx - \ ■ -. h. I da ;».»»i:.-Tijd t4l k«'!ak ameriških mornarjev "ima- Edino L: do vrhunca razvitega kapitalizma more iziti soeijall- » V i .........i - 1 -:>./.>■ o tla ne ve «>u natam no. v kojega oze- zem To je osnovna maksistiena teorija. ••i" >« n k.;o si .d na s|i;,ni t-ga ali otiega. Kljub temu. In k>'r smo napram zapadnim kapitalističnim državam še tnoč-1 I - .n i po t tap O t. m, kaj 1 i >e zgodila. Če bi bili pričeli no zaostali, .ie umevno, da tu v Jugoslaviji ne bomo igrali iste ulo-j l.ian lil ;>• daiitk' te ali on- tTr/.av. ihjstvo, da ni bil oddan no g , kakor v srednji in zapatlni Evropi, kjer kapitalizem že dovrsuje Jugoslovansko Republ. Združenje • i i*. ! n.• n«.!..-.i p.«|.ii ika t.- ali ou*- države, ga očividno ne svoj proces-:n Ustvarja vse potrebne elemente za društveni pre- se pošljejo na American Jugoslav /annua : cbrat. i Uelief Committee v New Yorku. v I Mor lirande-re s. • I,olj izkazal. Rekel je. da so upora Delavnemu razredu ni bil naš ideal nikdar jasnejši, v njem ni l || t. 'Iiar.-o Zim, 'uli držav \ * "nevaren in neodobren način**, bila volja za njegovo uresničenje še nikdar trdnejša, kakor ravno N ki t .lovi n t i v i šj i s\. ; ki je p«t|>oluoin nejtoziian v u-ta v teh revnlutijonarr ih časih. Revolucija napreduje. Treba je sate d< / 1» .n Iti r tnj.stvo. v katero nima narod te dežele no- da-J m«; še niso na k a z.! t i pomoči za našo bedno siroto v starem kraju. Vse svote, poslane za sirote na Anten J. Torbavce gl. tajnik JRZ. Kvrof>i ir \r.-ji. Senator Hrandeg' je mota! biti na dopustu tekom celega preteklega leta, ko je p«»dil maršal K«m*Ii armade Združenih držav po • • li Evropi, čeprav iii ime Ko« ha omenjeno v kouštituciji Zdrttže-if< nih driav. Tekom /jilnjih let se ji- završilo veliko število nepo-»''u. š enih stvari in \>led t etra je tudi prišel nar«»d Združenih državi tlo pr»*pri<*«B *a, da je Imljsc borMi s^ v Franciji kot pa v Peiinsvl-' ^..niji ali I*onne«-tiertu. »-eprav s<» b.le vtjed tega stavljene naše voji.šk* nib* prnl vrf nnM poveljstvo kakega "naj\išjcga vojn<*ga fctHi" Kaša naloga jc napraviti red v veliki zmešnjavi, ki je f»osle-dica s%eto*nc vojne. S tvojim nastopom so ameriški mornariški t. tuiki preprečili ali vsaj preložili izbruh vojne med dvema naro- ALI SE BO INFLUENGA POVRNILA? Hužlieno iz ves t.je od l*. S. Publi< Health Service.) Bržkone, ali nikakor ne prav zagotovo, bomo letos imeli :o|M-t influeneo. Pa«" pa je dognano, da ako s.* p«*\-r?sef ne 1h» ta ej>idcinij:t niti to- .w,„,a. s ka*ertma ž.t imo v prijateljstvu, t e je tt» iztlirja. napravi- Hko huda. ni*i toliko c^-iiia kakor v lanski zimi. Mestne -rblasti državni in mest- te iz nje čim več mogo.'e. I »osti gotovo ne bo prišlo iz tega. r* ' ni zdravstveni uradi se morajo pripravlja* i za »lučaj povrnitve 1 influence. Dejstvo, da neki odstotek ljudi, ki so dobili influeneo. ne »boli . tolaiiluo 1 04,1 ' tKa l]alJfca , lauka- katt;ra opravičujeta naslova ki /a ,mt. ki s<| lani tpr>eU na tej w ga imata, ker se večinoma bavita s socijalistienimi problemi v splo je>nj šnem, kojili Vhebiua je ]>a vendar v gotovem oziru zanimiva. Kar hiflucnca se širi notoni direktne j a tiče Pariške Komune, mislimo, da se pisee moti. Prva inter- uc^a iu nedirektne^a stika, nacijonala je bila že prej mrtMi iu sicer iz vse drugih razlogov. Xi še gotovo, da so našli bakte- Razredni boji na Francoskem Pod tem naslovom priolw'uje Aea Pavlovič v zagrebški "Slo vet nih načelih in pažnje. d i se ne pr:de v osebni stik z bolnikom. Misli se, da je bila influenca že LISTNICA UREDNIŠTVA. lzpremeniti svet v puščavo. naSi zastopniki. kateri bo pooblaščeni. pobirati naro6 nlno za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo aa ■voto, katero je prejel ln Jih roja« kom priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda". Jo: Za celo leto $4 00; za pol leta |2.50 za četrt leta $1.25. 8an Francisco, CaL: Jakob Lovšin Denver, Colo.: Louis AndolSek ii Frank Škrabec. Pueblo. Colo.: Peter Cul Ig, Johi E velet h, Minn.: Louis Govže in Jurlf Kotze. Gilbert, Minn. In okoUca: L. Vesel Hibhing, Minn.: Iran PenSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch« St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Moot.: Math. Url* Klein, Mont.: Gregor Zobec. Govanda, N. Y.: Karl Sternlia. little Falls, N. Y.: Frank Masla. Barbertoo, 0. in okolica: Frank Pot Je In Alb. Poljanee. Collicwood, O.: Math. Slapclk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Cbal, Karlinger, Frank Meh In Jakob Bew oik. I. K.f Forest City, Pa. — AlisI se3 .la je h>la mfluenca že ,no da sliko lahk(> I>ož{jet<. v ril k. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. lueccj razširjena :»o vsej deželi,}nieo vsak shl-aj v„ri;;(jUA CBn^ In^-: Lambert Bolskar, p red n o se je spoznal njen ep;J»- ,|ft Cbicago, I1L: Jos. Bostlč. Jos. BUsto inicni značaj. Da se ni že pri prvih -—---- k Joa' Bevil ' ^lučajih dognalo, da gre za nevarno nalezljivo bolezen, je pripisati dejstvu, da so bile lani vse misli t sredotučene na vojno. Germ, Frank Janesh In A. Kochevar Lorain, O. In okoUca: Lonlg Balanl SaHda, Colo, in okolica: Lomi J. KumSe tn M. Ostanek. Niles, O.: Frank Kogovfet. Costello. Somerset, Colo.: Math. Kernel?. Kavno tako, kar se tiče absolutnega Marksovepa načela o neizbež- rij, ki povzročuje to bolezen; iad' ni misli kap.talizrua. Angleška je kapitalistično najbolj razvita dr- tega tudi nimamo zanesljivega o-;ava, pa ni tam o revoluciji ne duha ne sluha. So še drugi momeut* brambnega sredstva proti nji.,r#-r*.a\ pa ima pi*ateli ko poTidarja j>otrebo organizacije in naše spe-jz^TO Strogega ravnanja po zdra- je čas cifične razmere. Pisec ugotavlja predvsem, da je stanje, v katerem se trenotno i-ahaja Krati' >*, več ali nianj revolueijonarno, ni pa.še doseglo take mere razvoja, da bi bilo pričakovati skorajšnjega izbruha revo-lu"ije, ki bi proletarijat dovedla na vrhunec moči. Osnovna propagandist^na naloga socijalne demokracije je o-b ranite v in pospešitev vere v naš ideal in podkrepitev volje za so-sijalno revoiucijo. S tema činjenicama mora biti nadahnjena vsaka naša in najmanjši: akcija. Taka propaganda deluje kot živa mV torna n oč, vodeč nut z neutešeno sliko k kolektivizmu. Ali ravno radi posj»ešitve take propagande, je nasa dolžnofet, da-i m I opustimo, da se proletarijat omatni z varljivimi nadurni, češ. tla bo sveto, na socialna revolucija izbruhnila že jutri in povsod, brez ozira na stvar..e. objektivne in subjektivne činjenice. To je f.» radi tega nevarno, ker bi nia»e, čim bi se obetana revolucija ne takoj .padle v staro ratnodušnost, iz katere so bile is- v o. ne. , H_ Zirornja zanimiva dejstva s«; bila dognana od United States Pub lie Health Service po jako skrbni pr»Lska\i m študiji o influenčni epidemiji od I. T'HH—1919. Xikdo i/med velikega števila .^trokovrjakov v zdravstveni službi ne bi hotel prerokovati natauč-> iteje frles imeli zopet influeneo. Vsi so pa edini v tem, da j;? po-, no\itev epidemije precej verjetna in da treba ljiti pripravljeni na to. bolj radi tega da bomo zavarovani za vsak slučaj, kakor radi stra-; hu. da je nevarnost neizogibna. To pa je tudi najboljše sred rtvo v borbi ]»rcti epidemiji: pripravljati potrebne uredbe. Sedaj ^ POSLUSAJTE MOJ—'J NASVET! Cona kronam J« sedaj zelo nizu. Pomagajte evcjcem » start domovini ter jim poilllte denarno pomot ■Maj. - Neposredna brzojavna zveza z Jugoslavijo. Jamčim «a vsako denarno poilljatev. ter poilljam late v Ljubljansko Mestno Hranilnico v LJubljano, katera Izplača neposredno 'n popolne VMkl znettk vašim ljudem v domovini. Ako na iallte poelatl denarja sedaj, al pa lahko zagotovita to nizko ceno kronam a tem. da kvpJte menjico (Draft) za eedanjo ceno Ur Jo v bodoče porabite In al a tem prlnranlte denar. Za vee podrobnoetl glede denarnih poilljatev n potovanja bral. aa obrnite vedno ln edlnoie na naalov: okoUca: FraaJ v atari EMIL KISS, Bankir VstanovlJeno pred dvajaet leti. 133 Second Avenue, New York, N. Y. 4 odet. OBRESTI SE PLAČA ZA ULOGE KALIFORNIJSKO VINSKO GROZDJE Ml dobivamo sedaj v Pennsylvania Produce Yards na 21. ulici, Pittsburgh, Penna.' WZ VSAK DAN 10 DO 20 KAR KALIFORNIJSKEGA GROZDJA • * Mogoče nam ja točno izvršiti vsa' naročila BELEGA in ČRNEGA GROZDJA vseh vrst. JOSEPH FLAHERTY CO. 19lfc *148 a* Pittsburgh, PA. Yoangstown. O.: Anton KlkelJ. Oreeon City. Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarleh. Ambridge, Pa.: Frank Jakše. Besemer. Pa.: T^oula Hribar. Broaghton. Pa. in okoliea: AntoS I Ij»«ree. Bnrdine, Pa. la afeoUca: Jobs Demšar. Conemaugh, Pa.: Iran Pajk. VUJ Roranfiek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna In Ani Kozoglor. Dunlo, Pa.: Joe Oeli-ben. Export. Pa.: Louis SapanSA Fore»t City, Pa.: Mat irami«. FarclUPa.: Ant. Valentin«A Grceoabnrc. Pa. la ekoUem: rramV Novak. Hoetetter. Pa. Jordan. Imperial Pa.: Val. Peternel. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja 14 Jofm Polanc. Luzerne, Pa. la okaUeav a«^ Oeolnlk. Manor. Pa. In okolica: Fr. DemSai^ Moon Run. Pa.: Frank MaSek In Fr< Portmllsek. Pittsburgh. Pa. ta okolica: U. Jakoblcb. Z- Jakshe. Klarleh Mat. 1* L Magister. Ralph ton. Pa. la okoUca: Marti« Korbocbeta Reading, Pa. fa okolica: J. Peadli* South Bethlcbem, Pa.: Jernej Kot prlrBek. Steclton. Pa.: Anton Hren. L Turtle Creek. Pa. ic okoUca: Franl | Schlfrer. West Newteo. Pa.: Joed d Jofaa White Valley, Pa. in okolico: Juržl Previa, ■ / * Wmock, Pa.: J. Peternel. Murray. Utah in okoUca: J. Black Diamond. Wan.: G. J. Po renta. Cokoteo. W. Va.; Fr. Kodan. D»vJs. W. Va. In stoika: Jc Brorfeh. Tliomaa, W. Va. fa Korenchar W. AHis, Wis.: Frank SKoB. *Mk Springs, Wyo.; Louis & A. jaatfa. Mllwaakee, Wis.: Androtr Poa, dp Tratnik In Aug. Shehiygan, Wis.: Joka H. ■ '^'TSS : OS- GLAS NAHODA, 1. OKT. 1919 immfh MOC MOČNEGA Spisal Jack London. . -AO***.***. -I; «Zj|i&3lk& ( (Konec.) Stenica | » je zapel nadaljno j ubijalo svojo huh". Otroci so bili kak mož. da bi šel naprej, zapoje pese« o ljudeh kof je Prrklau i! slabi in bolehni. Ker nismo imei. on. tla hoče iti ta mož nazaj ter .".os. ki hočejo iti nazaj ter živeti I dosti hrane, so prišle med nas živeti na drevesu. na drevesih. — Preklaui N<*s pa je rekel, tla i e. On noče iti nazaj, temveč naprej. It«k«-I j«*, da smo postali močni edinole raditega. k*T »mo "pobijali. Srdkj pa sn prišli, da nam mi. — združili svoje moči. 4 •* In torej plačajo nazaj s krvjo. Preveč sla-( — Nekega dne. — je rekel ter Kibojedci združili svoje moči z lo sino bili in preveč Imlni. da bi a obrisal roko ob stegno, — bodo bilo no-!napolnili z ljudmi veliki zid. Po < udne bolezni in umirali smo kot. Dolga Brada je posegal v tru-inilie. Nato pa .*» prišli Meso- plo medveda ter privlekel na dan jedci nad nas. Preveč pogosto smo nekaj obisti. katere je pričel sr sledili Tigru preko mej.- ter jih Kajti s svojimi brezzobnimi čeljust onimi Mesojetieev. bi n* i • l enih bojev \cč. in pidi nobenih l.ili so nas vse. razven žensk, ka- šli vsi živi sovražnikov. t'e pa bi vsi ino&jeitere so vzeli \ si bedaki mrtvi in takrat bodo ljudje naprej. Moč seboj. Steniea in močnega bo njih in združili bodo delali, bi bilo toliko brane, da hi jaz sva ušla in jaz sem se skrival l> lo treba vsakemu človeku dela- po najbolj divjih krajih ter po- lt ne več kot dve uri na dan. — Nato pa je Stenica zopet za pel ter rekel, da je Preklaui Nos b-nuh ter zapel tudi '"Pesem o buči lah* ju bu« stal lovec na divjačino in od takrat naprej nisem več stradal. U-kradel sem Mesojedcem eno žensko ter živel v duplinah v visokih Pesem s«- je glasila o ro gorah, kjer me niso mogli najti. 1 ter » roparski osi. ki je,!"1''!« tri sinove in vsak sin živela pri bučelah ter jim kradla,J* ukradel žensko pri Mesojed-m«*d. Osa je bila lena ter rekla < Ostalo veste, saj ste vendar bučelam. da jim ui treba delati, *inovi mojih sinov, liekla jim je tudi: naj se prijate — Kaj pa je s Stenico? — je 111 jo z medvedi, ki niso tatovi ne -Vprašal Plavolasec. — Kaj je podu, temveč zelo dobri prijatelji.j*'alo iz njega* Stenica pa je pel s krivimi bese j — *el J«' k Mesojedcem ter po-dami in vsakdo, ki je poslušal, je pevec pesmi pri kralju. Se- \edel, da je roj bučel pleme vj» »j J*' že star mož. a še vedno po-Morski dolini, da so "medvedi' Mesojedci in da je lena o«a Pre klani No«. Ko je torej Steniea j pel, da so bučele ubogale oso. do- j kler ni roj skoro poginil, so pri-J čeli ljudje mrmrati ter se jeziti.! iste stare pesmi. Kadar vstane Svetovna revolncija svojo moč tako. da se vsi ljudje na svetu ne bodo več borili drug l»roti drngemu. Takrat ne bo nT kakih stražnikov in nikakih paz-rikov na zidovih. Vse divje živali bodo pobite in kot je rekel Kosmatinec. vsi griči bodo pašniki za koze in vse visoke gorske doline bodo zasejane s koruzo in debelimi koreninami. Vsi možje bodo bratje in nikdo ne bo ležal brei posla na solncu ter živel od svojih tovarišev. Vse to pa se l>o zgodilo v času. ko bodo vsi bedaki mrtvi in ko ne bo več pevcev, da stoje na mestu ter pojejo "Pesem o bučelah". Ručele niso ljudje. "Temps" je prinesel nedavno poročilo o avstrijskim ministru zunanjih za !« v Otonu Baueru. ki je spisal vrsto člankov o svetov-Ko pa je Stenica konečno zapel, i m im.k,„.j ji. Xj^va rajpnotrivanja dado misliti, ker ta znani rana so s«, dobre bučele dvignile tiiki(llli Vodja socialistične levice dobiva v izvrševanju svoje obla-ter opik.de <-o do sin rt i, s.» po-1 N|llis,i| /a resničnost, ki utegne razviti v njem boj oportunistič-i ral. ljudje kaim ne s tal ter ka-! po|j,jk... Ijočim je doslej obračal svoje oči — kot publicist — » cuali Pr. klani Nos do smrti, do-'p^j revolucionarnemu shodu, razglablja tokrat o zapadnih vele-k'.t m bilo videli ničesar dni- sj|ah j„ llt. (,T.aža nobenega znaka, ki bi kazal za neposredno usta-gega kol kup kamenja, katerega novitev socijaljsticne države. Domneva, da je tam "kapitalizem" j ■ 1 h.inn ta 1 i n.mj Bill pa mi Ste-1 ^ jj keda j in ne upa dnigega. kot počasno in mirno evo- prav lahko dobiti da bi bilo do vini ubogi ljudje, k. so morali lu..;jo družabnih idej na potih proti demokraciji. | |,ro in stanovitne/Plače tudi niso prav mast ne. Toliko bolj mastni so pa prodajalci na drobno: ti znajo računiti, da sc še hudiči! v Portland, Oregon. Prvi dupis iz tega mesta radi stavke v parnih mlinih št ni ;ci-gledal belega dne. in že zopet pišem drugega ZalLbcg. ta je pa les-nično obžalovanja vreden. sb.veu cem. vem. tla je >c v Hponiintt, ka-ko je izpadla stavka za dr!evn> v papirnicah v Oregon City \v_ < "anias Wjysh. Stavka v tukajšnjih parnih mlinih s« je konč:*.la ravno na Isti način. Toliko je bilo razločka, da v papirnicah miki imtfi sta\!;o. če se ne mot**n, celih 7 mesecev, tu-!:aj pa samo 1M dni. V I I. diica je bilo vse podrto, kar smo si dc'.-.vei /gradili v >. mesecih. Kaj je vztok. da smo vtavko izgubil*, *<> pa dragi čitntelji v^j iUta. prav na kratko povem. Stavka v teh parnih mlinih, ki meljcjo ]>šeuico. je bila zato izgubljena. ker .ii -h gc med organiziranimi delavci. Zatorej si vsi delavci zapomnite star pregov.»:-.' ki pravi: Poli je 7 let lezel .'ez prepad in je še rekel, da nagi osi ni d-.►bra. Rojaki, ta zadnja s-tavka je bila* četrta, v kateri sem bil jaz pri za-d<:t; dve sem izvojeval trc.ja in četrta sta mi pa dali toliko šole. da mislim, da sem vnaprej do uio je snuti dosti poučen. Ni bolj žalostne reči na svetu, hot če pride bojevnik poražen iz boja. Ravno tako je z nami Povitih i se nazaj na delo poraženi, ravno za isto plačo, povrhu pa še dve drugi stvari: tiho biti radi or-yan-zacije in še v strahu, če ne bo prostor zaseden od teh pro k letih stavkokazcv. Opominjam vas vse organizirane delavce ne hodite na stavko, dokler ne veste, da ste zadosti or ganizirani i«i tudi do-ti močili v fi-nančnih razmerah ter da si izberete dobre vodnike. Te stvari si doliro zapomnite Ne mislim več pisati o naši rf. gitbljeni stavki: kar je izgubljje-no. se ne dobi več nazaj, če najditelj ni pravičen. Delo v tukajšnjem mestu ni delati in ki so po-kameuje na Pre- ttolgo in trdo i. lagal i metati klani Nos. Po suirli Preklanega Nosa j** bil le še en človek, ki je npal izreči to, kar ie mislil in ta je bil Kfxtntatinee. Kje je moč močnih? — je %praaal. —* Mi smo moč ui, mi vsi skupaj in mi smo močnejši kot 1'asji Zob. Tiger, Trinog iu Svinjska t'eljust iu Vsi ostali, ki ne delajo ničesar, jedo veliko ter nas slabijo s svojo močjo, ki |»a je zla moč. Možje, ki »o sužnji, niso »os ni. Če bi moč. ki je pn i na šel in uporabil moč ognja, upora "Der N--ne Tag ' izraža svoje zadoščenje nad temi izvajanji, priobčenimi v "Arbiter Zeitung", in hkratu obžalovanje, ker pri-ha.iajo nekoliko por no "Nasilje socijalue prekucije v iztočui Evropi bi imelo smisel Mtino, če bi. se mogla pričakovati neposredna i^\olueija *ia zapadu ki je zavladala nad svetom. Le s prorokova-i.jem svetovne prekucije vzdržujejo Lenini, Tomanni in Frietllaen-rji (zadnji vo.-di celin« Robinsonske komunistične otoke, toda pri-ča evati je. >la se boi »o morali zakimi komunisti in da je njegova vlada gledala sko/.i prste pri „je-! jamo, da naj nikar ne nosijo v , ,».., rdvnh f».st, t,.r s.^nji »ož, ,astIljh prisUš ., p,»trm list oi-Wn Bauerju še raznV po- |New York bančne čeke, ker pred- ki so navil moč m uporabo aemljejju ,tJjiv<,>ti ,liipril)n koi.omistoni iz Ogrske in onim v 9. okraju na ,MO 96 vnovčijo, poteče več dni I >.i naju. Za 1 una j \elika izguba, če se vda dvomljivemu vzgle-j ® treba tn Čaknti, da S^ IZVe, da " .iu Orijenta; raj e naj računa z Okcidentara, odkoder lahko toliko j J* «ek dober in banka izplačala, pričakuje: Vsakdo naj zahteva od banke (Iz urada Tiskovnega odseka J. K- Z.) koza in ognjei.e vode. Poprej smo z.veli na dreveaih. bratje moji. in noben človek ni bil varen. Kedaj p& ne ne borimo več drug proti t'rugenti. Združili smo svoje moči. Nehajmo ne torej boriti z Mesojedci. Združimo svojo moč in njih moč Tedaj bomo v resnici močni Sli bomo skupaj. Ribojed-<( in Mesojedci ter pobili tigre. I ve volkove iu divje pse in pasli ~ 1 bomo svoje ko*e na vsli gričih ter Prejeli smo brzojavno poročilo o razsodbi Pravnega o jheka Nii*liii korpzo in koreniue po vseh ,:v,*»iega zakladničarstva v Washingtonu. v katerem se nam na-gorskd. dolinah. V onih dneh bo- znanja, da je imela aaša deputacija, katera je bila v Washingtonu, mo tako močni, da bodo vse divje 4 septembra in storila tudi potrebne korake radi oprostitve naših i.vali &»eiale pred nami in pogi- roj;Jcov dohodninskega davka, velik uspeh. n le Nobena stvar se nam ne l*r Omenili moramo, da sta bila br. Hlača in Skubie osebno pri mogla ustavljati, kajti, moč vsa- rtajorju Millerjn, načelniku pravnega odseka za Treasurj- Depart-iota bo moč vseh mol na ment in pmo dokazovali, zakaj bi morali biti naši rojaki iz Kranj-I.«»če iti nazaj in da ga bodo nbi- sk«». Onriik". Oradiške in Štajerske ravno tako prosti dohodninske-I 1 Uogi ljudje pa ko pomagali .ga davka kot tisti rojaki, ki pridejo i; Dalmacije ali Ialnje in Ko-kamenjati ga ter kili pri tem ve- v- l»ki bedaki. V«i ^ ■ >U T f TV V —» > » m m mm mm%, | ■ • 0 imeno j roanje za oprostitev tega davka, da nekoliko ie pttrpe. Takoj po 1 pamet-' k .»verteiji se spravufio ua to delo in podamo nadaljne podatke HEW YORK DRAFT, to je, da Izplača banka v New Yorkn TAKOJ. Glede War Savings Stamps velja ista; ta m ne morejo takoj vnovčiti, treba je čakati vsaj 10 did, to so nepotrebni stroški. Pred-ni kdo odpotuje v staro domovino naj vsaj 2 tedna preje vnovči War Sayings Stamps. Toraj bodite previdni in ne no-fcite v New York navadne bančne čeke, ampak NEW YORK BANK DRAFTS, ker z navadnimi čeki imate NEPOTREBNE STROŠKE nr ČAKANJE SAKSKR- Ol g V&t ZDMVJE VREDNO • 2 CENTA? AJto trpita na n«rvo UMlli, Irtodčalh M MMnlh boMClnaH, n •ti. alavabolu, nimata taka, I mat« nr ilito krt. ako sta u Srajanl. mm poftuttW onamoflll zjutraj, aka^lmata kMIMv hrbtu, rtvmrtlura, ta'In • mjhn ntfMrNi In ml va*i bc-mm paalaU s itcit» Mto POPOLNO- JUWTO KniKU, Id |a kanu. Slovenci so balkanski Slovani. ki žive na severozapadnem delu Kalkana. njihovi sosedje so Hrvati, potem pridejo Srbi in seveda tudi Bolgari, ki so tudi .Jugoslovani". Senator Brandegee: Ali se morete razumeti med seboj — to je govorite splošen skupen jezik? Skubie: },aliko se razumemo. Kazlika jc samo v dialektu in Ilr- (Jospoda! Ne bom v stanu razložiti celo stališče, zato se naj taktični samo par vprašanj. Xe želimo se vmešavati v zadeve te dežele. Večina Jugoslovanov, ki so prišli sem, bodo ostali v tej deželi. Toda naša dolžnost je bila, ua se o prvi priložnosti zglasiino in javno povemo naše stališče / Združenih drŽav in povedati svoje mnenje. Senator Knox: T;i pogodba jc ustvarila jugoslovansko državo? Kerže: I)a. Senator Knox^t Mislim, da je pred vsem treba biti na jasneli, v katerem ozir i je ta država, kot ustvarjena po pogodbi, nezadovoljiva. Kerže: Ne samo radi jadran-skegr vprašanja, ampak tudi radi dragih. Senator Knox: To je tisto, kar lu rad vedel. Kerže; Tudi meje na severu niso po voljne. In to je tudi \ pranje. ki jra je treba rešiti. Senator Knox: Ali se gre tu za Keko? Kerže: Ne jrre samo za reško czirom 11a to vojno. Predno se je[ , . vprašanje, ampak za bOO.OOO SIo- dobro poznali centralno Ameri-j ko. vedeli smo o :iOO() Eskimih, to " da pretežna večina svetovne inteligence ni vedela prav nič o Jugoslovanih. Zakaj ? Ker je bilo v interesu Avstro- Ogrske in Nemčije, i i <1 se Jugoslovane pokaže o-stalemu svetu kot barbare, da bi nekega dne mogla Nemčija in Av-j! sirija s pomočjo svojih armad at lahko razume Bol-ara. V splo- Jrermanizirati vzhod. snem. mi etien drupre^a dobro razumemo. se lahko razgovarjamo in čitamo knjige in drugo. Senator Moses: Vsak. ki razume srbski jezik, lahko z vami govori? Skubie: Da. Senator Brandegge: Ali sc čr-ire enake kakor angleške? Skubie: Slovenci in Hrvati rabijo latinico. Srbi cirilico. to 1 iisijo. vsaj tako dolgo, dokler bi bileo be stranki, to so Jugoslova j ni in Italjani, ki tam žive. zadovoljne; to pa je vprašanje ljudstva, ki tam živi. ne pa diplomatov v Parizu. Ne oziraje se na to: kako mirovna konferenca odloči,' nikdo ne bo zadovoljen. Obe »taranki pa Bile zadovoljne le te- the OtAS NAHODA, 1 OKT. 191S GOZDNI ROMAR Imdft" pitali Q P« 43 (Nadaljevanje.) \.\11 iif / Jahal je sivkasto-rmenegs konja ter v dotičnem trenutku stal. k. j ti jezdec In konj *ta očividno iskala sled, ki je "bila se nevidna zu oba. Jezdee je no*.l usnjato obleko belih in čeprav je bilo njegovo lieez agorelo, :-o kazale vendar njegove obrazne poteze, da pripada belemu plemenu. Ta člov< k na konju je bil Kueiljo. Naenkrat pa je ubral pot po sredini pustinje ter .ihtavil konja na neki višini. Ko je dospel tja. je skoro nehote pote/nii konja nazaj, kajti njegovemu pogledu se je nudil dvojen prizor. — oni na taborišče belih ter oni na bivaki Indijancev. Indijanci so ga latotako zapazili, kajti dolgotrajno tulenje kot ono stotih panterjev be je dvignilo proti nebu in kralj zraka, i;t«trasen od tega krieanja, se je izgubil med oblake. Bandit je naglo odjezdil proti taborišču belih, ko so ga pričeli Indijanci, nalik tropi Lačnih volkov, zasledovati. Koneen*i je bilo razločiti, še nadalje na obzorju, a komaj vidro celo orlu, nadaljr.o skupino mož precej nejasno sredi megle. Njih postojanka je bila taka, da je tvorila tri kot z obema taboroma Indijancev in belcev. Ono inegio so povzročali hlapi precej ši roke roke, koie bregovi so bili zasenčeni z drevjem in sredi katere se je nahajal majhen, gosto obraščen otok. Sredi tega otoka so se nahajale zadaje imenovane osebe. Skozi meglo ni bilo mogoče ugo toxiti koliko oseb se je nahajalo na otoku, a več kot štirje niso l ili. Te del Ktepe, kojega različne prebivalec t-nio spoznali, se je l.ončal pri .-poraj omenjeni reki. Tekla je od iztoka proti zapadu. se razdelili nekako red prihodom k Zlati dolini prikrivat, kovnik I'zurinae iu kot začasui liidijaucem smer, v ka'eri j»c je gibala naprej. Kučiljo pa ni raeu civilni guverner določeni niari-n*il na to, da bo moral deliti plen s šestdesetimi tovariši. To število borski okrajni glavar dr. Lajušie. je moral skrčiti iu pod pretvezo, da hoče izvedeti pot, se je pre«l Medtem se je v Belatincih zbrala d verni dnevi ločil od ovojih tovarišev. Ker je zaupal hitroeti svo velika množica ljudstva v svrho .s-ga konju ler je dobro pozial te stepe, je sklenil zopet spraviti ln slovesnega^ sprejema. Mladina je ti i ji nce na sled ekspedicije. nosila slovenske zastavice, možje Da najdu svojo pot za slučaj, da bi se mu kaj pripetilo, se jt in fantje so prihajali na konjih, domenil, da bc vedno prižgan v taborišču ogenj, kojega dim mu l>o drugi zopet so se pripeljali na o-kuxal pot. Kaditega je ludi Don Stefau odposlal enega svojih ljud. krasen i h vozovih. Pred trgom se i i taborišči, da najde izgubljenega voditelja ekspedicije. Še neka! je množica zbrala in razporedila, bolj drzna n.isel se je rodila v srcu Kučilja. Izvršenje tega načrtu nato pa je krenil ves veličastni pa naj bi dovedlo do strašne kazni, katero je pošteno zaslužil. Tu i/.prevod poti vodstvo mnarodnega kaj pa ni m«** t o, da bi govorili o tem. mučenika, visokošolea Pavla Hor- Kekli sn;o, da je dospel v taborišče Indijancev sel z očividni j vat proti trgu. Tu se jt* izprevodu nit važnimi sporočili. Ta sel je pri zasledovanju belega dospel pra^! pridružilo na tisoče ljudstva, ki na breg rek* ter zapazil na otoku sredi reke tri bele sovražnike, i privrelo iz vsega Prekmurja. Po opisu Indijanca niso bili ti trije nikdo drugi kot Bois-Eose. j je izprevod nanovo raz- .cpanee Pepc ter Fabian Mediana, ki jc delil z obema vse nevarno i in krenil z domačimi god- sti. Bili so v resnici ti trije prijatelji, katere smo izgubili iz vidika i,an" na eelu daleč ven iz trga, da š:rinajst dni preje. sprejme zastopnika vojaške in ci- ZapustiLi smo tri na robu prepada, v katerem bi mladi iu vilne oblaHti- Z venci okrašene ognjeviti Španec kmalu našel svoj grob. Na srečo pa jc bil padec deklice in mladeniči z zastavica- srartonosen le za konja. Jezdec je bil rešen kot vsled nekega ču mi v rokah so tvorili šaplir. — deža. Ko sta se zastopnika pripeljala, jim ajei zročila ena izmed deklic krasne šopke. Ves sprejem je bil N«to so govorili poročnik hrvaške legije, Pušeujak (Maribor i, hukovee (Ljutomer), Valitar (pri morski begunec), Balašič (domačin) in Kiree (salezijanec iz Verzija), ki se je spominjal padlih žrtev in narodnih mueenikov. O-poldne je predsednik zaključil zborovanje. G6dba je zaigrala 4*L.epo našo domovino", ki so jo peli vsi navzoči. Po zborovanju es je razdelila med ljudstvo proklamacija civilnega guvernerja, za katero se je ljudstvo kar trgalo. Popoldne se je razvila prosta zabava. Kjer se j* pokazal kak gost. ga je ljudstvo prisrčno pozdravi jaht. Končno bodi še omenjno, da je ljudstvo priredilo v Beltincih po zavzetju Prekiuurja dne 12. avgusta povraivšim se beguncem župniku Kleklu in visokošolcema Horvatu in Godini slovesen sprejem in jih je proslavljalo kot rešitelje ljudstva. " cosulich " ČRTA DUnHA PO* ▼ PATEAft m TRST. Potniki m lahko iskmajo ▼ tam aH onem priitiotfio. Parnik Pres. Wilaon okrog 15. oktobra Paniki odhajajo s pomola 7, 41. St, Brooklyn. In Oruae pedrobnooti m Cbr PHELPS BROS, ft CO. OCNCRALNI ZASTOPNIKI 17 Battery Place, Hew York. CM Whitehall SLOVENEC! DENAR IMAŠ! Kam ga boo .naložil varno in dobičkanomo? V ZEMLJO! POZOR ROJAKI! ki ln brada ln m te osiveli. an trganje v rokah, nogah ln ? krila, v ornih dneh popolnoma oditrto, rane. opeklino, balo, tura, ki sals 1» grlnte, potne noge, kurja ofieaa, oaaO lino v par dnevih popolnem.« odstra aba. Kdor bi mojo "drarilo bros bo peha rahli, no Jamčim aa 95.00. Pta te takoj po cenik, ki ga takoj poiljaa aaatooj. Bana za sive lase. od katere postane ju lacje kakoršne ste imeli v mladosti, steklenica $1.75 a pottriino. JACOB WAHClC tnS lOUk Aft. il fllaMkaJ A Imam 3400 akrov naj fine je ravnine, deloma cisto, največ gozd, brez povodnji. Kos leži ot: glavri železnici Missouri Pacific zraven mesta Corning, Ark., 12 milj od jXaylor, Mo. Prodam kose po 80 j akrov in voč na lahka planila 6% i Čistim vso zemljo za orati, pust i v ši 10 akrov guzda na SO axrov. | Cena akra 70 čistega $60 aker. Slovenec, pridi sedaj in poglej pridelek na čisti zemlji, koruzo in pavolo; zadnje 200 akrov. kateri pridelek se ceni na $;10.000. ali \/4 čiste najemnine $7,500, ali akei $37*/» čistega najema Mno. Nc govori, ni res, pridi in prepričaj se» Vsak dobi vožnjo povrnjeno kdor kupi, ali dobi drugače kol oglašeno. Urejene "kmetije v oko \ lici $200 aker Zemlja ena ta od Mississippi doline. Sveta v gozdu ne prodani nikomur, kjer hosta ne plača in Slovence nc iixtrpi jo či stiti. Izvrstna stara nemška našel bi na zraven. Kupi *e tukaj med Slovenci ih pošljem. Drugi je prašan, da se Uii oglasi zavoljo druge reči. Zaeno opominjam vse. ki so nu dolini, da mi poplačajo v najkrajšem času. — Joe Jaksetič, Box 114. Custer (itv, Pa. (*)-«—2-10) P. GRAM, Naylor, M.» Vsi tri j.! prijatelji so torej nadaljevali z zasledovanjem, ka terp je prekinila episoda pri Salto de Agua. Ker pa so bili prisi , . „ Ijeni premeriti peš isro pot, katero so premerili njih sovražniki nalpri8rCen m PreklPevaJ^ MJ^eč-konjih, sta dospela oba lovca s Fabianom v Tubac šele oni dan, ko!jegm vese,Ja' kl ga sPloh m moS°-je ekspedicija zapustda mesto. Habili so pet dni, da so peš preho ce P°P1Katl- ai!i pot nekako šestdesetih milj Podpolkovnik Uzurinac in dr. Od tedaj naprej je bilo lažje slediti ekspediciji pustolovcev. Mi**™ sta se peljala skozi pet pot ova;: je je bilo ovirano od težkih vozov. Deset dnevnih po ^ slavolokov in sta bila 1 o van j je opravilo tri neustrašene prijatelje prav tako daleč kot I sPrej®ta kot triumfatorja. Oba eknpedieijo. Čeprav so bili vsled skrbi za svojo varnost prisiljeni sta da takega še nista utirati druro pot kot ie bila ona, po kateri je hodila ekspedicija, so doživela m da ^ Prekmurja kaj tendar le r.dkokedaj izgubili z vidika ogenj, ki je gorel vsaki ve niti pričakovala. P«- « -r v taboni-'u ekspi-dicije. Obdan od velike množice ljudi je bil :ljala sta se v*nesto med tri kilo-Don Štefan ali I)on Artonio vse prej kot lahek pjen. H,etre dolgim veličasnim spalir- Ko je končal indijanski sel, o katerem smo preje govorili, svo jfm' ki £a tvoril° Md 20,000 je poročilo, so se apaški vojniki ki so pripadali svetu, zopet priče 'Judi-__ posvetovali, kaj je treba storiti. Dosedaj ni bilo med sovražniki. Polagoma sta prišla do župne * katerimi so se borili na tem vojnem pohodu, dveh mož, ki bi od cerkve, v katerem je bila nato slu-povarjali popisu si h Najmlajši izmed desetih glavarjev, ki je bil božja, ki jo je opravil dr. Ko-T-otvan, naj da izraz-', svojemu mnenju, je potegnil počasi dim h vačič. Med mašo je oddajala pro-t'olge pipe ter rekel: stovoljna legija častne salve. — Belokožei ima.jo noge jelena, pogum pume in zvijačnost ša Po maši se je vršil ljudski ta-K+ilii Sko'i ilm lini znali prikrivati svoja »iedove. katere bi za bor v Prekmurju. Zborovanje je pa/il le or«-! r /raka. Zopet je zvijača z jijih strani, da so razpr »tvoril in vodil domačin Joaip iiili svoje vojnike po celi stepi. Xa otoku reke Gila jih je treba Godina. V svojem nagovoru je? iskati. Govoril sem. pozdravil vojaškega poveljnika j Po trenutnem molčanj« je pričel govoriti neki drugi glavar: podpolkovnika Uzrurinea in nje- — IMokoiei rar»w»lagsjo s tiso*"- vojnimi zvijačami. Ali pa m» gove čete. ki so v tako kratkem v stanu napraviti sv* jo postavo večjo? Xe. Nasprotno, če bi v* | eaau brez prelivanja krvi osvobo-»Mogli napravili tako majhni, da bi jih ne ugledalo indijansko oko. oile Prekmurje boljševiške ogr-■*• t® t«di storili: Naši sovražniki prihajajo z juga. Oni, katere smo ske strahovlade. tavno našli, pa prihajajo s severa. Vsled tega se ne smemo napotiti Podpolkovnik Uzurinac se je na proti otoku priznanju v iskrenih besedah za- Ko sta oba glav«rja to izgovorila, se je dvignil naenkrat krik hvaljeval Slovesen je bil trenutek, Indijancev «'» poffleWu na Kučilja. Apaaki glavarji so prekinili kt je govornik izjavil, daje nje-/ borova nje. Lo »«» vrnili vojniki. ki so fra zasledovali, s poroči-1 ^ova naloga sedaj končala in da lom. da so zopet našli sled k taborišču belokozeev. Nato pa je pri irroea posle civilni upravi, od ka-e| zopet govoriti drugi glavar: Uere sme pričakovati prekmurske Rekei sem, da ne pripadajo možje, ki prihajajo s severa, k ljudstvo najboljših sadov, enim is juge. Vedno sem videl, da sta si sever in jug sovražna koti Dr. Lajnšič je pojasnjeval jo-v -trova. ki nihata is obeh strani Pošljimo sla k trem vojnikom na «toku. da s sveže jo z nami proti ljudem z vozovi. Indijanec pa se Im* veselil starti belih s pomočjo belih. Ta zrtzj, ki bi bila povsem primerna po nazorih Indijancev, v svetu. Ker j« bil sam. s svojim in sklenjeno je bilo. SLAVU0. l odnikom. prijaiolj^m in znancem j -- s:rom Amerike pretužno vest. d;=! Ker dobivamo neprestano vpra-Je ne:z|»rosiia s-nrt pretrgala v Š^ija. če se more že sedaj posuati evetori mladosti 2.1 let uit življe-jkaka jedila ali obleko v Juyosla nja mojemu muh vijo, ponovno izjavljamo, da lega ANTONU POTEP AN. zaenkrat ni mogoče. Uojvii je bil dne 21). juuija p0;ije se l&hko edinole v cut * Ib>leirem Zesuunu na Not ran j-: dele, katere so zasedli Italjalli, to skem. I>ne 20. .septembra t. 1. ga :je v Trst. Pri-uorako. Istro in na je ptMlsula plast kamenja in tako! Notranjsko do Kosmiča. Za te kra-moeno j>osk,Klovala, da je izdUmilj sprejema pa.šta zaboje, ki niso svojo mlado du^o dne 21. sept. Po- ;tiji kot enajst funtov. Za vsak kopali smo ga dne 24. sept. na ka- tuut j« treba plačati dvanajst een-toJiakem pokopaii^u v Thoinaau, tov powtnine. >>. va. Tukaj zapušča f.četa u: Kakorhitro bo obnovljena pošta z ostalo Jugoslavijo, bomo sporočili v lislu. Uredništvo Glas Naroda. zapusc str:ea ter mnogo prijateljev, v starem kraju pa mater, 2 brata in 4 sestre. Iiil je član društva ; Domovina'* št. 20 SNPJ ter član delavske organizacije United Mine Workers of America št. 4072. naprhtiat farma Tem potom se iskreno zahvalju- NAPRODAJ PARMA .iem društvu Domovina štev. 20 :v državi Wisconsm bhzo mesta. SNPJ. za darovani venee ter za kjer se vse proda. 120 akrov doorc pogreba; oskrbitev in vdeložbo obenem se zahvaljujem lokalni or ganizaciji U. M. W. of A. za darovani venec in popolno vdeležbo pogreba ter društvu Slov. Bratje št. 23 SDPZ.. katerega člani so se tudi vdeležili pogreba v polnem številu. Vsa čast in hvala Mr. in Mrs. Revčič ter Jos. Batišta za izkazano vljudnost in postrežbo za časa mojega bivanja med vami. Še enkrat srčna hvala vsem, kateri ste mi stali *ia strani v moji hritki žalosti. Tebi, nepozabljcni in ljubljeni sin. naj bo lahka ameriška zemlja ter \ ečna luč naj ti sveti! Anton Potepan, žalujoči oče. Thomas, \V. Va., 27. sept. 1919. (30 9-1-10) zemlje, 100 izčiščenih, 20 go/da: dobra voda. Zidana hiša 8 sob, zidan hlev 70X30 čevljev, vse kmetijsko orodje, stroji in pridelki ter živina, 4 mladi težki konji, 10 goved, 10 prašičev in mnogo ko-ko«i, vozovi ter viza v Texasu- Imam ,ZVrsten les, ki se dobro kolje. Plačam vi- bodLsi na lu*ani ali v gotovini, opominjam. naj mi plačajo v teku 14. dni, ker bom šel v staro domovino. Kdor tega ne bo storil, ga bom objavil v listu s polnim imenom. — Anthonv Trolia, R. F. D. 1, lioli-var. N.* Y. " r 1-3—10) OGLASI NAJ SE FRANK G AR REN J A. doma iz Msrtinjaka. Pri nas ima pismo o*J žene France iz Martinjaka št. 24, pOMta Cirknica v Jugoslaviji. Uprav n 1st v o Glas Naroda. BOJAKI, NAROČAJTE SE VA "O L A S. N AEOP A". MAJ VEdJI SLOVENSKI DNEVM1E ▼ ZDEU2EHIH DltAYABL Thrift is Power .soke cene za delati doge. Stalno ,lelo skozi celo leto. M. Fleischer, 258 Lewis Street, Memphis, Tenn. Kje je FRANK STARIC! Doma je m st. Petra pri Novem mestu. Pred par leti je bil nekje v bližini New Yorka Za njogov nasi .v !»i rada izvedela njerov oče iu >-stra, ki se nabijata Še ved no v St. Petru pri Novem mestu. Prosim, če ktlo ve, n ij nu naznani njegov naslov, ali naj sc pa sam oir!;i>i. da mu sporočim več novosti iz starega kraja. — Anthony Itojnne, P. O. li«iX 223, Point Marion, Pa. (27-30—9) Rad l»i izvedel za naslov !-vr>jeoa prijatelja ANDRK.IA PRIMOŽIČ. k;itevi je šel od tu iz lV.aek Diamonda, Wash., nekako pred ineseei in se jo nahajal v Triuidadu, Colo., pred ]."». meseci Iy*M- se ra-li društvenih zadev. Prosim cenjene rojake in rojakinje sirom Združenih dr iav. če je komu kaj znano o lijem, tla mi Llncovoli ua/imiiiti, al: če sam čita ta oglai naj se pravočasno oglasi. ,Ioe ^altich, liox 61, ft lack IVaniond. Wash. (30-!V—2-10^ Rad bi izvedel za naslov LOl'lSA HITI, doma iz Topola na l»lo-kah. Slišim, da se nahaja sedaj nekje v West Virginiji. Imam mu nekaj važnega za povedali iz starega kraja. Rojake prosim, če kdo ve za ivgov naslov, da mi ga naznani, ali pn naj se sani oglasi s pismom na: Jernej Otoničar. 1110 E. 66. St.. Cleveland. Ohio. C50 9—2-10) Iščem svojo sestro FRANVIŠKO MLAKA, omoženo UROSEL-N1K. Zadnjič mi je pisala iz Auaeonde, ^Nlont Naj se javi sama ali n,i<* soprt»g na: Jacob Mlakar. 209 Birch St. Chis-holm. Minn. (fiO-9—2-10) Rtid bi izvedel za naslov FRANKA RROKS. Pred 16. meseei sva bila skupaj v Bridgeport1.!, Ohio. Prosim cenjene rojake, ."e ve kdo za njegov naslov, da mi sa naznani, ali pa naj se sam javi. — Joe Semič, Box S. Camp 50, Cheat Bridge, W. Va. Rojakom v Cleveland, In sploM r državi Ohio naznanjamo, da jifai bo v kratkem obiskal naš potnik Mr. i AMMO PLBSEO. ti je pooblaščen pobirati narod nine in izdajati prave v olj a vna po-trdila. Eejake prosimo, 4a mn gredo u rok«. TTtfintttrt HPaa Naroda Dr. L0RENZ mOVOMMto EDEAVMm ftPECIJALIST 844 Penn avenne Pittsburgh, Pa^ Maja stroka je rtravljanjs atatalh ta kraten* •a adraTtm aad 28 lat tar !■■■ akninja v Jas da vm aodravtm lo vrnem moi ta sdrarMi pridobil pcjaabau ilralnjo pel adravljcaj« anlfc moja iktk pa trt. , Iii ilafl na t fc^tft. steze t netmrja, Itdkak, letak ; alato iUo, aadabo Itd. v sin«a>ijfcwi, »>> l ara paeeMna. r- Dr. LORENZ,l44 Phi an., PHMkUi, Pi.