smimiinmisEmmmmenitimiiiinsHiimmmimii! Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »ffiir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo,druga stran naj bo prazna. Bokopisi se ne vračajo, iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiaiiitmiiiimiiiiiiiiiiuiiiniiiii Glasilo koroških Slovencev. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »ffiiir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiiiiiiiiiiiiiimuimiiiiiiiimiiiiiiiiimjiiiifiiiiiiiiiiiii Leto XXXIII. Celovec, 14. novembra 1914. St. 57. ———.... Z bojišč. BOJI V SRBIJI. Naši prodirajo proti Valjevu. Prva in tretja srbska armada se umikate. Dunaj, 9. novembra. Z južnega bojišča se uradno poroča: 9. november. Naše operacije na južnem bojišču potekajo vseskozi ugodno. Med tem ko je naše prodiranje preko črte Šabac—Lješnica ob močno utrjenih gorskih vznožjih zadelo na najir-dovratnejši odpor, so tridnevni boji na črti Ložnica—Kravanj—Ljub ovij a že končani s popolnim uspehom. Tukaj nahajajoči se nasprotnik je bila tretja srbska armada generala Sturma in prva armada generala Petra Bojoviča s skupno šestimi divizijami, 120.000 mož. Ti dve armadi se, ko so izgubile svoje hrabro branjene pozicije, od včeraj umikajo proti Valjevu. Naši zmagovalni kori so dosegli včeraj zvečer nad Ložnico vzhodno obvladajoče višine in glavni greben Sokolske planine, jugovzhodno od Krupanja. Mnogo ujetnikov in zaplenjenega vojnega materij ala. Posameznosti manjkajo. Civilno prebivalstvo zapušča Belgrad. Budimpešta, 9. novembra. »Pesti Hirlap« objavlja brzojav iz Zemuna z dne 6. t. m.: Ni res, da je Belgrad v razvalinah. Naša artiljerija se izogiba, delati škodo, ki bi ne bila potrebna iz strategičnih ozirov. Iz Belgrada so zadnji čas komaj še odgovarjali s streljanjem. Le malo strelov je udarilo v močvirje Bažanje in te z malo uspehom. Naša artiljerija pa neumorno deluje. V sredo so gromeli topovi skoro ves dan. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala betonske podzemske utrdbe in cementna kritja Srbov na savskem bregu, ne da bi bili Srbi odgovarjali s streljanjem. Del čet, ki branijo Belgrad, je bil na severni strani skoro popolnoma odpoklican. Slabe predstraže še pošiljajo k srbski strani savskega mostu, začasno tudi v bližino pri ciganskem otoku leže- čega srbskega brega. Za vojni otok se Srbi ne zmenijo več. Nahaja se izključno v naši posesti. V Belgradu se širijo epidemične bolezni. Zlasti griža redči prebivalstvo. Bel-grajska garnizija se pripravlja na konečni boj in v ta namen je belgrajsko poveljništvo storilo najvažnejše odredbe. Te obstojajo v item, da se je ukazalo izpraznjenje Belgrada, vsled česar so bili v Belgradu se nahajajoči civilisti pozvani, da takoj odpotujejo. 2. nov. se je v Zemunu s primernih opazovalnih točk z daljnogledi brezdvomno dognalo, da je zapustilo Belgrad 1500 težko obloženih voz v smeri proti Nišu. Armadno povelje fcm. Potioreka. »Az Est« objavlja sledeče povelje armadnega višjega poveljnika naše balkanske armade Potioreka: Vojaki V. in VI. armade! Napočil je zopet trenutek, da z združenimi silami napademo sovražnika, ki nam stoji nasproti, da svoje dosedanje uspehe venčamo z odločilnim napadom in da tako dosežemo namen vojske, da sovražnika popolnoma pobijemo. S svežo močjo, prešinjeni z odličnim duhom, pojeklenjeni na telesu in na duši po skoraj trimesečni vojski, stojimo nasproti utrujenemu sovražniku, ki se že davno kesa svoje lahkomišljenosti, š’ katero nas je prisilil, da smo potegnili svoj meč. Zadnjo sovražnikovo moč hočemo zlomiti in io vojsko končati še predno nastopi zima; to vojsko, ki Vam nalaga tako težke posledice. Vojaki! Vaša, po našem vrhovnem vojnem gospodu tako velikokrat priznana hrabrost mi jamči, da si boste tudi ob tej priliki vsi predočevali priseg in svoje vojaške dolžnosti, zvesti zgledu naših na bojiščih padlih junakov in da boste za premaganje sovražnika vse, kri in življenje žrtvovali, z Bogom, za cesarja, za kralja in za domovino. Črnogorci zahtevajo od Francozov vojaške in denarne pomoči. Črnogorski princ Mirko je s posebnim odposlaništvom odpotoval v Bordeaux, da zahteva od francoske vlade nove vojaške in denarne pomoči. Z NEMŠKG-FRANCGSKEGA BOJIŠČA. Berolin, 9. novembra. (Kor. urad). Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 9. novembra dopoldne: Včeraj je zopet obstreljevalo več sovražnih ladij naše desno krilo, a jih je naša artiljerija hitro pregnala. V večernih urah iz Nieuporta izvršeni in ponoči ponovljeni napad sovražnika se je popolnoma ponesrečil. Kljub najhujšemu odporu naši napadi pri Ypernu napredujejo sicer počasi a stalno. Več protinapadov jugozapadno od Yperna je bilo odbitih in ujetih več sto mož. Boji za Arras. Berolin, 9. novembra. Iz Pariza se z dne 8. t. m. poroča: Včeraj se je z največjo silo obnovilo obstreljevanje Arrasa. Aoras je podoben gorečemu Pompeju po razdejanju. V teku 48 ur je bil izpremenjen v pravi kup pepela. Vse prebivalstvo je zbežalo, le oblasti so ostale, pa tudi njihov beg v Boulogne sp pričakuje vsako uro. Obstreljevanje je doseglo višek v petek. Nasprotnika sta si stala nasproti na obeh straneh mesta in topništvo obeh armad je bruhalo pravi pravcati peklenski ogenj preko mesta. Nemški letalni stroji skoro neprestano krožijo nad mestom in mečejo bombe. Dosedaj se še Nemcem ni posrečilo zavzeti mesta. Nemški cesar pred bojno vrsto. Berolin, 9. novembra. O obisku cesarja na fronti se poroča »Tageblattu«: Cesar izgleda dobro in sveže. Skoraj brezskrbno koraka pri paradi ob bojni vrsti gori in doli. Ob sklepu je imel nagovor: »Gospodje! Z veseljem sem slišal, da se je konjenica iz borno bojevala. Konjenica je v tej vojski dobila nalogo, kakor bi si nikdar ne bili mislili. Mogoče je moja krivda, da v mirnem času nisem sprejel v vežbanje tega, kar je morala konjenica tukaj izvršiti. S puško ob strani in lopato se je bojevala konjenica in Podlistek. Obisk SV. Spisal Jos. Stariha. % Po slamnati strehi je šumelo kakor v peči, kadar se razmahne ogenj. Dež je lil in voda je curljala po lesenih žlebovih okoli strehe, se odtakala v kamenito korito, šumela dalje in napajala njivo in travnik. Sivi, težki oblaki so viseli nad hišo, odne-kod se je prikradel prvi zamazanorjavi svetlobni trak, pogreznil se niže, nastopalo je umazano vlažno jesensko jutro. Na malem vrtiču so se belile ob zidu zadnje astre, nad nje so se sklanjale bele in rdeče krizanteme, še više so pojemale v vlagi in mrazu zadnje georgine. Hišne duri so se odpahnile, na pragu se je prikazala ženska in se ozrla po dolini s trudnimi očmi. Privezala si je ruto na glavo, da ne bi nagajali, težki, bujni lasje, šileči na zagorelo čelo. Dvignile so se močne zarjavele roke na tilnik in zavezavale, nagnila se je glava in prisluškavala. »Oba še spita,« je dejala na to. »Da bi se le ne zbudila še nekaj časa, zakaj težko jima je odgovarjati na vprašanja.« Iz doline se je začul glas zvona, vabil k prvi maši, zakaj danes je bila nedelja in praznik Vseh svetnikov. Vrtačnica pa se je danes namenila k deseti maši in potem ostati čez poldan, da obišče po večernicah grobove. Stopila je na vrt in nabirala cvetja, ki se je kopičilo v predpasniku, astre, krizanteme in georgine. Nje misli pa so pri tem blodile daleč, daleč, v kraje, ki si jih ni mogla predstavljati nje neuka glava. Kje je to, sever? Kakšni so tam ljudje, kakšne vasi, kakšne hiše? Ali sije solnce tudi tam, ali pada rosa na polja in travnike, ali pojejo ptice spomladi in delajo gnezda? Ali imajo ljudje družine, starši otroke, otroci matere in ali vlada ljubezen med njimi? In ako jih imajo in se ljubijo med seboj, zakaj se potem vojskujejo, zakaj jih zapuščajo in streljalo druge in se dajo od njih streljati? Čemu je to potreba? Ali ne more vsak biti lepo doma na svojem domu, zjutraj zgodaj vstajati, do večera delati, zvečer s svojci se odpraviti počivat? Tako je razmišljala, a pri tem jo je srce bolelo in prsi so ji postajale tesne. Ni mogla nje pamet pojmiti dogodkov, a občutilo jih je srce tem težje, tem silneje. Andrej, nje mož, oče obeh njenih otrok je bil tudi tam gori. Ali se sme spomniti, kako je bilo onega dne, ko je odhajal, da ne bi glasno kriknila, da ne bi ga klicala nazaj z vso močjo svojega glasu, z vsemi silami svoje duše? Ali sme pogledati starejšega sina, ki je ves podoben svojemu očetu, da ne bi ji prišle solze v oči? Dvakrat je pisal mož domov, vselej je sporočil, da je zdrav in da se mu godi dobro, da Rusi bežijo pred njimi in da se ni treba bati, ker ne znajo streljati in da se bodo še videli, ako Bog da. In vesela je bila tistikrat, ko je dobila pismi in sram jo je bilo, da je bila prve čase tako malodušna zaradi takšnih malenkosti. Toda sedaj že dolgo ni bilo nobenega pisma, dnevi so se vlačili kakor večnost, tednov ni hotelo biti konca. Bila je pred tednom v mestu. Na vsak korak je srečavala ranjence, z obvezanimi rokami in glavami, ob berglah se opirajoče, v vozičkih se prepeljavajoče. Tesno ji je postajalo ob teh srečavanjih, noge so se ji ustavljale, oči nezavedno zrle za njimi. A povedali so ji vrhu tega, da jih leži po bolnišnicah še mnogo, ki se ne morejo ganiti, ki si ne morejo pomagati. In da so jih že mnogo odpeljali na božjo njivo za mestom. Kako je to, da je Andrej pisal o vsem drugem samo o tem ne? In kje je sedaj, kaj dela, kako mu je? Misli so se ji začele mešati, glava jo je bolela in kakor težak voz je omahovala iz mesta proti domu. Doma general pl. Marwitz mi je pravil, da se je pehota rada in s ponosom bojevala skupno s konjenico in je naskakovala. Z veseljem sem slišal, da so vojaki le neradi zapustili strelske jarke, da bi se od napornega dela malo odpočili. Upam, da bo konjenica imela še priložnost, porabljati sulice, če se^ bo s pomočjo ljubega Boga, ki nam je dal že toliko uspehov, posrečilo, da obkolimo sovražnika.« NA MORJU. Pomorska bitka v čilenskih vodah. — Poraz angleških ladij. B e r o 1 i n , 6. novembra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja uradno dne 6. novembra: Angleški tiskovni urad poroča, da je naše brodovje uničilo dne 1. novembra ob chilenski obali angleško oklopno križarko »Monmouth«, ter težko poškodovalo oklopno križarko »Good Hope«. Mala križarka »Glasgow« je poškodovana ušla. Na nemški strani so se udeležile boja Nj. Vel. veliki križarki »Scharnhorst« in »Gneisenau« ter Nj. Vel. male križarke »Niimberg, »Leipzig« in »Dresden«. Naše ladje niso trpele, kakor se zdi, nikake ško-— Namestnik admiralnega štaba von B e h n k e. Predrzna vožnja nemške mornarice do Yar-mouiha povzročila na Angleškem velik strah pred špijonažo. London, 8. novembra. (Kor. ur.) Mornariški sotrudnik lista »Daily Telegraph« piše: Pisma iz Yarmoutha in okolice izrar žajo svoje začudenje nad tem, da listi niso dovolj upoštevali važnosti prihoda nemške mornarice pred Yarmouth. Naslednja v listu »Daily Mail« dne 7. t. m. priobčena poročila dokazujejo, da je ta predrzna vožnja nemške mornarice povzročila na angleškem nepopisen strah pred špijonažo: Včeraj se je govorilo, da so bile v noči pred nemškim prihodom ceste na vzhodnem obrežju zasedene po vojaštvu, ki je, iskajoč nek sumnjivi motorni voz, ustavilo in preiskalo vsaki avtomobil. Kakor se čuje, je operiral neki avtomobil z neko prenosljivo brezžično štacijo in nekim aparatom za znamenja. Na obrežju južno od Cromerja je zapazila neka vojaška patrulja, kako sta zletela dva »goloba« iz strešnega okna neke osamljene hiše, kako Sta nekaj Časa krožila nad hišo in potem izginila v daljavo, leteč nad Severnim morjem. Hišo so obkolili in silo-ma odprli, a našli so prazno. ZAVZETJE TRDNJAVE ČINGTAV. Tokijo, 9. novembra (Kor. urad.) Japonci so pri naskoku na Cingtav ujeli 2300 vojakov. Njih izgube znašajo le 14 ranjenih oficirjev in 426 ubitih ali ranjenih vojakov. Petrograd, 9. novembra. (Kor. ur.) Angleške in japonske čete so vkorakale v Čingtav. B e r o 1 i n , 9. novembra. (Kor. urad.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« poroča o padcu Čingtava: Do ure smo navezani le pa sta jo izpraševala otroka o vojski, o očetu, o stricih in svakih, ki so bili tudi odšli. In ona jima ni vedela odgovarjati in se je skrivala pred njima, pošiljala ju prezgodaj v postelj, budila prekasno in delala sama za tri, za štiri, samo da ni bilo treba odgovarjati na tista boleča vprašanja, na katera ni vedela odgovora ne ona, ne marsikdo drugi, ki je učenejši od nje. Tako je potekal čas, zaspano in leno, tako je čez dolgo dolgo prišel dan Vseh svetnikov ... S cvetjem je stopila v vežo in sedla na nizki stolec. Pod njenimi prsti se je pletel venec, bel in rdeč, pomešan z zelenjem, bleščeč od velikih deževnih kapelj. Obesila ga je na steno pred seboj in se ozrla vanj. Kakor veliki curki strjene krvi so rdele rdeče krizanteme, kakor mrtvaški prt so se belile bele astre in kakor utrinki mrtvaških sveč so se nagibali zagoreli lističi temnih geor-gin. In velike deževne kaplje so se tresle kakor solze pogrebcev. Duri so se odprle in prikobacal je mali Andrej v vežo. S prstom v ustih se je vstopil pred venec, ki ga je zagledal. »Komu si napravila venec, mama?« »Tistim, ki nimajo nobenega, da bi jim ga položil na grob.« na suha poročila sovražnika o padcu trd- ; njave Čingtav. Podrobnosti o zadnjih bojih in njih izidu tu še niso znane. Toda toliko pa je vendar spoznati iz vseh poročil, da je junaški boj, ki ga je morala izvojevati naša vzhodno-azijska naselbina, nadkrilil najvišja pričakovanja. Obramba Čingtava, ki je proti veliki premoči trajala cela dva meseca, bo spadala za vse čase med naša zmagoslavna vojna dejanja. Z globoko hvaležnostjo se spominjamo junakov, ki so padli tamkaj za domovino, kakor tudi onih, ki so do skrajnosti zastavljali svoje življenje za čast in slavo Nemčije. V hvaležnem spominu bodo živeli med nami tudi bojaželjni branitelji vojne ladje »Kaiserin Elisabeth«, ki so na ukaz častitljivega vladarja napravili našo stvar za svojo in katera posadka se je po potopitvi križarke ramo ob rami bojevala skupno z nami in vpletla nov zmagoslavni list v zgodovino zavezništva Nemčije in Avstrije. Boj na Daljnem Vzhodu je izvojevan. Nemčija ne pozabi nikdar, kdo je bil povzročitelj in kdo izvršitelj zavratnega napada, ki je uničil sadove dolgoletnega nemškega kulturnega dela. Tako smo pisali pred par tedni in te besede bodo obveljale tudi še za.naprej. VOJNA MED TURKI IN RUSI. Atene, 9. novembra. (Kor. ur.) »Agen-ec d’Athens« objavlja sledeče poročilo: Dva angleška torpedna čolna sta obstreljevala brzojavni postaji Saarmusak in Ajasmand. Turki so izpraznili Moskho-nizijo. Neki mal grški parnik, ki je vozil z angleško zastavo, so Turki potopili pred Ai-valijem. V Smirni in Vurli je izbruhnila velika panika. Grki beže iz mesta. V Aivali je prispel neki angleški torpedni čoln, da vzame na krov angleškega konzula, a turške oblasti ga nočejo izpustiti. Poziv. Na vse prebivalce Koroške dežele I V teh resnih dnevih mudi se vsakdo izmed nas z vsem svojim mišljenjem pri naši hrabri armadi in njenem junaškem boju za cesarja in domovino. Mnogi vrli sinovi Korotana so prelili svojo kri ob mejah naše države v pravičnem, neizogibnem boju; še več pa jih je radostno pripravljenih, ako treba, vsak dan in vsako uro žrtvovati svoje življenje z isto pogumnostjo, kakor nekdaj njihovi predniki, in ne mirovati prej, dokler si ne zavarujejo časten mir in lepšo bodočnost. Pa tudi vsi oni, ki so ostali doma, so, zvesti starim dobrim izročilom Korotana, 'Dne 17. oktobra . . . Razvila se je velikanska bitka za mestom, kjer so očividno zbrane glavne ruske sile v Galiciji. Že mnogokrat sem doslej videl in doživel, toda takšnega artiljerijskega boja, zlasti pa takšnega infanterijskega boja si bi ne mogel predstavljati nikoli. V noči od 14. na 15. t. m. se je vlegla na zemljo silna megla, da ni bilo mogoče videti niti na tri korake. Ruska pehota je pričela z napadom: naše in sovražne čete so se spopadle in od 3. zjutraj do 8. ali 9. ure dopoldne se je vrstil naskok za naskokom, slišalo se je samo pokanje pušk, žvenket orožja in prasketanje mrtvaških ragelj. Toda tako naše čete kakor ruske so bile tako močne in so se nahajale v tako močnih postojankah, da sc nobena armada ni hotela umakniti. V to borbo mož proti možu ni mogla poseči artiljerija, ako ni hotela obenem uničiti lastne infanterije. Zato smo hoteli porabiti noč v to, da ojačimo svoje zaklone. Nastal je kratek odmor, ki sem ga izkoristil v to, da sem za trenotek skočil k bližnjemu ognju, da se nekoliko pogrejem. Navadno stoje okrog ognja vojaki v tesnem krogu in novi prišleci dobe k ognju le težko dostop. Naenkrat sem zaslišal glas: »Bratje, napravite prostor dvema Rusoma, naj se tudi ta dva malo pogrejeta!« Takoj se je otvoril krog in dva infanterista z nasajenim bajonetom sta pripeljala k ognju dva ujeta ruska vojaka. Komaj pred eno uro so se le-ti drug proti drugemu kot najlju-tejši sovražniki, sedaj pa so že sklenili prijateljstvo. In kakor naša infanterista, tako se je vedla vsa družba okrog ognja napram ujetnikoma. Obdarovali so se protistransko s prenečencem, cigaretami in sladkorjem. S pomočjo nekega slovaškega podčastnika smo se prav izvrstno lahko sporazumeli. To razkritje človečnosti je napravilo name najgloblji vtisk. Dal sem glasno izraza svojemu zadoščenju. Nato je pripomnil domobranec, v civilnem življenju preprost kmetič, kazaje na ujeta Rusa: »Kaj moreta ta dva za to! Poslali so ju v vojno in pokorilta sta se.« Slične dokaze človekoljubja sem opazoval dne 15. t. m. ves dan. Videl sem težko ranjenega Rusa, ki so ga obvezali naši zdravniki, in ki je, oprt na dva naša domobranca, krevljal skozi naše vrste. Tam so nosili naši sanitetni vojaki ruske ranjence na nosilnicah. Na sanitetnih vozovih so sedeli skupaj naši in ruski vojaki. Marsikateri ranjeni Rus je prišel prostovoljno k nam, ker je bilo naše obvezališče bliže bojišča kakor njihovo. To humano postopanje z ranjenci in ujetniki temelji na vzajemnosti. Ako prispe k nam kak transport ujetnikov, je prva naša skrb, da dobe menažo. In prav tako postopajo tudi v ruskem taboru. Soglasno nam pripovedujejo ujetniki: Naj jim gre še tako trda z jedjo in pijačo, ujetniki so prvi na vrsti pri jedi in pijači . . . Zares vzdradoščen sem, da lahko toliko pišem o človekoljubju, ki se javlja tudi v vojni . . .« Škof Bjelik nadzira dušno pastirstvo na bojiščih. Dunaj, 4. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Apostolski vojaški vikar, škof Bjelik, je tekom 14 dnevne vožnje nadziral etapne naprave severne armade in bojno fronto ob Sanu na obeh straneh Przemysla glede dušnega pastirstva. Konštatiral je, da izvršujejo posvetni duhovniki tako v fronti pri četah kakor tudi v vojaških sanitetnih zavodih in epidemijskih bolnišnicah, istotako kakor zdravniki, svojo težko službo na požrtvovalen način in v pravem pomenu besede kot junaki. Pri Nowem Miastu je zašel v sovražni topovski ogenj in bi kmalu postal žrtev neke granate. Sprava dveh ranjenih Korošcev na bojišču. Neki dunajski list prinaša poročilo z bojišča, kako sta se dva stara in strastna sovražnika sprijaznila. Oba sta služila pri koroškem pešpolku št. 7. Bila sta imovita posestnika iz velikovške okolice. Celih 6 let je vladalo med njima smrtno sovraštvo. Ko se je 1. 1907. Miha B. ženil, si je vzel za ženo mladenko, katero je tudi njegov sosed Janez Kr. snubil. Od tega dne sta prejšnja prijatelja postala nepoboljšljiva sovražnika. Kljubovala sta si povsod, kjer se je le dalo. Tožarila sta se neprestano in sicer s tako strastjo, da sta že kar podivjala. Sedaj je sedel Miha v ječi in plačeval velikanske stroške, pa zopet njegov nasprotnik Janez. Vse poskušnje drugih sosedov in gospoda župnika, spraviti silna nasprotnika, so bile brezuspešne. Letos sta bila oba poklicana pod orožje, in sicer sta bila uvrščena v stotniji, ki sta bili vedno druga pri drugi na bojišču. Dne 8. oktobra sta bili obe stotniji pred Przemyslom. Na mestu, kjer je bila postavljena ta četa, je bil boj posebno srdit. Devetkrat sta bili že obe stotniji poslani proti nekemu hribu, a vedno sta morali zopet nazaj. Končno so naši junaki zavzeli dotični hrib. Storila se je že noč. V nočni temi se je na vsak korak slišalo jadikovanje, vzdihovanje in stokanje ubogih ranjencev; mnogi so se že borili s smrtjo. Noč je bila zelo hladna. Tam pri potoku v ozki dolinici med dvema gričema sta pri nekem grmu ležala dva ranjenca. Prvi je ležal vznak, z glavo obrnjen proti vodi. Revež je bil v mučnem položaju Imel je odstreljeno desno roko pri rami. Težko je sopel in polslišno klical na pomoč. Njegov tovariš pa je ležal na travniku zunaj potoka. Imel je zevajočo rano na prsih ter zdrobljeno levo nogo pod kolenom. Ta je bil tako močne narave, da je glasno klical na pomoč. Ko je slišal milo, a vedno bolj pojemajoče vzdihovanje ranjenca v strugi, je napel zadnje sile in se je spravil toliko h potoku, da je prijel z roko tovariša za nogo. Ranjenec v potoku se je v tem hipu toliko zavedel, da je zaznal o pomoči in se je napenjal ter trudil in končno vendar splezal na travnik, Polslišno je vzkliknil: »Hvala ti tovariš mili! Bog ti stotero povrni!« Nato je padel v nezavest. Kmalu nato so se približali vojaki sanitetnega oddelka. Skrbno so obvezali oba težko ranjena vojaka. Pri motni svetlobi vojaške leščerbe sta ranjenca, ki sta se zavedla, pogledala drug drugega. In spoznala sta se: bila sta stara sovražna soseda. Oni, ki je ležal v potoku, je bil Miha, drugi pa Janez. Naslednji dan sta že ležala v dve uri od bojne črte oddaljeni začasni bolnišnici, drug poleg drugega. Miha je bil večkrat v nezavesti. Tretji dan je prišel k njima vojaški duhovnik in ju spovedal. Spravila sta se z Bogom ter se tudi med seboj — spri- , jaznila. Podala sta si roki v spravo. Miha je četrti dan umrl vsled izgube krvi in ker se je k rani napravil prisad. Janezu so pa odrezali levo nogo pod kolenom. Sedaj leži v neki dunajski bolnišnici, kjer je pripovedoval o svoji in svojega soseda Mihe usodi dunajskemu časnikarju. Kako sc godi vojnim ujetnikom. Marsikoga pač skrbi, kako se neki godi ujetnikom, ki so prišli v sovražnikove roke. Marsikoga strese mraz, če sliši ime Sibirija. V pomirjenje občinstva in zlasti staršev in sorodnikov ujetih vojakov, naj bo navedeno v sobotni »Arbeiter Zeitung« priobčeno pismo nemškega oficirja, ki je dne 26. avgusta prišel v rusko ujetništvo. Ta oficir piše svojim staršem iz Bijska v Sibiriji: »Znano Vam je, da sem bil zvečer, dne 26. preteklega meseca (avgusta) ujet. Zgodilo se je to, ko sem reveža tovariša na bojišču obveza-val, ko sem bil že prej trem ruskim vojačkom tako storil. Ruski vojaki, ki so me ujeli, so bili dobri dečki. Dali so mi pijače in kruha in jaz sem jim daroval svoje zadnje cigarete. Ne boste mogli verjeti, da so ti vojaki sredi med ranjenci in mrliči delali z menoj, kakor da sem eden izmed njihovih, ki so ga našli^ vsega utrujenega in na pol izstradanega. Še ponoči sem bil pripeljan pred nekega divizijskega šefa. On in njegovi oficirji so se vedli z najpopolnejšo uljudnostjo. Od 27. do 29. sem kot edini oficir marširal s transportom ujetnikov v Holm, odkoder sem Vam pisal. Tam je čakalo kakih dvajset oficirjev, da jih popeljejo. Koderkoli smo srečali ruske čete, povsod so ruski vojaki dajali našim cigarete, jesti in piti. Nobene sovražne besede, nobene neprijazne kretnje. Vsi ti ljudje, odhajajoči v boj, so nas smatrali za ljudi, ki so ravnotako pošteno izpolnili svojo dolžnost, kakor jo hočejo oni. V Avstriji se ni verjelo, da bi bilo na Ruskem točenje žganja res prepovedano. Od trenutka, ko je moj polk prekoračil rusko mejo, nisem videl ne ene čaše alkohola več, ne vina, ne žganja. Ruski vojaki pijejo samo čaj; alkohol se nikjer ne prodaja- Dne 1. septembra smo šli od Holma dalje. Bilo nas je kakih dvajset oficirjev v jako lepem vagonu II. razreda. Vožnja je bila prav prijetna. Dne 21. septembra smo prispeli v Bijsk. Z vozom smo se odpeljali v hišo, kjer nam bo ostati v času našega ujetništva. Svojo sobo delim s štirimi drugimi. ujetimi gospodi. Enkrat na dan smemo iz hiše; kot guvernanta nas spremlja neki oficir. Bijsk je središče trgovine z žitom in maslom. Zdi se, da so tu bogati ljudje. Šli smo kupovat v veliko skladišče, k jej’ se vse dobi, kar potrebuje civiliziran Evropejec. Ruska vlada nam daje na mesec 50 rubljev. Seveda jemo vsi skupaj in plačujemo za hrano 30 rubljev. Seveda moramo vsak izdatek dobro preudariti. Vzeli so mi moj nahrbtnik in nakupiti si moram počasi perila in vse tiste malenkosti, ki so potrebne za življenje. Smrt v močvirju. Pretresljivo poročilo o bojih v Galiciji čitamo v »Neue Zuricher Zeitung«, ki pravi: Končno je prišlo povelje »naskok«. Avstrijci so skočili pokoncu; niso več čutili prejšnje utrujenosti. Udrli so preko mehkih tal, da so se jim telečnjaki zibali na hrbtu, zaradi vednega bedenja izmučene oči so se jim zoept zasvetile in bilo je videti, kakor da se začenja tekma v teku preko široke ravnine. Rusi so obstali nekaj časa kakor osupli, potem so se pa> obrnili in tekli nazaj. Naenkrat pa se je zgodilo nekaj čudnega in nerazumljivega. Prvi med našimi so se naenkrat ustavili in tudi prav tako Rusi, ki so bil najbolj spredaj. Ali so se hoteli zbrati? Ali so se hoteli upreti? Avstrijci so drli dalje in so videli, da prihajajo Rusom vedno bliže. Toda Rusi, ki so obstali, se niso obrnili proti naskakovalcem. Obstali so nepomično, in najbližji, ki so bili za njimi, so storili enako. Obstali so, kakor da so prišli do globokega prepada. Napravila se je kopica, ki je postajala vedno večja, ker je prihajalo vedno več bežečih Rusov. Videti je bilo, kakor bi se hoteli razpršiti. Tekli so sem in tja, kakor muhe, ki se zaletavajo v okno. Avstrijci so prišli že čisto blizu. Sedaj, ko jim sovražnik ni mogel več uiti, so naravnost ostrmeli, da sovražnik obstaja tako nepomično, ne da bi se branil. Ali je to morda le zvijača? Morda zleti mina v zrak? »Stoj!« — in zasledovalci so obstali. Tedaj so culi strahovite krike Rusov, ki so se začeli obračati proti njim in dvigati roke kvišku. Istočasno so zagledali zasledovalci, da Rusi postajajo vedno manjši. Noge so jim začele izginjati v zelenih tleh, bilo je videti, kakor bi stali na kolenih. Puške so vrsdi proč in so proseče ste-gali roke proti Avstrijcem. Nihče od Avstrijcev ni streljal, vse je le z grozo gledalo uboge ljudi, ki so se počasi pogrezali v močvirju, iz katerega ni ušel nihče, kdor je le par korakov zašel vanj. Noge so jim izginile v brozgi in če je kdo izvlekel eno nogo, se mu je druga pogreznila tem globlje. Skušali so se s truplom vleči na tla, da bi tako bolje razdelili težo, toda nikomur se ni posrečilo. Avstrijci bi bili radi pomagali nesrečnikom. Mnogo se jih vleglo na tla in molilo puškina konita onim, ki so se pogrezali, toda bilo je zastonj: nihče ni mogel dovolj blizu do njih in oni so zastonj stezali roke. Globoko ginjen je avstrijski poveljnik ukazal svojim ljudem, naj se umaknejo, in Avstrijci so se previdno umaknili smrti v zavratnem močvirju. Gurki v boju proti nemškim baterijam. Rotterdam, 3. novembra. Pariški »La Presse« opisuje dogodek iz bojev ob Yseri, kako da se bojujejo Gurki iz Indije, tako-le: »Severno od belgijske črte, ne daleč od obali, so postavili Nemci več baterij težkih topov. Vsi napori zaveznikov, da bi prisilili te topove, da utihnejo, so bili zaman. Niso mogli izslediti, iz kake daljave da se strelja, in nemški topovi so prizadjali zaveznikom velike izgube. Z zračnim poizvedovanjem so konečno dognali 11 kilometrov od obali in 5 kilometrov za nemškimi okopi kraj, kjer je bila municija za dotične topove. Ponoči se je nato vkrcal oddelek Gurkov na dva topničarska čolna, ki sta čisto tiho in brez luči plula v izliv Ysere_. Po dolgem in tihem korakanju so se približali Gurki taborišču do 900 metrov, kjer se je nahajala municija (strelivo). Častnik, ki je poveljeval četam, jim je dal povelje, da se skrijejo v nekem gozdiču. Ves bataljon se je tam vlegel, šest Gurkov pa, katerih postav v temi skoro ni bilo opaziti, se je plazilo ob cesti. V ustah so nosili med zobmi dolge nože, ki so jim najljubše orožje. Preteklo je pol ure. Slišal se je globok glas v basu, in šest postav nemških straž je izginilo. Noben krik se ni slišal. Zdaj so skočili po koncu drugi Gurki in so začeli korakati proti taborišču s strelivom. Ob 1. uri zjutraj je opazil generalni štab na drugem bregu Ysere, ki je zrl tja v temno noč, na nebu odsev plamena, in nekaj sekund pozneje je bilo slišati močne eksplozije z granatami in šrapneli napolnjenih zabojev. Bataljon je gotovo zopet dosegel topovska čolna, in naslednji dan so bili spravljeni nemški topovi na neki kraj za bojno vrsto. Kako umirajo francoski duhovniki - vojaki. Dne 8. septembra je padel na bojišču ob reki Marni gojenec velikega semenišča škofije Lucon, ki je služil kot pešec v 93. polku. Zadela ga je krogla v stegno ter je brez pomoči obležal. Pred smrtjo je s svinčnikom napisal te-le vrstice: Dne 9. septembra. Dragi moji! Ko prejmete te vrstice, bom ali v nebesih ali pa me poberejo usmiljeni Nemci. Včeraj, 8. septembra okrog pol 7. ure zjutraj, je božja previdnost dopustila, da sem padel sredi bojnega polja. Na ravno istem mestu sem še sedaj pribit na križ, če smem rabiti tako nevredno primero s svojim Zveličarjem, ker svoje noge ne morem niti za en milimeter premakniti. Če se ne ganem, nimam skoraj nobenih bolečin, toda strašno sem žejen. V rokah držim križ in nanj zroč molim in se klanjam božji volji. Vi veste, da sem od svojega odhoda daroval Bogu svoje življenje in od včeraj zjutraj sem to daritev večkrat obnovil in jo ponavljam tudi sedaj z vsem, kar hoče ljubi Bog dodati ali odvzeti. Ne bojim se smrti. Preblizu jo vidim v tem trenutku pred sabo. Nič strašnega nima na sebi, saj prinaša bla-ženstvo. Vi pa, prosim Vas, nosite to na-ključbo tiho, vdano, da, z veseljem. Boli me, da Vas moram zapustiti, toda kmalu se bomo zopet videli... Nato preneha pismo. Pripominjamo, da je v francoski vojni na tisoče duhovnikov-vojakov, ker morajo na Francoskem potrjeni duhovniki v boj kakor drugi vojaki s puško in bajonetom. Lahko si je misliti, kakšno pomanjkanje duhovnikov da bo vsled tega na Francoskem in koliko da trpi vsled tega katoliška cerkev na Francoskem! Kako postopajo Čerkezi z Židi. Vojni poročevalec lista »Neue Freie Presse« poroča z dne 1. novembra z Galicije: »V okolici Tamova in v krajih vzhodno od njega so ruski pomožni narodi tem huje gospodarili. V Dembici so bili Čerkezi le enajst dni, od 25. septembra do 5. oktobra, pa mesto se bo še dolgo spominjalo obiska. To so morali biti hujši sovražniki, kakor so jih izkusili drugod. V neki mali vasi so obsodili sedem Judov na smrt, baje zavolja izdajstva; predno so bili usmrčeni, so si morali reveži sami izkopati grobove. Drugod so kozaki prizanesli sicer vsem hišam, ki so bile zaznamovane s podobami svetnikov, s tem divjejšim vandalizmom so se pa vrgli na judovske ulice. Tam so plenili in skrunili, tako da ni mogoče popisati, niti ne namigavati. V Mi-elcu so oropali nekega starčka, po imenu Izraela Hermeka, do srajce in so ga gnali seboj kot talnika. V Soboru pri Tarnobrze-gu so prisilili nekega mladega moža, da je obesil svojega očeta— V čast ruske armade pa bodi povedano, da sama ne mara nobenega stika s Čerkezi.« Hudodelstvo Je, otrohom dajati žganja! Najnovejša poročila. NAŠE STALIŠČE V GALICIJI. Dunaj, 11. novembra. (Uradno.) Opera* cije na severovzhodnem bojišču se razvijajo po načrtu in ne da bi bile motene od sovražnika. - -Tli V od nas prostovoljno zapuščenem ozemlju srednje Galicije so Rusi prodrli preko spodnjega dela Wisloke preko Rze-szowa in v prostor pri Lisko. Przemysl je zopet obkoljen. V dolini Stryj je morala neka sovražna skupina pred ognjem nekega oklepnega vlaka in nenadoma nastopivše kavalerije z velikimi izgubami bežati. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. Z JUŽNEGA BOJIŠČA. Dunaj, 11. novembra. (Uradno.) V jutranjih urah 10. novembra smo višine Mišar južno od Šabca po štiridnevnih, izgub polnih bojih z naskokom vzeli in tako sovražnikovo desno krilo vtisnili. Imamo številno ujetnikov. Nasprotnik je moral močno utrjeno črto Mišar—Ger-planina zapustiti in se umakniti. Močni sovražni zadnji oddelki se v razširjenih obrambnih stališčih vnovič upirajo. Prodiranje vzhodno Ložnice—Krupnja se vrši krepko naprej kljub hudemu odporu sovražnikovih zadnjih oddelkov. Višine vzhodno od Zavlaka so že v naši posesti. Kakor je doslej znano, je bilo v bojih od S. do 10. novembra ujetih 4308 mož, zaplenjenih '18 strojnih pušk, 28 topov, med temi en težak top, ena zastava, več muni-cijskih voz in zelo veliko municije. BOLGARIJA IZROČI SRBIJI NOTO. Sofija, 12. novembra. V uradnih krogih se čuje, da namerava bolgarska vlada v najkrajšem času izročiti v Nišu noto resnega pomena. V noti bodo označene odjenljive zahteve, od katerih Bolgarska ne bo odnehala. BOJI NEMŠKIH ARMAD. Berolin, 11. novembra. (Uradno.) Na bojišču pri Yser smo včeraj dobro napredovali. Dixmuiden smo z naskokom vzeli. Nad 5C0 ujetnikov in devet strojnih pušk je v naših rokah. Dalje južno so prodrle naše čete preko Kanala. Zahodno od Langenmarka so naši polki prodrli med petjem »Deutschland, Deu-tschland iiber Allcs« proti prvi črti sovražnih stališč in jo zavzeli. Ujetih je okolu 2080 mož francoske linijske infanterije in zaplenjenih šest strojnih pušk. Južno od Yperna smo prepodili nasprotnika iz Saint Kloy, za katerega se je več dni vršil srdit boj. Tu smo dobili 1000 ujetnikov in šest strojnih pušk. Kljub večkratnim hudim protinapadom Angležev so ostale obvladujoče višine severno od Armentieres v naši posesti. Velike izgube so imeli Francozi pri poizkusu, obvladujoče višine severno Vienne le Chateau na zahodnem robu Argonov priboriti si nazaj. Tudi v argonskem gozdu, kakor severovzhodno in južno od Verduna so bili francoski sunki povsod vrženi nazaj. Z vzhodnega bojišča ni nič poročil, ki bi imela kaj pomena. Višje armadno vodstvo. NEMŠKA KRIŽARICA »EMDEN« UNIČENA. Berolin, 11. novembra. Po uradnem poročilu angleške admiralitete je bila N. V. »Emden« dne 9. novembra pri Kokos otokih v Indijskem oceanu, med tem ko se je en oddelek posadke izkrcal, da razruši angle-škokabelsko in brezžično postajo, napadena od avstralske križarice »Sidney«. Po trdovratnem, izgub bogatem boju je bila N. V. ladja »Emden« po premoči sovražne artiljerije zažgana in od lastne posadke postavljena na peskovino. Mrtvi n ujetniki s križarice »Emden«. London, 12. novembra. Reuterjev urad poroča uradno: Kapitan križarice »Emden« pl. Miiller in poročnik Franc Jožef pl. Hohenzollern sta vojna ujetnika in nista ranjena. Izguba na »Emdenu« znaša 200 mrtvih in 30 ranjenih. Admiral je odredil, da se izkažejo preživelim ujetnikom vse vojaške časti in da obdrže kapitan in vsi častniki svoje sablje. NEMŠKA LADJA »KČNIGSBERG« BLOKIRANA. Berolin, 11. novembra. (Uradno.) Angleška admiraliteta javlja, da je N. V. ladjo »Konigsberg« v reki Rufidži (Nemška Vzhodna Afrika), šest milj od izliva angleška kri-žarica (Chatam« blokirala s tem, da je pogreznila neki parnik za premog. Del posad-se je izkrcal in se utaboril v utrjenem taborišču. »Chatam« je izkrcane obstreljevala, a obstreljevanje baje ni imelo učinka. RENNENKAMPF V NEMILOSTI. Dunaj, 12. novembra. General Rennen-kampf je pri carju v nemilosti radi vzhod-nopruskih dogodkov. Premeščen je na Kavkaz. PRESTOLNI GOVOR V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. London, 12. novembra. (Kor. urad.) Včeraj je bil otvorjen parlament s prestolnim govorom, ki pravi med drugim: Energija in sodelovanje vseh mojih podložnikov v celi državi stremi za tem, da se zagotovi zmagovit konec vojske. Nadalje se omenjajo prizadevanja Anglije in vseh zaveznikov, da bi nasproti Turčiji ohranili prijazno nevtralnost. Baravi poslani. »Slov. komiteju« v Celovcu. Zbirka po župnijskem uradu Kapla v Rožu. G. J. Sei’ajnik iz Svetnevasi dva zavojčka perila, steklenico malinovca in 2 K; Matevž Male 2 K; Marija Černič 4 K; Peter Kuhar 5 K; S. Springer in druž. 5 K; A. J. 3 K; Apolonija Spek 4 K; J. Singer 1 K; Neža Spek 3 K; Anton Weifi 3 K. — Herman Šiler, Skočidol, po občini Verhberg 2 K; župni urad Kostanje, 1 zavoj obvez; Franc Mihi, dekan, Žihpolje 5 K; Blaž Wòlfl, vojni kurat, Pulj, 10 K; šolske sestre v Št. Jakobu v Rožu 5 K; Fr. Mihi, dekan na Žih-polju 5 K; Ana Krasnik, Žihpolje, 5 K; Matej Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu, darove faranov 50 K, (3. zbirka); Josip Lenasi, župnik v Selah, zbirka na roženvensko nedeljo 46 K 7 vin.; hranilnica in posojilnica Hranilno ìnposojilno društvo v Celovcu .. uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in — — ■ praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. v Pliberku namesto venca na grob svojemu načelniku Francu Reš 10 K; Tomaž Ulbing, župnik v Kazazah, 10 K; Marijina družba v Bilčovsu 20 K; požarna bramba v Št. Lenartu pri sedmih studencih 11 K; župnijski urad v Ukvah 12 K; dobiček prevaljskih tarokistov 50 K; po župnem uradu Žabnice na cesarjev rojstni dan Hedvika Gangl 20 K; na cesarjev god Peter Z. 10 K, Alojzij P. 5 K, Peter W. 40 vin. Listnica uredništva. G. F. M. v V. Vašega pojasnila k dopisu iz V. v št. 52 ne moremo sprejeti, ker je itak vse, kar hočete pojasniti, bilo v dotičnem dopisu, pa je bilo konfiscirano. Glede lepega zgleda pa imamo svoje utemeljene nazore. Vaš dopis nam je pa dokaz, da je bila naša informacija popolnoma pravilna! Pozdrave! Organist in Cerkvenik (tenorist, cecilijanec) išče službe, če mogoče tako, da bi imel sestro pri sebi. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 54. Tržne cene v Celovcu 5. novembra 1914 po uradnem razglasu: Blago 1 100 od kg do 80 litrov (biren) K V K V K V Pšenica.... 40 _ 41 20 25 60 Rž 31 52 33 — 18 56 Ječmen .... — — — — — — Ajda 32 — 36 — 17 — Oves a 20 67 22 56 7 40 Proso .... — — — — Pšeno .... — — — — Turščica . . . — — — — — — Leča , . • — Fižola, rdeča. . — Repica (krompir) • 9 — 10 20 4 40 Deteljno seme . Seno, sladko . . 6 50 7 — — — „ kislo . . 5 80 6 60 — — Slama .... 4 50 6 — — — Zelnate glave po 100 bos. 9 — 11 — — — Repa, ena vreča • • • 1 70 2 — — — Mleko, 1 liter # , — 24 28 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 n 2 60 4 — Slanina (Špeh), po v. 1 u 2 10 2 40 „ sur. 1 2 — 2 20 Svinjska mast . . 1 n 2 20 2 40 Jajca, 1 par . . — 20 — 26 Piščeta, 1 par . . • 2 80 3 20 Race — — — — Kopuni, 1 par . . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2. 3 — 3 20 30 „ „ mehka, 1 r • 2 80 3 — 100 kilogr. Počrez O živa zaklana F—< Živina 03 od do od do od 1 do •SP 1 v kronah oi Oi Konji Biki — — — — — — — — Voli, pitani . . — — 92 100 — — 9 6 „ za vožnjo . 460 500 — — — — 20 12 Junci 300 320 — — — — 5 3 Krave .... 310 520 70 74 — — 56 34 Telice .... 214 250 72 — 7 4 Svinje, pitane . — 160 164 9 9 Praseta, plemena 14 56 — — — — 320 200 Ovce 12 16 — — — 6 6 Koze Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. in razno moderno blago za moške in ženske obleke —...... razpošilja po najnižjih cenah -------- Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMEGKI v Celju 308, Štajersko. Pišite po glavni ilustr. cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Ameriko je treba denar naprej poslati. «I* Mo Se liste, *I pošljite naroEniBo! Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, »Zelen11 po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo-se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmeiijsko društvo v Vipavi. ZASTONJ dobi vsakdo 2 para močnih ženskih ali moških nogavic, 3 lepe žepne robce, 1 volneno ruto za na glavo ali moški klobuk, kdor naroči: 41/2 m finega volnenega zimskega blaga za žensko obleko v poljubni barvi za: K 9‘50 ali v boljši kakovosti za K 12-50 .. — Za neugajajoče se vrne denar ali zamenjal Za nengajajoče se vrne denar ali zamenja! Edino slooensbo narodno trgoosbo-obrtno podjetje Hotel Trabesinger II CelOOClI, BeBkuUM ceste it. 5. Podpisano vodstvo hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Gostom-abstinentom se postreza z raznimi brezalkoholnimi pijačami. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, slovenski romarji, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. — Za mnogobrojen obisk se priporoča nadsiiio tolsta Trabesinger. podružnica Ljubljanske kreditne banke v Jelovcu. Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000' È Den lime na tniižics se olire- i od dneva vloge do dneva vzdiga. n Rentni davek U piata banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjnje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone. Daja predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vlnkulnje in devinkuluje vojaške ženitnlnske kavcije. Eskompt in Incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Ugnarne vloge v {spočeli! rečiiiiii c&restiijejo ss: po dogovoru oti 4 ^/§ naPrei- Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.