Celje - skladišče D-Per 581/1986 1119863176,7/8 S Številka 7-8 (149/150) SEPTEMBER, OKTOBER 1986 GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA TOZD Zdraviliška dejavnost, TOZD Polnilnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost in Delovna skupnost skupnih služb DOSEŽENI REZULTATI SO SKLADNI S PRIČAKOVANJI (Iz poročila glavnega direktorja) Ugotovitev v naslovu je ob letošnji obravnavi poslovnih rezultatov devetih mesecev prava, saj smo pri svojih predvidevanjih že upoštevali možnosti in zaostrene gospodarske razmere in smo zato pri planiranju bili zelo previdni. Treba je ugotoviti, da so se pogoji gospodarjenja nasproti preteklemu letu še dodatno zaostrili, predvsem v odnosu do turistične dejavnosti, našega zdraviliškega turizma, saj so devizni učinki našega poslovanja bistveno slabše vrednoteni, kot so bili leto popreje. Za celotno Zdravilišče, del dohodka ustvarjamo tudi z izvozom mineralne vode, je učinek ekonomske politike negativen in smo se zaradi tega morali odpovedati preko 600 milijonov dinarjem prihodka, ki bi ga sicer imeli, če bi bili pogoji gospodarjenja enaki, kot so bili v preteklem letu. Tako velik izpad smo lahko nadomestili le s povečanjem količine našega dela, predvsem pa kakovosti, ki je omogočila nesorazmerno velik dvig cen naših storitev in naših proizvodov. Seveda pa so močno porasle tudi cene materialov, ki jih mi uporabljamo za naše delovanje, povečala se je cena energije in narasli so tudi drugi veliki stroški poslovanja, tako da se je v precejšnji meri zmanjšal finančni rezultat, ki bi ga sicer lahko beležili. Vendar je pozitivna ugotovitev, da je celotni prihodek Zdravilišča rastel hitreje kot porabljena sredstva, kar je omogočilo, da je indeks porasta dohodka 261. Prispevki iz dohodka so porasli z indeksom 239, kar je omogočilo, da je čisti dohodek večji z indeksom 273 v primerjavi z lanskim. Gotovo moramo upoštevati, da je pred nami 9-mesečni obračun in da moramo preživeti še tri mesece tekočega leta, predno bomo izdelovali zaključne račune in ocenjevali celoletne rezultate. Za zadnje tri mesece je značilno, kot vsako leto, da nam padejo prihodki, medtem ko predvsem fiksni stroški ostajajo na enakem nivoju kot prejšnje obdobje, zato smo morali ob devetih mesecih v svoji začasni bilanci oblikovati določene rezerve, da bomo lahko preživeli celotno gospodarsko leto brez izgub. Tako je v 9-mesečni bilanci tudi pokrit predvideni del sklada skupne porabe, rezervnega sklada in nekaj malega tudi sredstev za poslovni sklad. Poudariti je treba, da gre za začasno razporeditev sredstev, da se bodo pogoji in možnosti do zaključka leta še spremenili in da bomo dokončno razdelitev lahko opravili z zaključnim računom za letošnje leto v prvih mesecih naslednjega leta. Podatki iz periodičnega obračuna kažejo, da smo sorazmerni možni delež čistega dohodka preko vsega leta namenjali za osebne dohodke in da so naši OD dejansko odraz našega gospodarjenja, s tem da smo jih razdeljevali v maksimalnem možnem deležu glede na dosežene rezultate. Indeks izplačila OD za celotno 9-mesečno obdobje je 254 in omogoča normalno 5%-no rast tudi v naslednjih treh mesecih tega leta. V pretečenem delu leta smo bili priča pospešeni investicijski dejavnosti, tako v pogledu investicij v drobni inventar, tekoče vzdrževanje, kot tudi rekonstrukcij. Te aktivnosti kažejo na vitalnost naše DO, ki je kljub omenjeni težki gospodarski situaciji še vedno sposobna normalno poslovati in zagotavljati poleg enostavne tudi delno razširjeno reprodukcijo. Seveda s takšnim stanjem nismo povsem zadovoljni, predvsem zato, ker je ustvarjalni nemir nujno gonilo napredka in razvoja, vendar so naši rezultati v primerjavi z ostalim gospodarstvom, lahko bi rekli, solidni. Ustrezno pozornost smo namenili tudi zagotavljanju trajnega vira mineralne vode, saj smo pri koncu z deli na novi vrtini, za katero smo že zagotovili tudi ustrezen letošnji del sredstev, del bremena pa bomo morali prenesti v naslednje leto. Posamezni kazalci v 9-mesečnem obračunu omogočajo celovit pregled nad rezultati kot tudi nad posameznimi postavkami, ki so posebej kritične in jih bomo morali v naslednjem obdobju vzeti v pretres. Prav gotovo je ena izmed možnih poti večanja čistega dohodka zmanjševanje stroškov tako pri porabi materiala kot pri šted-nji in gospodarjenju z delovnim časom. Red, ki ga nameravamo vpeljati na tem področju, je predpogoj za naše bodoče gospodarjenje in seveda tudi predpogoj za uspešno nagrajevanje delavcev po rezultatih dela, ki ga pravkar uvajamo. Nekateri čisto gospodarski ukrepi kot tudi ukrepi s področja urejanja medsebojnih odnosov in ustreznega nagrajevanja so pogoj za normalno gospodarjenje v prihodnje, pri čemer nam doseženi rezultat omogoča normalen razvoj. Upamo lahko, da je bila javna obravnava nova mobilizacija vseh delavcev Zdravilišča za uspešno delo, pa tudi priložnost, da s kritično oceno razmer odpravimo pomanjkljivosti, kar vodi k napredku in zagotavlja uspešno gospodarjenje tudi v prihodnje. IZ VSEBINE: Program samoprispevka 1987—1991 4 — 5 Kje so meje rasti OD 6 Reelekcija 9 — 11 Iz dela OOZSMS 14 Sklepi samoupravnih organov 15 Štipendije, kadrovske novice, stanovanja 16 ŠIM '86 17 Kaj lahko stori pesem 17 Koledar prireditev 18 Vandalizem brez primere 19 SPOŠTOVANI BRALCI! Pred približno mesecem dni ste sprejeli Vrelce v novi preobleki ter če se strinjate z našo skromno oceno, z nekoliko bogatejšo vsebino. Čeprav ne eno ne drugo ne pomeni nikakršne "revolucije” v dolgoletni in vsebinsko bogati tradiciji našega časopisa, smo menili, da majhna likovno-grafična osvežitev ne more škodovati kljub temu, da je včasih težko menjati tradicionalne navade. Tudi tradicionalni in kot se je izkazalo zelo priljubljeni "karo”, je moral prepustiti mesto v novi blagovni znamki oz. simbolu našega zdravilišča. Kot ste gotovo opazili, smo skušali vsebinsko oblikovati časopis tako, da v njem objavljamo posamezne teme kot sklop sorodnih vprašanj, uvrščenih v določeno rubriko kot npr. "Iz delovnih okolij", "Odmevi”, "Dogajanja v kraju”, "Literarni kotiček” itd. Vse to smo storili z namenom, da bi bili Vrelci bolj pregledni ter da bi v bodoče lažje našli tematsko področje, ki vas posebej zanima. Tudi tiskarja smo zamenjali, tokrat je Vrelce tiskala DO "Fotolik” Celje, pa ne zato, ker bi se nam dosedanji izvajalec teh storitev "Papir in konfekcija" Krško kaj posebej zameril. Le tehnične, strokovne, stroškovne in druge pogoje obeh tiskarn smo hoteli preveriti ter tako dobiti osnovo za našo bodočo trajno orientacijo. Pohvaliti se moramo, daje naše vabilo k sodelovanju rodilo kar lepe sadove. Prvič, odkar je prevzel delovne dolžnosti nov uredniški odbor, se je pred nami pojavila potreba po kvalitativni selekciji sprejetega gradiva. Nekaj uporabnih in kvalitetnih prispevkov smo morali celo prihraniti za naslednjo številko. Upamo le, da bo tako ostalo, oziroma da boste tudi ostali zbrali dovolj korajže in se nam oglasili. Sicer pa, pišite, kaj menite o "novih Vrelcih”, kaj predlagate in kako naj izgledajo v bodoče! Postanite naš sodelavec in sotrudnik pri prizadevanjih, da skupaj vse storimo, kar vemo, znamo in zmoremo! Lep pozdrav! Urednik OB 9. SEPTEMBRU -PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH S številnimi obeležji športnega, kulturnega, družbenopolitičnega pa tudi gospodarskega značaja smo letos proslavili 9. september, praznik naše občine. Praznujemo ga, kot vemo, v spomin na davni 9. september 1944. leta, ko so borci Bračičeve brigade, Kozjanskega odreda in domači kozjanski aktivisti uresničili že dolgo in težko pričakovan sen — padec močno utrjene in razmahu narodnoosvobodilnega gibanja zelo nevarne okupatorske postojanke v Kozjem. S padcem tega sovražnikovega oporišča se je na Kozjanskem in v njegovi bližnji ter daljnji okolici še bolj razplamtelo sicer že pred tem dobro razvito narodno osvobodilno gibanje. Rečemo lahko, da je revolucija dobila nov zamah, ki je močno vplival tudi na do-tedaj manj aktivna območja, dogodek sam pa je močno odjeknil tudi v širšem slovenskem prostoru. Letošnje praznovanje je bilo ponovna priložnost, da se ozremo na prehojeno pot med obema praznovanjema ter ocenimo dosežke, hotenja pa tudi probleme in težave, ki so nas spremljali v tem času. Kljub izjemno zaostrenim družbeno-ekonomskim razmeram lahko vendarle ugotovimo, da smo dosegli nekaj vidnejših gospodarskih in infrastrukturnih rezultatov, med katere štejemo, kot je poudaril predsednik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah tov. Veljko Kolar na slavnostnem zborovanju 7. septembra, zlasti: pridobitev novih kapacitet v turizmu, še posebej v zdraviliškem, pridobitev novih, plodnejših kmetijskih površin, zagotoviti več novih delovnih mest itd., na področju družbene infrastrukture pa asfaltiranje in posodobitev več deset kilometrov lokalnih cest, zagotovitev novih telefonskih priključkov ter izgradnja nekaterih drugih infrastrukturnih objektov. Naši .dosežki v preteklem letu so toliko pomembnejši, ker so doseženi v izredno težavnih razmerah ter pogojih, posebej dragoceno obeležje pa jim daje nesebična vzajemna in solidarna pomoč velikega števila naših delovnih ljudi in občanov, ki so kljub že sprejetim obveznostim (samoprispevki itd.) našli dovolj dodatne moči in pripravljenosti, s katero so oplemenitili relativno skromna družbena sredstva. Tako so znova, kot že tolikokrat doslej dokazali, kako globoko je v našo zavest vtkana odločenost, da ne čakamo vdano na pomoč drugih, temveč da smo trdno odločeni storiti vse, kar je v naši moči za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine. Ob dnevu mrtvih POSLEDNJA ŽELJA I. Ljudje, počivajte v miru. Spokoj, tišina mojega duha, je v senci bridkega groba. II. Ko bode zemlja mene zagrnila... ko bode me človeška roka zatajila. Takrat, pomnite ljudje, ljubezni mi zemlje moja duša res nikoli ni tajila. III. Ah, kaj bi še živel, saj svet je zame breme in pekel, raje pojdem zdaj v ta miren onkraj svet, kjer misel moja gledala bo v ta prekrasen drugi svet. IV. Zatorej prosim in omahujem, z željo v sebi zatrjujem, da čimprej v zemlji črni tej, iztrunem. V. Da za vedno zbrišem, sledi pota mojih nog. Ljudje, oddahnite si... Saj pojdem še to noč, z grobarjem v to črno mrko noč. VI. Ko zvono bo zvonilo, mojo dušo v pekel bo nosilo, in takrat, za vselej vas vseh jedkih muk rešilo. VII. Je listje v vetru res takrat šumelo, ko zvonovo je zvonilo. Ko dušo mojo je nosilo, ko mrtvo se nebo je takrat gromko zamračilo. Vlil. In meni s časom je telo segnilo. V bridko mi črnilo z nagrobnim kamenom težilo. Tu beseda, miru in spokoja bila je dana... Počivajte v miru... Bilo v belini je vklesano. Peter Kužner REALIZACIJA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI ROGAŠKA SLATINA V LETIH 1982 - 1986 Nova priložnost, da dokažemo svojo pripadnost sprejetim planskim usmeritvam, ki temeljijo na prvenstvenem angažiranju lastnih potencialov je novi samoprispevek, za izvedbo katerega pravkar potekajo intenzivne priprave. V njih ne manjka kritičnih ocen našega dosedanjega dela, posebej pa je treba poudariti aktiven in ustvarjalen odnos občanov do ponudenih referendumskih programov. Menimo, da je tako prav, seveda, če stališča posameznih okolij ne temeljijo na pretirano lokalno obarvanih interesih, ki ne upoštevajo že tolikokrat dokazane vzajemne solidarnosti in realnih možnosti. Tudi v prihodnje ostaja naš strateški cilj težnja po hitrejšem gospodarskem razvoju in z njo povezana želja, da se čimbolj približamo razvitim okoljem v naši republiki. Zastavljeni cilji niso lahki tembolj, ker jih bomo morali uresničevati v znatno težjih pogojih, kot smo si to prizadevali doseči v preteklosti. Naši dosedanji dosežki pa vendarle porajajo povsem realno pričakovanje, da ob ustrezni politiki širše družbenopolitične skupnosti dosežemo pretežen del tega, kar smo si zastavili kot življenjske cilje. J.D. 9. september - praznik občine Šmarje pri Jelšah LAHKO SMO ZADOVOLJNI Tako kot vsako petletno obdobje, ko se pripravljamo na novo plansko 5-letno obdobje z novimi plani, moramo pogledati nazaj, kako smo v minulem 5-letnem obdobju opravili naloge, zastavljene s programom. Ali smo realizirali vse zastavljene cilje? Takoj moramo reči, da ne. Izpadlo je več objektov, kot npr. Avtobusna postaja, ki bi se le morala premakniti z mrtve točke saj je že konec leta 1986. Prav tako je z banko, ki sicer ima zagotovljena sredstva, vendar je njena izgradnja povezana z izgradnjo celotnega trgovskega poslovnega centra. VZDRŽEVANJE MAKADAMSKIH CEST ZIMSKA SLUŽBA — VZDRŽEVANJE ULIC TOKOVINA — JAVNA RAZSVETLJAVA SKUPAJ 1. SAMOPRISPEVEK 2. 1 % DELOVNIH ORGANIZACIJ 3. SCKIS, SIS, DPO 4. TURISTIČNA TAKSA 5. MESTNO ZEMLJIŠČE 6. PRISPEVEK KRAJANOV Športno rekreacijski center prav tako ni realiziran, vendar mu je sedaj vsaj določena dokončna naloga. Kulturnega doma še nismo dokončali in bo potrebnih še veliko naporov za dokončanje. Do 21. 11. 1986 bo izdelana fasada. Toda ne smemo pozabiti, da smo se zavestno odločili za dvoletno mirovanje z deli na objektu ter da smo sredstva predvidena v višini 7,000.000.— din namenili za izgradnjo telovadnice pri OŠ v Ratanski vasi. Ker so bila to nepovratna sredstva, je v današnjem času inflacije, ki je vsem dobro znana to pripeljalo do precejšnjega izpada pri nadaljevanju del. Pričakovali smo širšo družbeno pomoč, tako kot so jo dobili drugi, vendar mi nismo imeli te sreče. din 1. KULTURNI DOM 132,394.581,— 2. CESTA BRESTOVEC 9,733.096.— 3. BRESTOVEC — KAMENCE — VIDOVIČA 15,416.822,— 4. CESTA PERNEK 2,466.975,— 5. AVTOBUSNA POSTAJA RJAVICA 1,172.220,— 6. ŽELEZNIŠKA POSTAJA RJAVICA 655.050,— 7. ŽUPANČIČEVA UL. 633.031,— 8. STEKLARSKA UL. 1,848.189.— 9. PREŠERNOVA UL. Z JAVNO RAZSVETLJAVO 3,484.370.— 10. UL. OB PROGI 5,437.342.— 11. OSEK — ŠERBAK 1,132.558,— 12. PLOČNIK PEKO-OSNOVNA ŠOLA 456.318,— 13. UL. OB PROGI 1,905.609,— 14. UL. KOT 119.937,— 15. JAVNA RAZSVETLJAVA V KIDRIČEVI UL. 1,119.770,— 16. IZGRADNJA KANALIZACIJ 345.500,— 17. CESTA NEGONJE 847.465,— 18. CESTA TUNCOVEC 3,464.229,— 19. CESTA VELIKE RODNE 2,518.291,— 20. CANKARJEVA ULICA 1,793.616.— 21. JAVNA RAZSVETLJAVA SOTELSKA UL. 241.498.— 22. JAVNA RAZSVETLJAVA CELJSKA IN PRVOMAJSKA 4,755.582.— 23. JAVNA RAZSVETLJAVA MALE IN VELIKE RODNE 696.337,— 24. PREPLASTITEV STRME ULICE 177.986.— SKUPAJ 192,836.371,— 11,883.920,— 6,800.569,— 10,050.172,— 221,571.032,— 77,866.131.— 83,117.578.— 53,979.144.— 4,072.906,— 394.104,— 14,727.600,— 234,157.463.— SKUPAJ Vse ostale naloge, razen kanalizacijskega omrežja, so bile 100% realizirane. Nekatere aktivnosti še tečejo, in sicer: Posodobitev odcepa v Brestovški proti Šprajcu, Kidričeva — Vukovič — Mašera ter Striterjeva — Irje do obvoznice. V tem obdobju so se nadaljevala dela na obvoznici do Ferštajna. Položen je asfaltni plašč, sedaj mora cestno podjetje urediti še priključke na glavno cesto. Sredstva so združili Republiška skupnost za ceste in DO Rog. Slatina. Povezali smo se s tremi sosednjimi krajevnimi skupnostmi s sodobnimi cestami, in sicer: Plat — Jurg s Krajevno skupnostjo KRISTAN VRH Kamence — Vidoviča s Krajevno skupnostjo PRISTAVA, Tuncovec — Stojno Selo. V razpravah o samoprispevku v vseh DPO v občini se je izoblikovalo stališče, da se sredstva, ki se bodo zbrala iz naslova samoprispevka, uporabijo v razmerju 85 : 15 v korist krajevne skupnosti. Na podlagi tega stališča je Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo v gradivu z dne 22. 8. 1986 posredoval podatke o sredstvih iz samoprispevka, s katerimi bodo razpolagale posamezne krajevne skupnosti v občini. Hkrati je v gradivu podrobno predoče-na poraba sredstev za skupni program, ki zajema 15% vseh s samoprispevkom zbranih sredstev v občini. Skupni program je priložen temu gradivu. Za Krajevno skupnost Rogaška Slatina je predvideno, da se bodo zbrala sredstva v višini 360,000.000.— din. Komisija za program v Krajevni skupnosti je pripravila predlog koriščenja sredstev samoprispevka, izhajajoč pri tem iz srednjeročnega programa KS Rogaška Slatina za obdobje 1986 do 1990. V razpravah po rajonskih odborih in območnih delegacijah je bila ob obravnavi srednjeročnega programa dana prioriteta še nedokončanim nalogam iz preteklega srednjeročnega obdobja in ključnim problemom v Krajevni skupnosti. Na podlagi tega je komisija za program v Krajevni skupnosti pripravila predlog programa koriščenja sredstev samoprispevka, kot sledi: Za posodobitev teh cest z asfaltno prevleko je v večji meri prispeval SCKIS. Tudi osnovna šola v Ratanski vasi je zgrajena v tem srednjeročnem obdobju, vendar iz skupnih sredstev samoprispevka, tako da se je v tem srednjeročnem obdobju precej sredstev vrnilo nazaj v Rogaško. V nadaljnjem vam posredujemo seznam objektov, ki so bili zgrajeni v tem obdobju, ter porabljena sredstva za opravljeno delo. V teh zneskih niso zajeta dela krajanov, ki so bila prelomnica pri marsikateri akciji in jih nikakor ne smemo pozabiti. Tudi sredstva SCKIS niso zajeta v celoti v ovrednotenih delih, ki so pred vami. Tudi nekatera manjša dela niso zajeta v postavkah, prav tako nekatera dela še niso obračunana, zato prihaja do razlike med prihodki in odhodki, ki so prav tako sestavni del tega poročila. 1. KULTURNI DOM 150.000.000.— din Na vseh razpravah je bila izgradnja kulturnega doma potrjena kot prioritetna naloga, zato mu je namenjeno največ sredstev. S temi sredstvi bi se nadaljevala dela na notranji ureditvi prostorov za posamezne namembnosti. Za dokončanje in celotno funkcioniranje kulturnega doma bi po oceni na podlagi iz leta 1986 bilo potrebno zbrati cca 400,000.000,— din. Manjkajoča sredstva 250,000.000. — din bo potrebno zbrati iz drugih virov, in sicer iz vseh SIS in drugih dejavnikov v občini, ki financirajo programe krajevnih skupnosti ter iz Republiške kulturne skupnosti. 2. Avtobusna postaja je vrsto let kamen spotike vseh krajanov in gostov, zato je na javnih razpravah bila prav tako potrjena kot ena od prioritet. V programu je namenjeno za komunalno ureditev kot nujen delež Krajevne skupnosti pri izgradnji celotnega objekta, 25,000.000,— din. Ostala sredstva bodo črpana iz sklada za urejanje stavbnih zemljišč. Izgradnjo objekta financira Izletnik Celje." Sporazum je že podpisan. Delež sklada Krajevne skupnosti za zemeljska dela je 69.000. 000,— din za objekt pa 90.000. 000,— din skupaj cca 160.000. 000,— din. 3. Telovadnica TV D Partizan je v kritičnem stanju in ne zagotavlja naj- nujnejših pogojev za telesno vzgojo otrok in mladine iz pripadajočega okoliša. Najkrajša pot za reševanje tega problema je, da se zanj zavzamejo SIS! in drugi prizadeti dejavniki. V programu Krajevne skupnosti je za to namenjeno 20,000.000.— din. 4. Po podpisanem sporazumu za izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja-kolektorja smo mi kot sopodpisnik dolžni sofinancirati izgradnjo sekundarnih kanalizacijskih vodov v dolžini 14 km. Komisija je predvidela 20,000.000,— din. Ta sredstva se bodo oplemenitila s sredstvi GOKOP, sklada SKIS in s prispevki krajanov. 5. Športno rekreacijski center v Rogaški Slatini je že vrsto let pereč problem. Ker nimamo terena za športno rekreacijo, je oviran normalen razvoj otrok in mladine pa tudi rekreacija odraslih. Zato smo se odločili, da se ta problem enkrat dokončno reši. Za začetek del je v programu predvidenih cca 20,000.000.— din kot podlaga za pridobitev prioritete v SIS in drugih virih sredstev. 6. V programu SIS za PTT je v tem srednjeročnem programu predvidena izgradnja pošte v Rogaški Slatini. Pri realizaciji tega projekta je treba planirati nujen delež sredstev krajevne skupnosti, zato je predvidenih 20,000.000,— din. Verjetno nujnosti nove pošte v Rogaški Slatini ni potrebno posebej utemeljevati. 7. Za rekonstrukcijo in asfaltiranje cest in ulic je komisija predvidela 70.000. 000.— din. V uličnem sistemu se predvideva soudeležba sklada in krajanov. Pri kategoriziranih cestah je planirana udeležba SCKIS ter krajanov in krajevne skupnosti. Ob upoštevanju teh osnov in do sedaj veljavnih ključev financiranja bi bilo možno program v celoti izvesti. Pri rekonstrukciji Prvomajske ulice se predvideva tudi udeležba Cestnega podjetja. 8. Za rekreacijo vseh krajanov v poletnem času je ureditev športnega bazena ključnega pomena. V programu je namenjenih 10.000. 000.— din zato, da se kritično stanje na športnem bazenu začne sanirati in pritegnejo k reševanju tega problema zainteresirani dejavniki v kraju, treba pa bo najti nosilca celotne investicije. 9. Gost promet in hkrati preozek most pri Kmetijski zadrugi, dotrajano cestišče, ki je tudi brez pločnika, spravlja v življenjsko nevar- PROGRAM KORIŠČENJA SAMOPRISPEVKA V OBDOBJU 1987 - 1991 nost ljudi, ki tod hodijo. Zato je komisija predvidela 5,000.000.— din kot delež krajevne skupnosti pri sanaciji tega problema, vključiti pa se bodo morali tudi viri sredstev iz interesnih skupnosti. 10. Zaradi nevzdržne prometne situacije v središču Rogaške Slatine, ki resno ogroža krajane in goste, je komisija kljub gradnji zunanje obvoznice, ki bo dopravila le del prometnega infarkta, predvidela 10,000.000.— din za pričetek pripravljalnih del interne obvoznice. Reševanje tega problema je povezano s funkcijo nove avtobusne postaje. Projekti za interno obvoznico so že narejeni, saj je obvoznica predvidena z zazidalnim načrtom. Vključitev te postavke v program predstavlja podlago za pritegnitev sredstev gospodarskih in drugih dejavnikov v kraju in občini z namenom, da se problem čimprej reši. 11. V programu porabe sredstev ne smemo pozabiti na potrebe oddaljenih delov krajevne skupnosti, predvsem ko gre za urejanje najnujnejših cestnih povezav. Zato je komisija predvidela 10,000.000,— din za vzdrževanje makadamskih cest. Ostale postavke iz predvidenega srednjeročnega programa Krajevne skupnosti se bodo financirale iz drugih virov sredstev, pri čemer ima največjo težo pri sredstvih Krajevne skupnosti še prispevek iz dohodka delovnih organizacij. Le s podporo združenega dela bo možno realizirati zastavljene naloge po programu, ki je bil sprejet za tekoče srednjeročno obdobje. Predlog programa dajemo v javno razpravo z namenom, da se z njim seznani sleherni krajan ter da se upoštevajo morebitne argumentne pripombe v razpravi. Dejstvo je, da s sredstvi, ki se bodo zbrala, ne bo mogoče rešiti vseh problemov, ki pestijo naš kraj zato je komisija pri svojem delu predvidevala za celotno Krajevno skupnost največjo možno udeležbo drugih virov sredstev. Predsednik komisije za planiranje in izvedbo programa Zagoda Milan CESTE, KI SO PREDVIDENE ZA ASFALTIRANJE: a-4500. din m2 cene 1.1986 1. ODCEP OBVOZNICE GOKOP — BUT 300 m din 4,050.000,— 2. RJAVICA + OGRIZEK 800 m = 10,800.000,— 3. STARI COL-RJAVICA 800 m 10,800.000,- 4. DEČKO —ŠIPEC TRŽIŠČE 40'0 m - 5,400.000,— 5. PELKO - PLAVČAK TRŽIŠČE 400 m = 5,400.000,— 6. KAMENCE — ŠKORC — PRISTAVA 1650 m = 22,275.000,— 7. ŽERAK — OGRIZEK (CEROVEC) 500 m - 6,750.000,— 8. STONJŠEK — KOREZ (CEROVEC) 700 m - 9,459.000,- 9. TONJKO — NEŽMAH (CEROVEC) 700 m = 9,450.000,— 10. TOPOLE — MALE RODNE — KS KRISTAN VRH 2100 m - 28,350.000,— 11. ROG. SLATINA — NIMNO — KS PRISTAVA 3200 m = 43,200.000,— 12. KUŽNAR — LORGER — TEKAČEVO 900 m — 12,150.000,— 13. ODCEP — REP. CESTA — PIŠEK TEKAČEVO 500 m - 6,750.000,— 14. SONCE — MIZARSTVO — TRŽAŠKI HRIB 600 m = 8,100.000,— SKUPAJ 13.550 m 182,925.000,— POSODOBITEV CEST IN ULIC V LETIH 1987 - 1991 a - 4300.— din za m2 v I. 1986 din 1. ULICA NA LIVADI 100 m = 1,290.000,— 2. KVEDROVA I. II. 200 m = 2,580.000,— 3. ŠLANDROVA — GOVEDIČEV HRIB 700 m = 9,030.000,— 4. STEKLARSKA UL. 200 m = 2,580.000,— 5. ULICA TALCEV 300 m = 3,870.000,— 6. CESTA NA BOČ — RAZŠIRITEV 600 m = 7,749.000,— 7. BRESTOVŠKA — ODCEP SLUGA — TRATEŠKI 400 m = 5,10.000.— 8. ULICA POD BELLEVUEJEM 400m = 5,160.000,— 9. LOVSKA ULICA 600 m = 7,740.000,- 10. VID IVANUŠEVA 300 m = 3,870.000,— 11. ŽIBERNIK ULICE 600 m = 7,740.000,- 12. PRVOMAJSKA — REKONSTRUKCIJA 1200 m = 20,064.000,— 13. UL. XIV. DIVIZIJE - REKONSTRUKCIJA 800 m = 10,320.000,— SKUPAJ 6400 m = 87,144.000,— Ceste pod zaporedno številko 1, 2, 3, 6, 10, 11 in 14 so v programu financiranja SCKIS 70% in krajanov 30%. Ostale ceste bodo financirane v razmerju 60% Krajevna skupnost in 40% krajani. Obsežnejše rekonstrukcije v makadamu bodo opravljene na cestah: Sp. Negonje — Zg. Negonje, 1000 m Kamence — Rajnkovec, 600 m Gaberce — Brodeč — KS Pristava, 1900 m Pristava — Vinec, 900 m. Nadaljevali bomo tudi z ostalimi aktivnostmi po izdelanem programu KS za srednjeročno obdobje, vendar bodo financirane iz drugih virov. Tu predvsem mislimo na javno razsvetljavo pločnika v Celjski in Tržišču ter povečanje zmogljivosti vodovodnega omrežja, kjer ta ne zadošča. Prav tako ne smemo pozabiti na protipožarne hidrante, ki bodo financirani iz sredstev SCKIS. V ulicah pod zaporedno številko: 1, 2, 3, 8, 11, kjer so krajani plačali prispevek za urejanje stavbnih zemljišč, bo investitor Sklad za urejanje stavbnih zemljišč. Ostale ulice pa bodo investirali krajani in krajevna skupnost v razmerju 60% KS in 40% krajani. Pri rekonstrukciji Prvomajske bodo investitorji Cestno podjetje kot uprav-Ijalec ceste, Sklad za urejanje stavbnih zemljišč in KS. Ulica XIV. divizije bo rekonstruirana iz sredstev KS in GOKOP kot investitorja kolektorja. Vse postavke so ovrednotene po cenah iz leta 1986. / KJE SO MEJE RASTI OSEBNIH DOHODKOV ? Vprašanje, ki si ga zastavlja vsak dober gospodar, vsak kolektiv, ki odgovorno gospodari združbenimi sredstvi; vprašanje, ki si ga zastavljamo tudi pri nas vsak mesec in ob vsakem obračunu in ki je vse bolj prisotno v politiki in izjavah zveznih in republiških organov. Trdijo namreč, da so pretirani osebni dohodki pomemben vir inflacije, ker silijo k zviševanju cen in zmanjšujejo obnovitveno sposobnost gospodarstva in njegov razvoj. Dejstvo, da mora država opredeljevati delitveno razmerje dohodka, dokazuje nezrelost in neodgovornost samo-upravljalcev, ki bi potemtakem razdeljevali za OD toliko, da bi ogrozili obstoj in razvoj svoje DO, jo razprodali, da bi kratek čas bolje živeli. Kot da bi kmet razprodal živino, zemljo, les in užival nekaj let, naprej bo že kdo drug skrbel, potomci pa se naj znajdejo, kakor vedo in znajo. Prispodobo, prevedeno na jugoslovansko gospodarstvo, bi kazalo dopolniti le še z običajnimi modrovanji: "Razdelimo, bo že družba poskrbela za nas, saj še ni nihče propadel!” Ali smo mi takšni? Ali mora tudi zaradi nas država določati, koliko in kako delimo? Ali se tudi mi zanašamo, da nas bo že nekdo rešil, če bomo danes pojedli svojo prihodnost? Ne! Odločno ne! Mi nismo takšni, naš kolektiv je dovolj zrel in odločen, da z uspešnim in preudarnim gospodarjenjem zagotovimo razvoj in obstoj naše DO še stoletja. Še več! Menimo, da je nekritično reševanje vseh zgu-bašev, neupravičena solidarnost, največja potuha neodgovornosti, ki je pripeljala do situacije, ko mora država odrejati osnovna merila gospodarjenja. Mi se pridružujemo tistim, ki zagovarjajo sistem odgovornosti gospodarskih subjektov za lasten razvoj, država pa naj skrbi za usmerjanje in enakopraven položaj vseh. Če tako gledamo na stvar, potem pozabimo na dušebrižništvo države in sami sebe vprašujemo, ali odgovorno delimo, ali dovolj velik delež dohodka" namenjamo za razvoj, skratka ali dobro gospodarimo? Moramo ugotoviti, da so bili OD, ki jih pri nas jemljemo kot naložbo v delo, v človeško ustvarjalnost, v preteklih letih zaradi samoodpovedova-nja znatno prenizki, da niso sproščali delovnosti in ustvarjalnosti naših delavcev, pač pa vzbujali kompleks, tesnobo in pasivnost. Saj višina in kupna moč zasluženega denarja nista glavna vzvoda zadovoljstva, pač pa spoznanje, da imajo drugi veliko več, da je naše delo podvrednoteno. Takšno stanje vpliva na produktivnost obstoječih delavcev, preprečuje prihod novih mladih, kar vse zmanjšuje interes in končno tudi gospodarski rezultat. Ko se kolo zavrti, spoznamo naenkrat, da smo znova siromašnejši, da ne gremo naprej, pač pa nazadujemo. Pričujočo trditev potrjuje dejstvo, da smo v Zdravilišču doživeli v nekaj letih pravi razcvet delavnosti in ustvarjalnosti, da smo tudi finančno izplavali in da smo se vsestransko okrepili. Gotovo je k temu veliko prispevala dediščina, zdravo jedro kolektiva in urejeni pogoji dela, ki so sad minulega dela, vplivala so sprotna vlaganja v boljšo kvaliteto za pestrejšo ponudbo in v raziskave tržišča. Vendar je pomemben del produktivnosti in uspehov gotovo nastal tudi zaradi pravičnejšega in skladnejšega nagrajevanja delavcev, saj smo dosegli cilj slovenskega povprečja z malenkostnim zaostajanjem. Prakso rednega mesečnega ugotavljanja naših zmožnosti se je izkazala kot uspešna, saj v tej eri izredne inflacije na daljši rok ne moremo planirati, pri čemer pa smo največji možni delež namenjali tudi za osebne dohodke. In v tem je sedaj bistveno vprašanje. Kaj je pravi odnos med skladi in osebnimi dohodki v Zdravilišču, da lahko rečemo, da dajemo za eno in ne dajemo za eno ali drugo preveč? Kar takoj moramo ugotoviti, da rešitev ni v formuli, ki jo ponuja ali predpisuje oblast, ko pravi, da rast OD ne more presegati rasti dohodka. To načelno lahko velja v DO pod pogojem, da je bilo to razmerje v preteklem primerjalnem obdobju ravno pravo. Na ravni gospodarstva dežele pa formula deluje krivično, ker je nekdo startal pri klobasi, drugi pa z zeljem, poprečno pa jesta klobaso z zeljem. Še slabša je varianta administrativnega odrejanja z indeksi, kar je preprosto, vendar povsem krivično, ker gre za različne starte. Najbolj pomembno je spoznanje, ki iz tega sledi, da moramo sami najti pravo mero, ki jo moramo prilagajati razmeram, potrebam in ciljem. Cilji pa so zadovoljeni in produktiven delavec, ki se razdaja za svojo delovno organizacijo, in primerni skladi, ki nam bodo omogočili tekmo s konkurenco in potreben razvoj. Če tako gledamo na stvar, potem moramo ugotoviti, da smo z rastjo OD zadnjega obdobja zmanjševali sklade in da smo prišli do kritične meje, ko se moramo kot dobri gospodarji zamisliti. Tako velika delovna organizacija pa skoraj brez skladov, kar še posebej velja za TOZD 1, je gotovo vse prej kot ugodno, tudi če upoštevamo težke pogoje gospodarjenja, ki veljajo nasploh. Da smo z novim deviznim zakonom hudo oškodovani, je res, vendar je pričakovati, da bo širša družba spoznala prednost turizma, predvsem zdraviliškega pri zagotavljanju konvertibilnih deviz in ponovno začela nagrajevati ta izvoz z največjim neto deviznim učinkom. Morda bo to že letos s popularnim tretjim paketom ukrepov federacije, morda drugo leto, ni pomembno, važno je, da lahko pričakujemo boljše čase ali bolj pravičnejšo obravnavo. To pa bo priložnost za nov, večji korak k posodobitvi in bogatenju naše ponudbe, za nove naložbe, ki nam bodo zagotavljale dobro življenje tudi naslednja leta. Zato se moramo pripravljati, čeprav trenutno z malo denarja, kot da bomo vsak hip investirali, pripravljati načrte in voditi razgovore z drugimi možnimi sovlagatelji. Smo na pragu dvorane, kjer paradirajo najboljši zdraviliški' in turistični centri Evrope, vstopnina za njihovo družbo pa stane nekaj denarja in korajže. In če vse skupaj povežemo z vprašanjem na začetku, kje so meje rasti OD, kakšna je formula našega dobrega gospodarjenja, bi lahko zaključili: Za normalno produktivnost in primerno počutje delavcev Zdravilišča se moramo pri izplačilih OD držati splošnega povprečja v republiki, ker si to s pridnim delom tudi zaslužimo, vso ostalo vrednost ali dohodek, ki se bo v prihodnosti pojavil, pa smotrno vložiti v razvoj, ki ga načrtujemo. Seveda, če se pojavi? Zato potrkajmo po leseni mizi in strnimo vrste. Za našo prihodnost gre! Darko Bizjak Glavni direktor DOSEDANJE DELO NA PODROČJU NAGRAJEVANJA GLEDE NA DOSEŽENE REZULTATE DELA V dosedanjem delu komisije, ki jo sestavljajo predstavniki iz posameznih področij dela vseh TOZD in DSSS v sestavu DO "Zdravilišče Rogaška Slatina”, so bila obdelana sledeča področja: — na podlagi definirane mikroorgani-zacije so bili izdelani opisi del in nalog po enotni metodologiji, predpisani s strani Zavoda; — dela in naloge so bile ovrednotene po 3 osnovnih kriterijih in to: strokovna izobrazba, delovni napori in odgovornost. Opisi oziroma definicije po posameznih kriterijih so bili delani po Standardni metodologiji za ugotavljanje zahtevnosti del in nalog. Delo je potekalo po timskem principu, kar pomeni, da je bila vsaka naloga analitično ocenjena na podlagi metodologije in ob sodelovanju vseh članov komisije ob strokovnem us- merjanju predstavnika Zavoda. Ocene so bile dane s črkovnimi znaki, tako da vrednost posamezne stopnje članom komisije ni vnaprej znana, kar zagotavlja objektivnejše ocenjevanje. Ocene bodo v nadaljnjem delu točko-vane, tako da bodo rezultati izraženi numerično in medsebojno vrednostno primenljivi. Nadalje bo izdelana takoimenovana logična kontrola, kjer bodo odpravljene morebitne napake. Tako dobljene vrednosti bodo predstavljale osnovo za izračun osebnega dohodka. Obračunani osebni dohodek pa bo povečan ali zmanjšan glede na dosežene rezultate dela skladno s pravilnikom o ugotavljanju delovne uspešnosti, katerega predlog bo izdelal Zavod do meseca oktobra. Delo poteka normalno, pri čemer povzročajo težave zadolžitve posameznih članov tima, ki pa jih vsi rešujemo z veliko mero medsebojnega usklajevanja. Timsko delo je doseglo zelo visoko stopnjo, tako da dosežemo enotnost kriterijev in uskladitev mišljenj za posamezne kriterije, ki se v končni fazi manifestirajo kot ocena, ki ima za vsa dela in naloge identičen pristop. Z delom do sedaj smo lahko zelo zadovoljni, seveda pa bodo rezultati, dobljeni s to analitično oceno, brez dvoma porušili obstoječa razmerja, kar je rezultat standardnega dela in nikakor odnos do posameznika, ki trenutno ta dela opravlja, saj smo ocenjevali dela in ne ljudi, ob upoštevanju nekaterih organizacijskih sprememb. Zorin Janko RAZMIŠLJANJA NA TEMO: "OCENJEVANJE” Paketi, ukrepi, nove podražitve: tovariši, zategnimo pasove, tovariši treba bo... Vse za boljši jutri. Mora nam uspeti. Gospodarstvo na realna tla. Streznitev, povečati izvozni plan, odstotki, procenti, realizirati samo pokrite investicije, kako povečati OD. Stabilizacija tu, stabilizacija tam, povsod. To so parole, to so vzkliki, namigi, priporočila nam vsem — vsak dan v vesoljnem dnevno informativnem tisku. Sem ter tja kak "jebenti” na račun vse slabših storitev. Naš sedanjni trenutek, naš vsakdanjik. Kako dolgo še? Bomo videli. Vse je odvisno od nas samih. Od zavesti vsakega posameznika, od vse velike družbe. Ko bomo prav vsi pljunili v roke, začeli delati in zaživeli na enaki stopnji delovne discipline in potrebnega samoodpo-vedovanja, bomo solidarni. Vsaka drugačna solidarnost je lažna. Naj ve desnica kaj dela levica. Čemu vsa ta nakladanja? Ne kar tako, brez vzroka. Pred nami je nekakšna prelomnica. Odločamo se za nekaj novega. Saj je vsak dan kaj novega, boste dejali. To nas sploh ne preseneča več. Vendar pa se tokrat moramo malo zamisliti. Zamisliti nad vso našo solidarnostjo. Tudi na tisto okrog sebe. V vsakem delovnem okolju imamo ljudi, ki odstopajo od sivega povprečja. Torej zelo delovne in manj delovne. Po splošni jugoslovanski praksi (beri: težnji po nekakšni uravnilovki) zopet po krivici vse skupaj tlačimo v zlato sredino. Pri tem se sploh ne zavedamo, da s tem jemljemo moralo boljšim, ki zgubljajo voljo, misleč, kaj bi se trudil, ko pa oni enako potegne za mnogo manj vloženega truda. Sedaj imamo pred sabo uvoženo "zdravilo” za to bolezen. "Ugotavljanje prispevka delavca po kvaliteti dela” ali kratko ocenjevanje dela. Kako ta sistem deluje, se je že pokazalo v tozdu I, kjer se že s pridom uveljavlja. Torej smo res na veliki prelomnici. Z ocenjevanjem kvalitete dela stimulirati delavca in ga pripraviti do razmišljanja, ali se njegov trud splača ali ne. Mogoče bomo s tem dosegli tudi drugačno obravnavanje razvitih in nerazvitih. Ljudje so v glavnem uspešni in manj uspešni. Kako sprejemajo novost delavci, pa prihodnjič. RUSTI VLOGA KRAJA IN DRUGIH DEJAVNIKOV V RAZVOJU TURIZMA Turizem smo ljudje — ta, v zadnjem času velikokrat ponavljani izrek, ima svoje korenine širom po svetu. Povsod, kjer se je turizem kot eden najbolj značilnih družbenih pojavov razvil na podlagi večstoletne tradicije ali pa v preteklosti nastalih in novih turističnih ustanov, se pomena teh besed dobro zavedajo. Na uspešnost razvoja turizma vplivajo tako pogoji na makro planu — v smislu razvitosti, organiziranosti in urejenosti širše družbene skupnosti — republike, države, bolj neposredno pa seveda v ožjem okolju, v občini, v krajevni skupnosti. Nič čudnega torej, da je temu članku postavljen takšen naslov. Da bi bližje ponazorili občutljivost in mnogostranost turističnega dogajanja, si dovoljujemo naslednjo primerjavo. Pri nastajanju proizvodov, izdelkov najrazličnejše vrste, nam je logično, da se te oblike dejavnosti odvijajo največkrat v industrijskih in drugih obratih, delavnicah, tovarnah ali na poljih, kmetijskih kombinatih, kmetijah itd. Povsod tam velja nekakšen poseben režim dostopa v prostore zaradi zavarovanja le-teh itd. Zaradi tega ostaja seveda očesu marsikaj skrito, končni porabnik proizvoda nima podrobnejšega vpogleda v morebitne medfazne težave, ki pestijo to proizvodnjo. Bistven je le končen izdelek in tudi pri tem je še selekcija pri izhodni kontroli, ki razvršča blago na tisto prve vrste, druge vrste ipd. Skratka, lahko rečemo, da se notranji problemi pri nastajanju proizvoda rešujejo za zaprtimi vrati oziroma interno. Pri tem se blago večinoma prodaja še preko posredniških mrež, trgovine idr. V primerjavi z opisanim je integralni turistični proizvod zelo heterogeno sestavljen, v veliki večini se storitve nudijo gostu neposredno in s tem sta proizvodni in prodajni proces tesno povezana. Vse hibe kakovosti storitev koristnik — gost — občuti neposredno. Pri tem še posebej velja to, da storitev ni le tisto, kar gost dobi na krožniku ali v drugi obliki, pač pa precej več. Pomembna je urejenost proizvodnih in prodajnih prostorov, osebja, odnos osebja do gosta, skratka lahko rečemo, da je tu tisoč drobnih stvari, ki ustvarjajo popolno sliko kvalitete turističnega proizvoda. Jedro izreka, turizem smo ljudje, je prav tako v tem, da turisti pri bivanju v našem kraju ne zadostijo svojim potrebam samo v osnovni turistični — gostinski in zdravstveno rekreativni ponudbi, ampak koristijo še vrsto drugih storitev in proizvodov. Sem spadajo primerno urejeno cestno omrežje, prometne in druge povezave, PTT storitve, urejena turistična in komunalna infrastruktura, trgovinska ponudba, storitvena in proizvodna obrt, kulturna in športna ponudba in še in še. Malo je dejavnosti, ki v svojem področju dela ne bi imele elementov, ki so pomembni in potrebni za razvoj turizma. Gospodarske učinke je tako mogoče iskati v vseh teh dejavnostih. Ravno ta komplementarni in za številne dejavnosti pospeševalni in multiplikativni učinek turizma je razlog, da se v svetu posveča turizmu v razvojnih programih takšna pozornost. Ob tem je treba poudariti, da turisti merijo oziroma ocenjujejo ponudbe po urejenosti in organiziranosti neturističnih dejavnosti, ki so lahko motiv za turistični obisk. Gost ni prišel v nek turistični kraj samo zato, da bi stanoval v hotelu in koristil osnovne penzionske storitve. To je samo nujen del ponudbe, ki mora biti sicer brezhibno urejen in mora izpolnjevati pogoje veljavnih standardov. Verjetno pa je gost prispel v hotel zaradi določenih drugih motivov kot so zdravljenje, rekreacija, obisk naravnih lepot in zgodovinskih ter kulturnih znamenitosti, nakupovanje, klubska in druga srečanja itd. Po izgrajenosti te neturistične ponudbe, urejenosti okolja, organiziranosti javnih služb, prijaznosti — gostoljubnosti ljudi — domačinov in delavcev, gosti ocenjujejo kvaliteto in primernost cen, ki veljajo v hotelski hiši oziroma v osnovni turistični ponudbi. V tem smislu je seveda potrebno, da DPO, organi KS, SIS in občinski organi in službe sploh v naši občini, kjer je turizem opredeljen kot prednostna panoga, temu področju posvetijo primerno pozornost. Pri tem ne gre le za urejanje razmer v Rog. Slatini ampak tudi v drugih KS na področju občine, saj je tu lepo število za turistični obisk atraktivnih točk. Pred časom je bila v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije kot najširši frontni organizaciji, sprejeta naloga na nivoju zvezne konference, da organizira družbene sile, da delujejo v društvenih organizacijah pri pospeševanju razvoja turizma. Gre torej za ponovno iniciativo za ustanavljanje turističnih društev v vseh organiziranih okoljih — krajih... Družbeni plan do leta 2000, plani turističnih delovnih organizacij ter drugi dokumenti v naši občini že vsebujejo smernice za razvoj turizma v obdobju, ki je pred nami. V zaostrenih pogojih trženja in gospodarjenja je turizem primerna varianta za dvig iz zaostalosti ne samo za občino, ampak tudi za vso državo. Prav zaradi vse večje konkurence na trgu pa postaja zagotavljanje kvalitetne ponudbe vedno bolj pomembno. Tako je vse bolj nujno povezovati vse dejavnike v KS in širše v usklajen sistem turistične ponudbe, kjer izrek, turizem smo ljudje, ni le mrtva črka na papirju. Različne oblike organiziranja in aktivnosti družbenih sil so v kraju, kjer poudarjamo pomen samoprispevka za urejanje ključnih problemov, ki pestijo kraj, tudi za razvoj turizma zelo pomembne. Obširen, optimističen, vendar objektivno gledano, uresničljiv program porabe sredstev, ki bi se ob uspešno izvedenem referendumu natekla v naslednjih petih letih, bi prav delavci Zdravilišča kot turistični delavci in krajani morali sprejeti kot primerno varianto in lahko mirno rečemo, edino priložnost za zagotovitev lepšega izgleda kraja, kjer živimo in delamo. Ob zbranih sredstvih, ki bi se na ta način natekala in smotrno, skladno s postavljenim programom uporabila, ima še globji pomen aktiviranje ljudi — krajanov pri urejanju in zagotavljanju lepšega jutri. Tako bo naš kraj tudi za goste bolj privlačen, turistična ponudba v njem pa bolj cenjena. Milan Zagoda ZGODILO SE JE... Zgodilo se je! Nič kaj usodno pomembnega, pa vendar za naše razmere in okolje tako neobičajno, da ne moremo tiho preko tega... Bralci se gotovo spominjate, da smo v programske usmeritve našega glasila med drugim zapisali tudi težnjo, da glasilo oziroma njegovi sodelavci, s kritičnim pristopom k obravnavi posameznih primerov prispeva svoj delež k samoupravnemu razreševanju še vedno prisotnih problemov, težav in nedoslednosti, ki nikakor niso prevladujoča značilnost v naših delovnih okoljih, so pa nujno prisotni in neodpustljiva laž bi bila trditev, da smo prav mi zanje imuni. Nikakor ni naš namen igrati "interno policijo” kot nam nekateri polglasn.o očitajo. Le tvoren, konstruktiven člen v verigi samoupravnega urejanja medsebojnih odnosov želimo biti, člen, ki bo konstruktivno (in nerazdiralno - zopet očitek) prispeval k aktiviranju vseh vsakogar, ki sta mu pri srcu resnica in ustvarjalen odnos do vsega, s čemer se srečujemo ob vsakodnevnem življenju in delu. Takšna usmeritev izhaja, kot smo že poudarili, iz programske usmeritve, sprejete na seji predsedstva konference sindikata naše DO in v njej ni prostora za kakršnokoli neformalno "cenzuro”, ki bi v interesu "miru ter dobrih odnosov za vsako ceno” opravljala svoje vzvišeno poslanstvo. Sodimo, da smo delavci DO Zdravilišča dovolj razgledani in zreli, da bomo ob raznih dilemah in na videz še tako zapletenih problemih, našli pravšen odgovor pa tudi rešitev iz nastale situacije. V teh prizadevanjih so Vrelci pomemben dejavnik, ki sicer nikakor ne smejo postati glasilo tistih, ki sami slabo delajo, so vedno in povsod pripravljeni odkrivati in napadati domnevne napake drugih ter s tem odvračati pozornost od sebe. Žal takšni primeri niso tako redki, vendar je tudi zanje dovolj prostora na straneh našega glasila; seveda vsebinsko drugače kot akterji sami želijo in pričakujejo. Takšne tendence pa ne morejo in ne smejo biti razlog, da bi jih posploševali in že vnaprej proglašali vsako kritiko, zlasti dobronamerno, za škodljivo razdiralno in za nas sramotno, saj Vrelce berejo tudi izven naše delovne organizacije. Pre-. pričam' smo prav v nasprotno: našo moč, zrelost in pripadnost k vsemu, kar usmerja napredek, dokazujemo prav z odgovornim odkrivanjem naših šibkih točk ter z iskanjem sredstev, da jih odstranimo. Zato zatekanje k molku, užaljenosti, napadom v ozkih krogih itd. ne vodi nikamor. Navsezadnje so tudi odmevna kongresna sporočila nakazala pot, ki vodi do resnice: odgovorimo s knjigo na knjigo (za nas malce previsok cilj) in s člankom na članek. Slednje pa nam ne bi smelo povzročati nepremostljivih težav. Zato, dragi tovariši in sodelavci, ki vas je prizadel intervju o nekaterih problemih v Pralnici, povejte resnico. Vsi vemo, s kako skrajnimi napori zagotavljate normalno funkcioniranje pretežnega dela naše delovne organi- zacije. To navsezadnje dokazujejo tudi naši poslovni rezultati, naš renome doma in v svetu, skratka naši dosežki. Mar res verjamete, da lahko vse to razvrednoti en sam intervju, ki pa vendarle kaže, da nas tarejo problemi, ki so v bistvu naši skupni. Če je res, da je intervju tendenciozen, pogojen s posebnimi interesi intervju-jane osebe, odkrijemo še drugo plat medalje! D.J. V hotelski restavraciji sedita moški in ženska, ki pregledujeta jedilni list. Kaj naj naročim, draga, vpraša moški. Za sebe naroči avtomobil prve pomoči, kajti pravkar je vstopil moj mož. Razgovor v hotelski recepciji: Ali je soba cenejša, če jo vzamem za cel teden? Oprostite, to moram vprašati šefa recepcije. Ni se še zgodilo, da bi kakšen gost ostal cel teden. Naj vidim še priporočilo, reče direktor novi tajnici, ki naj bi začela delati. Zelo rad, reče, a kaj bo, če kdo vstopi v pisarno. Bojan Kranjec REELEKCIJA DELAVCEV S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI V kratkem bo nekaterim delavcem potekla doba, za katero so bili imenovani kot poslovodni delavci oziroma delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v posameznih TOZD kot tudi v DO. V januarju 1985 pa so bile sprejete spremembe oz. dopolnitve statutov TOZD in DSSS, s katerimi se je pojem reelekcije razširil še na dodatna dela in naloge, za katera je v nadaljevanju podan razpis. RAZPIS Komisija za delovna razmerja TOZD Zdraviliška dejavnost — zdravstvo, TOZD Pralnica, TOZD Vzdrževalna dejavnost ter DS Skupnih služb razpisujejo v skladu s spremembami in dopolnitvami Statutov TOZD in DSSS z dne 29. 1. 1985 ter v skladu z Družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Šmarje pri Jelšah, dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: I. V TOZD Zdraviliška dejavnost -gostinstvo 1. Vodenje poslovodstva "Donat” 2. Vodenje poslovodstva ”Sava” 3. Vodenje poslovodstva "Pošta" 4. Vodenje poslovodstva "Slovenski dom” 5. Vodenje poslovodstva "Zdraviliški dom” 6. Vodenje poslovodstva "Sonce” 7. Vodenje poslovodstva "Bellevvue” 8. Vodenje poslovodstva "Bohor” 9. Vodenje poslovodstva "Hoteli I.” 10. Vodenje poslovodstva "Hoteli II.” II. Vodenje recepcije hotela "Donat” 12. Vodenje recepcije hotela "Sava” 13. Vodenje kuhinje "Donat” 14. Vodenje kuhinje "Sava” 15. Vodenje kuhinje "Pošta” 16. Vodenje kuhinje "Slovenski dom” 17. Vodenje kuhinje "Zdraviliški dom” 18. Vodenje kuhinje "Bellevvue” 20. Vodenje kuhinje "Soča” 21. Vodenje kuhinje "Sonce” 22. Vodenje strežbe hotela "Donat” 23. Vodenje strežbe hotela "Sava” 24. Vodenje prireditev 25. Vodenje nabave 26. Opravila referenta prodaje zdraviliških storitev za tuji trg 27. Opravila referenta prodaje zdraviliških storitev za domači trg 28. Tehnično vodenje gostinstva II. V TOZD Zdraviliška dejavnost - zdravstvo 1. Opravila glavne medicinske sestre 2. Vodenje fizioterapije 3. Vodenje laboratorija - zdravstvo 4. Vodenje sprejemne pisarne III. V TOZD Polnilnica 1. Tehnično vodenje proizvodnje -Polnilnica 2. Vodenje kontrole kvalitete proizv. 3. Vodenje odpreme mineralne vode in brezalkoholnih pijač 4. 2x vodenje obrata Polnilnice 5. Vodenje polnjenja CO2 6. Vodenje vzdrževanja elektro naprav - Polnilnica 7. Vodenje skupine stroj, vzdrževanja 8. Vodenje avtoparka 9. Vodenje avtomehanične delavnice 10. Vodenje prodaje mineralne vode in brezalkoholnih pijač 11. 2x vodenje področne prodaje 12. Vodenje skladišča Reka 13. Vodenje skladišča Zagreb 14. Vodenje skladišča Beograd IV. V TOZD Vzdrževalna dejavnost 1. Vodenje vzdrževanja in energetike 2. Vodenje Pralnice 3. Vodenje kovinarjev 4. Vodenje gradbene skupine 5. Vodenje električne skupine V. V DS Skupnih služb 1. Vodenje računovodstva 2. Vodenje oddelka za plan in analize 3. Vodenje finančne službe 4. Vodenje oddelka materialnega obračuna 5. .Vodenje fakturnega oddelka I. 6. Vodenje fakturnega oddelka II. 7. Vodenje oddelka obračuna OD 8. Vodenje finančnega knjigovodstva 9. Vodenje oddelka saldakontov 10. Vodenje oddelka embalaže 11. Vodenje oddelka materialnega knjigovodstva 12. Vodenje inventarnega oddelka 13. Vodenje oddelka za komuniciranje s trgom 14. Vodenje varnostne službe Kandidati za opravljanje razpisanih del in nalog morajo poleg splošnih pogojev, ki so predpisani z zakonom, izpolnjevati še naslednje zahteve: Kandidat pod: 1.1. — ekonomist - turistična oziroma komercialna smer — poznavanje ekonomike poslovanja — sposobnost vodenja in organizacije poslovanja — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — aktivno znanje italijanskega jezika — aktivno znanje angleškega ali francoskega jezika 1.2. — ekonomist - turistična oziroma komercialna smer — poznavanje ekonomike poslovanja — sposobnost vodenja in organizacije poslovanja — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — pasivno znanje italijanskega jezika 1.3. — gostinski tehniki ali VKV gostinski delavec — 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — poznavanje ekonomike, poslovanje — sposobnost vodenja in organizacije poslovanja 1.4. — gostinski tehnik ali VKV gostinski delavec — 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — poznavanje ekonomike poslovanja — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.5. — gostinski tehnik ali VKV gostinski delavec — 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — poznavanje ekonomike poslovanja — sposobnost vodenja in organizacija dela 1.6. — gostinski tehnik ali VKV gostinski delavec — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — poznavanje ekonomike poslovanja — sposobnost vodenja in organizacija dela 1.7. — gostinski tehnik ali VKV gostinski delavec — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemšjega in italijanskega jezika — poznavanje ekonomike poslovanja — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.8. — gostinski tehnik ali VKV gostinski delavec —- 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — poznavanje ekonomike poslovanja — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.9. — ekonomist - komercialne ali turistične smeri — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega in italijanskega jezika 1.10. — ekonomist - komercialne ali turistične smeri — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — pasivno znanje italijanskega jezika 1.11. — ekonomist - komercialne ali turistične smeri —■ 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje italijanskega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.12. — ekonomist - komercialne ali turistične smeri — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje italijanskega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.13. — VKV kuhar ali gostinski tehnik -smer kuhar — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.14. — VKV kuhar — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.15. — VKV kuhar ali gostinski tehnik -smer kuhar — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.16. — KV kuhar — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.17. ---VKV kuhar ali gostinski tehnik - smer kuhar — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.18. — KV kuhar — 1 leto delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.18. — KV kuhar — 1 leto delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.19. — KV kuhar — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.20. — KV kuhar — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.21. — KV kuhar —- 1 leto delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela I.22. in I.23. — gostinski tehnik ali VKV kuhar I.22. in I.23. — gostinski tehnik ali VKV natakar — gostinski tehnik ali VKV natakar — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega in italijanskega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.24. — akademski glasbeni profesor — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela 1.25. — ekonomist - komercialna smer — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela — vozniški izpit B kategorije 1.26. — ekonomist - komercialist - smer zunanja trgovina — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega in italijanskega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela — vozniški izpit B kategorije 1.27. — ekonomist - komercialist — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela — vozniški izpit B kategorije 1.28. — dipl. ekonomist — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje italijanskega jezika — poznavanje tehnologije gostinstva sposobnost organizacije in vodenja dela 11.1. — višja medicinska sestra — 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 11.2. — višji fizioterapevt — 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega jezika in italijanskega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 11.3. — dipl. ing. kemije — 4 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 11.4. — ekonomist — 2 leti delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje italijanskega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 11.5. — višji fizioterapevt — 3 leta delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika — sposobnost organizacije in vodenja dela — poznavanje rekreacijske dejavnosti — poznavanje tehnik skupinskega vodenja 111.1. — strojni inženir — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela — poznavanje ekonomike poslovanja — poznavanje tehnologije polnjenja mineralne vode in brezalkoholnih pijač 111.2. — dipl. ing. kemije — 4 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela 111.3. — ekonomist — 2 leti delovnih izkušenj — pasivno znanje nemškega jezika — sposobnost vodenja in organizacije dela — poznavanje skladiščnega poslovanja 111.4. — strojni inženir — 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje tehnologije polnilnice — sposobnost vodenja in organizacije dela 111.5. — strojni tehnik ali VKV kovinar — 3 leta delovnih izkušenj — poznavanje tehologije polnjenja CO2 — sposobnost vodenja in organizacije dela 111.6. — elektrotehnik ali VKV elektrikar — 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje tehnologije polnilnice — sposobnost vodenja in organizacije dela 111.7. — strojni tehnik ali VKV kovinar — 3 leta delovnih izkušenj — poznavanje tehnologije polnilnice — sposobnost vodenja in organizacije dela 111.8. — VKV avtomehanik — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela 111.9. — VKV avtomehanik — 2 leti delovnih izkušenj 111.10. — ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela 111.11. — ekonomist — 3 leta delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije — sposobnost vodenja in organizacije dela III. 12., 111.13. in 111.14. — ekonomski tehnik — 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje skladišč, poslovanja — vozniški izpit B kategorije — sposobnost vodenja dela IV. 1. — dipl. ing. strojništva - smer energetika — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela IV.2. — VKV šivilja — 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje ekonomike poslovanja — sposobnost vodenja in organizacije dela IV.3. — VKV kovinar ali strojni tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela IV.4. — gradbeni inženir — 3 leta delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit — sposobnost vodenja in organizacije dela IV. 5. — VKV elektrikar ali elektromehanik — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela V. 1. — ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela V.2. — dipl. ekonomist — 4 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela V.3. — ekonomist — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja dela V.4., V.7., V.9., V.10., V.11. in V.12. — ekonomski tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja dela V.5. in V.6. — ekonomski tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja dela — pasivno znanje nemškega jezika V.8. — ekonomski tehnik — 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost vodenja dela — pasivno znanje nemškega jezika V.13. — dipl. ekonomist — 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje nemškega jezika — poznavanje metod reklame in propagande — sposobnost organiziranja in vodenja dela V.14. — ekonomski tehnik — 2 leti delovnih izkušenj — sposobnost vodenja in organizacije dela Kandidati morajo imeti primeren odnos do samoupravljanja. Razpisana dela in naloge so vključene v reelekcijo in se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave z dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev ter program perspektivnega razvoja organizacijske enote, za katero kandidirajo naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: Zdravilišče Rogaška Slatina, Kadrovski sektor, 63250 Rogaška Slatina. Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Za kadrovsko službo Darja Pokrajac VARSTVO PRI DELU Varstvo pri delu je celotnost ukrepov, postopkov in opravil, s katerimi si delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter v drugih organizacijah in skupnostih ustvarjamo in zagotavljamo varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere, ki nam zagotavljajo fizično in moralno integriteto in s tem uresničujemo pravico do varstva pri delu. Iz Zakona o varstvu pri delu SR Slovenije UVOD S citatom iz Zakona o varstvu pri delu SR Slovenije sem želel predvsem opozoriti na to, kaj je varstvo pri delu, kdo zagotavlja varstvo pri delu in kaj si zagotavljamo z varstvom pri delu. Ker je navedeni citat splošen in iz njega ni moč razbrati vseh področij varstva pri delu kakor tudi ne problematike na teh področjih sem se odločil, dragi bralci Vrelcev, da vam obširneje predočim varstvo pri delu. V posameznih številkah glasila vam želim predočiti celotno področje varstva pri delu, tako od njenega začetka uveljavljanja v svetu in razvoja vse do današnjih dni, kakor tudi nastanek in razvoj v SFRJ. V nadaljevanjih boste seznanjeni z celotno problematiko, organiziranostjo, pravicami in dolžnostmi iz varstva pri delu kakor tudi s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki, zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar tako na delovnem mestu kakor doma pri opravljanju raznih. V svojih člankih ne želim citirati raznih členov, zakonov in pravilnikov s področja varstva pri delu, ampak vam v preprostih besedah analizirati posamezna področja. Koliko bo moje pisanje uspešno, pa boste presodili sami bralci. Na koncu uvoda bi želel predvsem to, da boste članke o varstvu pri delu brali, si z njimi pri svojem delu na različne načine pomagali in o morebitnih nejasnostih, preko Vrelcev, postavljali svoja vprašanja na katera vam bom kot strokovni delavec službe varstva pri delu v DO Zdravilišče z veseljem odgovoril. ZAČETEK IN RAZVOJ VARSTVA PRI DELU V SVETU Odkar obstoja človeštvo, obstaja tudi delo. Delo je sredstvo za preživljanje. Poleg tega delo krepi človeka, ga aktivira in vzgaja ter mu daje življenjsko moč. Tako kot je delo nujno za obstoj človeštva, je tudi varno oprav- Ijanje dela pogoj, nujnost in potreba za uspešnost in koristnost vsakega dela, ne le zaradi varovanja delavca pred poškodbami ali telesnimi okvarami, marveč tudi zaradi varovanja sredstev dela in predmetov dela. O varstvu pri delu lahko govorimo šele od nastanka kapitalistične družbene ureditve, ko je začel delavec svobodno razpolagati s svojo delovno silo. Za obdobje med 18. in začetkom 19. stoletja je značilno, da je prišlo do velikih družbeno-ekonomskih sprememb, ki so bile posledica industrijske revolucije, kar je še posebej pospešila iznajdba parnega stroja in prvih delovnih strojev. Dotlej nesluteče možnosti strojnega načina proizvodnje je brezobzirno izrabljal zgodnji kapitalizem v svojem nenasitnem pohlepu po profitu, z brutalnim izkoriščanjem bede in neznanja delavcev. V tekstilnih tovarnah Velike Britanije, ki se je razvila v prvo industrijsko državo na svetu, je bil delovni čas parktično neomejen. Celo otroci iz sirotišnic od petega leta dalje so morali delati po šestnajt ur na dan v primitivnih delavnicah, natlačenih s stroji in materialom, v prahu in ropotu, brez slehernih varnostnih in osebno zaščitnih sredstev. Posledica teh grozljivih razmer je bilo tako naglo telesno in duševno propadanje mladine, da je na pritisk javnosti parlament sprejel poseben zakon, s katerim je omejil delovni čas otrok na 12 ur dnevno. Vendar je ta prvi zakon, ki je urejal delovna razmerja, ostal na papirju, ker ni bila zamišljena nobena učinkovita kontrola, še manj pa sankcija za njegovo izigravanje. Šele zakon o tovarnah, ki je bil kljub ogorčenem odporu tovarnarjev sprejet leta 1833, jeomejil tudi delovni čas odraslih delavcev na 15 ur dnevno. Toda najpomembnejša pridobitev tega zakona je bila uvedba "tovarniške inšpekcije”, ki je imela pravico nadzirati, kako v tovarnah izvajajo zakonske predpise. V letu 1844 je bil sprejet nov tovarniški zakon, kateri pa je že predpisal prve varnostne naprave na strojih in obvezno pripravljanje nesreč pri delu. S to zakonodajo, ki je v bistvu vsebovala dogovore med delodajalcem in delavci, se urejajo delovni čas, minimalna mezda, materialno varstvo med boleznijo in brezposelnostjo, delovne razmere, zdravstvo, higiensko in teh-niščno varstvo. Kasneje se iz tovarniške zakonodaje glede na potrebe razvijeta tudi državna in mednarodna zakonodaja s področja varstva pri delu. V prvi polovici 19. stoletja smo priča prvim poizkusom, da se varstvo pri delu organizira in izvaja tudi na mednarodni ravni. Na drugem kongresu internacionale v Parizu leta 1879 so poudarjali, da je zakonodaja s področja varstva pri delu nujen pogoj za osvoboditev delavskega razreda. Zahtevali so, naj se v vseh državah uvede nadzorstvo inšpektorjev, katerega polovico naj bi volili delavci sami. Na mednarodnem kongresu dela v Berlinu leta 1890, ki se ga je udeležilo 14 evropskih držav, so razpravljali o nujnosti uvedbe inšpekcije dela v vseh državah. Sklepi berlinskega kongresa so vsebovali priporočilo, naj se nadzor nad uresničevanjem varnih delovnih razmer zaupa posebnim strokovno usposobljenim delavcem, ki naj bi jih določile posamezne vlade. O tem so že govorili pozneje na mednarodnih kongresih v letih 1897, 1905 in 1906. Po prvi svetovni vojni so države s pariško mirovno pogodbo določile, da mora vsaka država organizirati inšpekcijsko službo, s katero naj bi se zagotovila socilano-ekonomska varnost ter uporaba zakonov in pravil o varstvu delavcev in njihovih pravic iz dela. Na podlagi te pogodbe je bila leta 1919 ustanovljena Mednarodna organizacija dela (MOD) s sedežem v Ženevi. Po ustanovitvi Organizacije združenih narodov (OZN) po drugi svetovni vojni je MOD obdržal svoj status. V MOD je včlanjenih nad 120 držav in je ena najbolj številnih mednarodnih organizacij. Ključne naloge in cilji MOD so, da morajo države članice uresničevati temeljne naloge in smotre s predpisovanjem pogojev za delo, z določevanjem dnevnega in tedenskega počitka, delovnega časa, nadalje z zaposlovanjem delovne sile, z bojem proti brezposelnosti, zagotavljanjem minimalnega zaslužka, ki omogoča človeka vredno eksistenco, z zagotav- XII. POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKIH CEMENTARJEV "JUCEM” V ROGAŠKI SLATINI Strokovni sestanki združenja "JUCE-MA” so vsako drugo leto izmenoma pod pokroviteljstvom različnih cementarn. Letos je bilo XII. posvetovanje, tokrat pod pokroviteljstvom Cementarne Trbovlje - ob njeni 110-letnici. Osnovni namen teh strokovnih posvetovanj je izmenjava izkušenj med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko cementa in azbest cementa. Na vsako posvetovanje povabijo tudi nekaj vrhunskih strokovnjakov iz tujine, tako da zagotovijo pretok najnovejših informacij s področja kemije cementa in azbest cementa. Tako je tudi letos sodelovalo šest udeležencev iz tujine, ki so predstavlili najnovejše tehnološke rešitve, uporabo informatike v industriji cementa in mož- Ijanjem varstva delavcev pred splošnimi in poklicnimi boleznimi ter nesrečami pri delu, z varstvom otrok, mladine in žensk, z dajanjem starostnih in invalidskih pokojnin, z varstvom interesov delavcev, zaposlenih v tujini, z uveljavljanjem načela za enako delo enako plačilo ter načela sindikalne svobode, pravice do združevanja, strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja itd. Poleg MOD pa danes v svetu delujejo še razne druge mednarodne organizacije na področju varstva pri delu. Naj naštejem vsaj nekatere: Federacija šefov društev varnostnih inženirjev in zdravnikov medicine dela (F.A.S.), Italijanski zavod za varstvo pri delu ENPI, Nacionalni institut za varstvo pri delu v ZDA, Kraljevsko združenje za preprečevanje nesreč ROSPA v Londonu, Francoski nacionalni inštitut za raziskovanje varnosti pri delu INRS, Mednarodni informacijski center za varnost pri delu C.I.S., ki zbira problematiko vsega sveta s tega področja in jo pošilja vsem interesentom, in še mnoge druge mednarodne organizacije, ki so specializirane za posamezna področja varstva pri delu. Skozi zgodovinski razvoj varstva pri delu v svetu, ste lahko vsaj delno spoznali, da je varstvo pri delu sestavni del našega vsakdanjega dela in da so se naši predhodniki že pred več kot 150 leti borili za zagotavljanje varnega delovnega okolja, delovnih in življenjskih razmer oziroma za varstvo pri delu. V naslednji številki Vrelcev pa vam bom predočil Razvoj varstva pri delu v Jugoslaviji. Var. ing. VREČAR Željko nosti uporabe novih materialov v industriji azbest cementa. Rogaško Slatino so izbrali za kraj srečanja, ker je to zdravilišče znano doma in po svetu (letos celo nosilec naslova ŠAMPION TURIZMA ’86”), vendar ga njihovi kolegi iz drugih republik slabo poznajo. Tudi ambient se jim je zdel za posvetovanje izredno primeren, obenem so pa bili mnenja, da je prav, če ga še ostali bolje spoznajo. Udeležba na letošnjem posvetovanju je bila izjemna, saj smo imeli prijavljenih 228 udeležencev za nočitev, vsaj 20 pa jih je prihajalo od doma z avtomobili. Izjemen je tudi strokovni prispevek, saj je v zborniku objavljenih 56 člankov, slišali smo jih pa še nekaj več. V upanju, da so se pri nas počutili kar se da lepo, jim želimo obilo poslovnih uspehov in kličemo NASVIDENJE še kdaj drugič... Rusti b—afcJSi TUDI STARO SE DA LEPO OBNOVITI Obnovljen hotel ZAGREB je sestavni del hotelskega kompleksa SAVA in je živ dokaz dobre investicije. Človek kar težko verjame kakšen cukrček se da z malo domiselnosti in okusa narediti iz starih zidov. Zagreb je ohranil svojo karakteristično zunanjo podobo, notranjost pa je stilsko tako dovršena, da mora zadovoljiti še tako zahtevnega gosta. Povezan je z vsemi prostori, ki jih gost potrebuje; v pritličju bo konec novembra odprta še taverna s ponudbo domačih jedi, vseh vrst sirov in vin iz vinoteke. Tudi dunajska kavarna bo kmalu nared. Hotel je seveda A kategorije s 110 ležišči. Ima 4 apartmaje in res daje vtis nekakšne graščine. Kapacitete so prodane za mesec dni naprej. In kaj pravijo gosti? O tem pa prihodnjič. D i ict i Kako zaščititi zdravje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 7. aprila 1948. leta sprejela ustavo, v kateri je zdravje definirano kot "stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja”. Do takšnega zdravja imajo pravico vsi ljudje in narodi na svetu. Definicija je zelo precizna, zelo optimistična in istočasno na prvi pogled utopična — neuresničljiva. In res! Kako zaščititi zdravje, to največje bogastvo vsakega posameznika in vseh narodov? V novih pogojih visoko civiliziranega (ali res?) življenja se vsak dan pojavljajo nove in nove nevarnosti, ki ogrožajo zdravje in življenje ljudi. Istočasno smo ob ogromnem tehnološkem napredku priča nastajanju ekoloških odnosov, novih življenjskih pogojev, na katere človeški organizem pogosto ni prilagojen oziroma nima časa, da bi se prilagodil. Rezultat tega je bolezen, telesna ali psihična. V takšnih situacijah pogosto ne vemo, kako bi se zaščitili (černobilska katastrofa!) ali pa je zaščita le delna, kar spet ogroža zdravje. Danes ne govorimo več o fizičnih, kemičnih ali bioloških povzročiteljih bolezni ali bolezenskih stanj, ampak tudi o psihičnih in emocionalnih travmah, ki pogosto povzročajo ne samo psihične spremembe, ampak so osnova različnim somatskim (telesnim) obolenjem. Neštete škodljive razvade, pandem-sko razširjene po vsem svetu (kajenje, alkoholizem, mamila itd.) ali pa nepravilna prehrana (preobilna ali nezadostna) in hkrati fizična neaktivnost sodobnega človeka ter še vrsta negativnih dejavnikov predstavljajo agresorja za naše zdravje. Končno moramo že danes misliti in delovati tako, da bomo bodoče generacije usposobili za zdravo življenje v novih življenjskih pogojih, ki so zdaj, žal, neznani ali ne le delno znani. Fizično, duševno in socialno blagostanje ljudi lahko dosežemo samo z aktivnim delovanjem vsakega posameznika in celotne družbe, kajti le tako lahko izboljšamo individualno in kolektivno zdravje. Mislim, da zato zaščita zdravja ni le domena zdravnikov, ampak vrste strokovnjakov (sanitarni in socialni delavci, psihologi in pedagogi, prehrambeni strokovnjaki, ekologi itd.) in hkrati tudi naloga vsakega posameznika. To naj bi bil le uvod v nadaljnja razmišljanja v vrelcih, kako bi resnično zaščitili naše največje bogatsvo - zdravje, Srečni smo lahko, da imamo v DO Zdravilišče Rogaška Slatina zdravstveni sektor Center za preprečevanje, nadaljnje zdravljenje in rehabilitacijo gastroenteroloških in metabolnih obolenj. V naslednjih številkah Vrelcev bomo razmišljali predvsem o tem, kako bi preprečili bolezen. Dr. Domagoj Jerkovič Vzpodbudni dosežki Kaže, da začenjajo naša nekajletna prizadevanja za pospešitev in uveljavitev inventivne dejavnosti vendarle dajati pričakovane rezultate. Tudi letos, podobno kot lansko leto, smo se v občinskem merilu uvrstili med delovne organizacije, ki se lahko ponašajo z bogato bero priznanj za inovacijske in znanstveno raziskovalne dosežke. Kljub pravkar zapisanim optimističnim ugotovitvam pa se vendarle moramo ponovno vprašati, ali je to vse, kar znamo, hočemo in smo sposobni narediti in ali smo res storili vse, da bi ustvarjalni zagon, znanje ter pripravljenost naših delavcev, doživeli popolno afirmacijo. Z gotovostjo lahko rečemo, da so družbeno priznani inovacijski in znanstveno raziskovalni dosežki le skromen delček ogromnega strokovnega, kadrovskega in drugega potenciala, ki ga imamo v naših delovnih okoljih, vendar ostaja anonimen. To se dogaja kljub znanim spoznanjem, da pomeni opiranje na lastne sile in znanje enega bistvenih momentov v ustalitvenih prizadevanjih. Kje so torej zavore, ki preprečujejo širši razmah in prodor osebne iniciative, znanja ter pripravljenosti v našo delovno vsakdanjost? Brez pretenzij, da zmorem celovit odgovor na to pomembno vprašanje, sodim, da je glavna zavora v nas samih, v našem prepričanju, da "nismo poklicani” za ustvarjalno delo na področjih, ki prekoračujejo naš običajni delokrog. Le redki posamezniki zmorejo prekoračiti te meje, kar pa ni vedno deležno odobravanja in vzpod-bujevanja. Tu in tam si za svojo prizadevnost nakopljejo celo težave, ki so obenem svarilo drugim. Trdno sem prepričan, da bi morala biti vloga sa-moupravih organov, družbenopolitičnih organizacij ter poslovodnih in drugih delavcev s posebnimi pooblastili ter odgovornostmi mnogo bolj angažirana in poudarjena. Posamezniki, ki so dajali pomen inventivne in znanstvene dejavnosti za naš jutri, so si naložili pretežko breme. Ne moremo sicer reči, da njihova prizadevanja niso rodila pomembne rezultate, vendar so le-ti še zelo daleč od masovnega, družbeno moralno in materialno stimuliranega inventivnega gibanja, iz katerega lahko izstopajo izjemne kvalitete. Zanimivo bi bilo slišati, kaj menite o tem vprašanju vi, dragi sodelavci! Kot sem že uvodoma poudaril, naša letošnja bera priznanj za inventivno in znanstveno raziskovalno delo niti ni tako slaba. Seveda, če izhajamo iz občinskih razmer in danosti ter ob domnevi, da bi bila lahko ob našem skupnem angažiranju še bolj bogata. Na slavnostni seji Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah, posvečeni 9. septembru, občinskemu prazniku, so bila med drugimi priznanji podeljena tudi odličja Občinske raziskovalne skupnosti, ki so jih sprejeli naslednji naši delavci: — Milinovič Ivan iz TOZD 1 -* zdravstvo za konstrukcijo in izdelavo stroja za mletje bentonita. Zlato inovacijsko priznanje za leto 1986. — dipl. ing. Jurjec Damjan, delavec TOZD 1 - zdravstvo, srebrno inovacijsko priznanje za stvaritev: "Izdelava agaroznih nosilcev za elektroporetsko ločbo Iipoprotei-nov”. — Plavčak Božidar, delavec TOZD 3, bronasto inovacijsko priznanje za konstukcijo in izdelavo kontrolne varovalne table za ugotavljanje defektov ventilov v pralnih strojih in preprečevanje kratkih stikov. — Prof. dr. Vojko Ozim in dipl. ing. Vera Ozim zlato inovacijsko priznanje za dokončano znanstvenoraziskovalno delo: "Čiščenje pitnih in odpadnih voda, ki vsebujejo fenole”. Razen tega je Občinska raziskovalna skupnost sklenila sofinancirati nekatera pričeta, a še nedokončana znanstven o-razisko val na dela, ki smo jih priglasili ob razpisu natečaja za leto 1986. Vsi nagrajenci zaslužijo naše iskrene, tovariške čestitke, ki jih naj vzpodbudijo k zavzetemu nadaljnjemu delu. Srečni bi bili, če bi se jim ob letu pridružila nova imena, za katera vemo, da jih preveva ustvarjalni nemir, pa iz takšnih ali drugačnih razlogov ne pridejo na plan. Sicer pa je naša dolžnost, da jih privabimo iz ilegale in jim zagotovimo priznanje, ki ga nedvomno zaslužijo. Jože Drofenik Iz dela OOZSMS Prvo trimesečje je za nami. Nekaj nalog, ki smo si jih zastavili, smo opravili, nekaj ne. V tem kratkem času smo prišli tudi do nekaterih spoznanj. Idej in načrtov je skoraj vedno dovolj. Pri uresničitvah le-teh pa se največkrat krepko zatakne. Predvsem nas seveda muči čisto vsakdanji finančni problem. Nekaj sredstev smo sicer dobili s članarino, vendar brez pomoči delovne organizacije ne gre. Žal pa finančne težave le niso največji problem. Prvi in največji smo prav mi mladinci. Ugotovili smo namreč, da je pri mladincih v DO veliko zanimanja za delo mladinske organizacije, vendar se mladi vanjo ne vključujejo. Na sestanke hodi redno le malo članov predsedstva. Nekaj zaradi delovnih obveznosti, velika večina pa preprosto zaradi splošno razširjenega mnenja, da se na sestankih le veliko govori in to pretežno nič pametnega. Dragi mladinci, na naših sestankih določamo plane in smernice za naše delo. Naj povem, da smo se na našem zadnjem sestanku pogovarjali, in tudi dogovorili, za naš — mladinski izlet. Torej sestanki nikakor niso dolgočasni. Seveda pa se ne pogovarjamo vedno samo o takih prijetnih rečeh, kot je izlet. Tudi nas mlade mučijo različni problemi. Bodisi v sami DO, ali izven nje. Sestanke slicujemo zato, da se pogovorimo o njih, in jih skušamo s skupnimi močmi tudi reševati. Nešteto je še tem, o katerih se pogovarja- mo. Nas mlade pač zanimajo različne sfere družbenega dogajanja. Mladi v naši DO se med seboj vse premalo poznamo. Vsaka TOZD je, tudi kar zadeva mladince, TOZD zase. Ta problem smo, in bomo tudi v prihodnje, skušali reševati s posebnimi sestanki — v manjših skupinah. Prvi tak sestanek smo že imeli z mladinci terapije. Tako ne bo noben mladinec mogel reči, da o delu mladinske organizacije ni dovolj obveščen. Žal nam je padlo v vodo družabno srečanje, ki smo ga pripravljali prav zato, da bi se mladinci cele DO spoznali med seboj. Srečanje je bilo sicer samo odloženo zaradi bolezni predsednika in glavnega organizatorja in ga bomo vsekakor v prihodnosti izpeljali. Za nalogo smo si zastavili tudi pripravo glasila, ki bi ga izdajali vsake tri ali štir mesece. Glasilo naj bi bilo neke vrste informator, obenem pa tudi priložnost za vse mlade, ki imajo v sebi literarno, risarsko ali kakšno drugo umetniško žilico, da to tudi pokažejo. Če je naša skrb kulturno izobraževanje mladincev, pa ne smemo pozabiti, kako pomembna je tudi skrb za fizično zdravje. Naj se sliši geslo "zdrav duh v zdravem telesu” še tako oguljeno, pa vendar v poplavi avtomatizacije vse bolj pridobiva na veljavi. In merjenje moči in spretnosti na športnem področju je tudi možnost srečevanja in medsebojnega spoznavanja. Žal, in še enkrat žal, je tudi tu naša komisija za šport naletela na ovire. Ne samo zaradi pomanjkanja športnih igrišč in opreme. Preprosto ne najde- mo dovolj mladincev za sestavo športnih ekip. Mladinci so še nekako aktivni. A mladinke! Kje ste dekleta, da pokažete fantom, kaj je enakopravnost? Le zamislite si športni dvoboj recimo v odbojki: punce proti fantom! Stavim, da vem, kdo bi slavil zmago! Torej, dragi mladinci, pridite na naše sestanke, ki jih imamo vsak drugi četrtek v sejni sobi Strossmayerjeve-ga doma! S seboj prinesite le dobro voljo in predloge. Seveda pa prisrčno vabimo tud vse tiste, ki po letih sicer ne štejejo več med mladince, a so mladi po srcu! Mladinski pozdrav! Vodstvo OOZSMS Zdravilišče Pripis uredništva Vrelcev: Z veseljem smo prejeli vaše obširno poročilo, ki ga v celoti objavljamo. Vidimo, da ste polni idej in dobre volje, le denarja vam manjka. Med drugim bi celo radi izdajali svoje glasilo (vsake tri ali štiri mesece). Dragi naši mladi sodelavci! Ali ni naše glasilo tudi vaše glasilo? Pa še dokaj redno izhaja. Ali vaši problemi niso tudi naši problemi? Ja, so! Torej, vidite, da lahko sodelujemo. Literarno, risarsko, ali kako drugače, kot sami navajate. Rade volje namenimo prostor v Vrelcih in upamo, da jih boste bogato popestrili. Lep pozdrav in korajžno na delo (uredništvo) Sklepi samoupravnih organov Odbor za stokovno izobraževanje Za šolsko leto 1986/87 so bile razpisane naslednje štipendije: 4 za zdravstvenega tehnika, 1 za bolničarja, 1 za administrativnega tehnika, 1 za zdravnika, 1 za višjo medicinsko sestro, 1 za višjega fizioterapevta, 1 za turističnega tehnika, 1 za ekonomista turistične smeri, 1 za slaščičarja, 8 za kuharje, 10 za natakarje, 1 za arhivista, 1 za organizatorja dela, 1 za hotelskega tehnika in dodatno še 1 za diplomiranega pravnika. Na razpis se je prijavilo 118 kandidatov, štipendije pa so bile podeljene naslednjim: — Pirš Saši, Trebše Idi, Krušič Andreji in Tkalec Karolini za zdravstvenega tehnika; — Ogris Jožetu za bolničarja; — Jernejšek Nataši za zdravnika, Kvas Andreji za višjo medicinsko sestro; — Turk Marjeti za višjega fizioterav-ta, — Halužan Metki za turističnega tehnika; — Škrabi Andreji za ekonomista turistične smeri; — Bele Bernardi za slaščičarja; — Dragovan Tonetu, Bercko Petru, Urlep Teodori, Urlep Andreju, Majer Maši, Karneža Metki, Ferlež Ireni in Žumer Aljošu za kuharja; — Kamenšek Ivanu, Tadina Romanu, Jurič Eriku, Kunstek Eriki, Očko Klavdiji, Perkovič Marti, Vodušek Anici, Horvat Sonji, Krklec Petri in Stiplovšek Tomažu za natakarja; — Unverdorben Jožetu za diplomiranega pravnika. Za administrativnega tehnika štipendija ni bila podeljena, ker je bilo ugotovljeno, da obstaja možnost tehnoloških viškov in se bodo delavci prerazporedili. Štipendiji za arhivista in za organizatorja dela nista bili podeljeni zaradi organizacijskih rešitev, ki so šele v teku. Za hotelskega tehnika štipendija ni bila podeljena, ker ni bilo nobenega prijavljenega kandidata. Gobec Bernardi je bilo odobreno podaljšanje štipendije za 3. in 4. letnik srednje zdravstvene šole — zdravstveni tehnik, za potrebe fizioterapije. Špiljak Ervinu je bilo odobreno podaljšanje štipendije za natakarja za 4. letnik gostinske šole v Zagrebu, ker tam nimajo 3-letnega šolanja. Cerovečki Nadi je bil odobren študij ob delu na višji šoli za laboratorijske tehnike v Zagrebu. Hlupič Robertu je bila odobrena štipendija na srednji kovinarski in metalurški šoli v Štorah s tem, da štipendijo, ki jo je prejel za 1. letnik na srednji tehniški šoli v Celju vrne, ko se bo zaposlil. Z Murko Marjano in Gretič Andrejo je bila prekinjena štipendijska pogodba, ker sta prekinili šolanje, in morata prejeto štipendijo vrniti. Slapšak Branki je bilo odobreno dopolnilno izobraževanje ob delu na ekonomski srednji šoli. Odbor za družbeni standard Je dodatno odobril zdravljenje v Zdravilišču Dobrna, delavki Ogrinc Rozaliji. Planinskemu društvu Rogaška Slatina je odobril plačilo stroškov prevoza z avtobusom v višini 20.000,— din. Društvu ledvičnih bolnikov iz Ljubljane je bilo odobreno 10.000.— din za nabavo ultrazvočne aparature; zvezi prostovoljcev-borcev za severno mejo 1918/1919 iz Maribora pa 10.000,— din kot prispevek za Maistrov spomenik. Obširno je bilo obravnavano področje stanovanjske problematike in v zvezi s tem sprejeti naslednji sklepi: 1. V odstopljeno Ingradovo stanovanje se preselita zakonca Furst. 2. TOZD-u Ingrad se iz letošnje kvote vrne 1 1/2-sobno stanovanje, garsonjera pa v prihodnjem letu. 3. 2-sobno stanovanje Pekarne bi se naj dodelilo delavcu iz TOZD-3, ki ima največ točk po prioritetni listi vseh TOZD in DSSS. 4. Ostala 4 nova stanovanja se odstopijo TOZD-1 in jih naj odbor za stanovanjske zadeve dodeli takoj delavcem po prioritetni listi s tem, da seveda upošteva, če ima TOZD kakšen izredni kadrovski problem, ki bi ga bilo potrebno takoj rešiti, medtem ko se lista za kadrovska stanovanja sestavi naknadno. 5. Odbor se strinja z določbo, da se za vključitev v dodelitev kadrovskih stanovanj upoštevajo delavci z najmanj srednjo izobrazbo, vendar s tem, da lahko delavski svet TOZD potrdi tudi izjeme. Prav tako pa naj delavski svet TOZD tudi odloči, koga je šteti za strokovnjaka-spe-cialista, če ta naziv ni pridobljen s šolsko izobrazbo. 6. Odbor se strinja s predlogom, da se nameni več sredstev po bilanci za družbeno gradnjo, ker imamo izredno veliko število prosilcev. 7. Takoj naročimo gradnjo za najmanj 350 m2 stanovanjskih površin, velikost naročenih stanovanj pa se naj priredi potrebam. Sprejet je bil sklep o našem sodelovanju s Steklarno ”BK” Rog. Slatina pri sofinanciranju nakupa stanovanj za dve družini, katerih en zakonec je zaposlen v vsaki DO. Obravnavana je bila problematika vzdrževanja zdraviliških blokov v Stritarjevi ulici in v zvezi s tem opozorjena Samoupravna stanovanjska skupnost Šmarje, da kritična stanovanja čimprej uredi za normalno uporabo. Sklenjeno je bilo, da DSSS obdrži razpolagalno pravico nad stanovanjem v Kidričevi 18, katerega zaseda tov. Zorin, ki je bil premeščen v TOZD Zdraviliška dejavnost. Delavski svet Zdravilišča Sprejet je bil sklep, da skupaj s sredstvi SIS za požarno varnost občine Šmarje nabavimo cisterno za gasilsko društvo Rog. Slatina. V zvezi s tem najamemo za pokritje naše obveznosti posojilo v všini 4.000.000.— din, s tem da polovico sredstev vrača SIS za požarno varnost. Obravnavani so bili polletni rezultati in vsakomesečno tudi možnosti za dvig OD. V komisijo za ocenitev škode, ki jo poravnava Zdravilišče v poljedelstvu zaradi raziskovalnih del in polaganja cevovodov, so bili imenovani: — ing. Erjavec Jože, predsednik — Pišek Albert in ing. Putanec Josip, člana. Za delegata skupščine SCKIS Šmarje je bil imenovan tov. Krebs Rudi. Sprejet je bil sklep, da se v Novem tedniku objavi razpis za naslednja dela in naloge, ki spadajo pod reelelcijo in je za njihov razpis pooblaščen delavski svet Zdravilišča: — direktor Zdravilišča — vodenje zdravstva — šef zdravnik — vodenje EFS — vodenje vrelčne službe Podaljšana je bila pogodba s Skupščino občine Šmarje o nabavi in hrambi določene količine jedilnega olja za potrebe skupnih rezerv in na novo sklenjena pogodba o nabavi in hrambi določene količine pralnega praška za potrebe skupnih rezerv. Odobrena je bila nabava električnega tahometra v vrednosti 1,912.320,— jenov za potrebe Geodetske uprave Šmarje. Sklenjeno je bilo, da se opravi odplačni prenos uporabe kmetijskega zemljišča od DO Hmezad KK Šmarje TOZD Kmetijstvo na Zdravilišče s tem, da se dogovorimo za primerno ceno. Omenjeno zemljišče bi z menjalno pogodbo odstopili But Mariji, katera je pred leti odstopila svoje zemljišče nam zaradi raziskovalnih del na vrelčnem območju v Zg. Ga-berniku. Ing. Vrečar Željko je bil pooblaščen za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu na nivoju DO. Marinka Zidar Štipendije Na podlagi kadrovsko izobraževalnih planov za I. 1986, v katerih so TOZD in DSSS opredelile potrebe po kadrih, ki naj bi jih pridobile s štipendiranjem, so bile razpisane v časopisu "Delo” naslednje štipendije: GOSTINSTVO: štipendije — natakar 10 — kuhar 8 — turistični tehnik 1 — ekonomist turistične smeri 1 — hotelski tehnik 1 — slaščičar 1 ZDRAVSTVO — bolničar maser 1 — administrativni tehnik 1 —• zdravstveni tehnik 4 — višji fizioterapevt 1 — višja medicinska sestra 1 — zdravnik 1 DSSS — arhivist 1 — organizator dela 1 — diplomirani pravnik 1 Razpis štipendij je bil objavljen v mesecu aprilu 1986 in je trajal do 15. 7. 1986. V tem času je prispelo 116 prošenj za štipendijo. Odbor za strokovno izobraževanje je pri svojem delu neposredno uporabljal določila Samoupravnega sporazuma o štioendiranju v občini, ker tako narekuje 16. člen veljavnega Pravilnika o izobraževanju. Navedeni samoupravni sporazum v svojem 4., 5. in 9. členu določa kriterije, po katerih naj se štipendije podeljujejo. Tako je odbor na podlagi navedenih členov upošteval naslednje kriterije: — kadrovske potrebe — učne sposobnosti prosilcev — socialno-ekonomski položaj prosilcev — kot dodatni kriterij dejstvo ali »so starši prosilcev zaposleni v DO. Pri prosilcih, ki so zaprosili za štipendijo za natakarja pa je Odbor za strokovno izobraževanje upošteval še dodatni kriterij — kraj bivanja prosilca, ker je le ta bistven kasneje, ko se delavec zaposli. Odbor za strokovno izobraževanje pa je zavrnil kriterij delovne dobe staršev, ki ga je predlagalo zdravstvo ter v zvezi s tem zavzel stališče, da delovna doba staršev ne more biti v nobenem primeru kriterij za podeljevanje štipendij njihovim otrokom, ker je to v nasprotju z zakonodajo in sistemom štipendiranja. Zaradi težav, s katerimi se je "srečeval” odbor ter nekateri člani, menim, da moramo v bodoče sprejeti samo- stojen akt o štipendiranju s podrobnimi kriteriji, ki bodo izključevali možnost subjektivnega vplivanja na odločitve odbora, prilagajanja meril in kriterijev stališčem posameznih delovnih okolij ter omogočili dosledno spoštovanje samoupravnih sporazumov, sprejetih v naši republiki. Darja Pokrajac Kadrovske novice V septembru 1986 so v Zdravilišču sklenili delovno razmerje naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije in hoteli: KUREJ Roman - za nedoločen čas TRAMŠAK Magdalena-za določen čas TOZD POLNILNICA Skladišče BEOGRAD: ČO J BAŠIČ M Hojica, VUKOSAVLJEVIČ Srboljub, POZNANIČ Branko, TRAJ-KOVIČ Joviča, ILIČ Dragoljub, RAIČE-VIČ Radoje, VASIČ Veljko in JADŽIČ Milinko — vsi za nedoločen čas. TOZD VZDRŽEVALNA DEJAVNOST: PO BEŽI N Leopold -za nedoločen čas, ROMAŽIC Marija - za čas pripravništva. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE: POVŠE Darja in GUNA Sabina - obe za določen čas. Delovno razmerje je prenehalo naslednjim delavcem: TURNŠEK Simona, JURIČ Pile, Pl-NJUŠIČ Jelica, KOREZ Frida, SHALA Sait in PETROVIČ Snežana — sporazumno. KIČ Jožica, VEHOVAR Marjana, KLOBASA Helmut, CEROVEČKI Branko, VODUŠEK Cvetka in LELJAK Josipa — po sklepu za določen čas. ŽERAK Frančiška in ŠPOLJAR Josipa — upokojeni. HUSIČ Fehim, ŽIVKOVIČ Ivica, PŠAJD Ivan — odhod v JLA. M. O. Na nekem koktejlu je enemu od gostov zelo dolgočasno. Naenkrat opazi v kotu drugega gosta, ki ravno tako zeha. Pristopi mu in vpraša: Kaj se dolgočasite? Zelo. Kaj mislite, da neopazno odideva? Jaz bi odšel, ampak ne morem, Zakaj? Jaz sem gostitelj. Nova stanovanja 15. 10. 1986 je bil zgrajen in dokončno urejen nov blok v Žiberniku, v katerem imamo kupljenih 5 stanovanj in sicer: eno 2-sobno, dve 1+1/2-sobni in dve garsonjeri. Glede na usmeritev centralnega delavskega sveta in na sklep Odbora za družbeni standard so bila vsa ta stanovanja odstopljena TOZD-u Zdraviliška dejavnost (zaradi najbolj pereče stanovanjske problematike), ki jih je na osnovi prioritetne liste in ob upoštevanju stanovanjskih standardov, dodelil naslednjim svojim delavcem: 2-sobno stanovanje je dobil MAJCENOVIČ, 1+1/2 sobno stanovanje je dobila ZABUKOVŠEK Ourda, garso-nijero pa sta dobili KRIŽANEC Antonija in KROPEČ Ana. Eno 1+1/2 sobno stanovanje ni bilo dodeljeno, ker se bo vrnilo "Ingradu” Rogaška Slatina. Ingrad Rog. Slatina nam je namreč v zameno in proti doplačilu razlike v kvadraturi meseca septembra letos odstopil 3-sobno stanovanje v Ul. Kozjanskega odreda 19. Navedeno 3-sobno stanovanje je bilo kot kadrovsko stanovanje dodeljeno dr. Juriju Furstu. 2-sobno stanovanje, v katerem je dosedaj bival dr. Furst, in ki je bilo kot kadrovsko stanovanje meseca januarja letos izposojeno od Pekarne Rog. Slatina, bo dodeljeno RAJŠP Viktorju iz TOZD Vzdrževalne dejavnosti, ki je na prioritetni listi zbral največ točk od vseh prosilcev v Zdravilišču. Stanovanje mu bo dodeljeno takoj, ko bo s Pekarno Rog. Slatina dosežen dogovor o podaljšanju roka vrnitve tega stanovanja. Zaradi izredno velikega števila prosilcev za stanovanja bomo kupili nova stanovanja tudi v naslednjem novozgrajenem bloku. Predvideva se nakup približno 7 stanovanj v skupni izmeri 350 m2. Metoda Mikuljan OBVESTILO ŠPORTNIKOM V ponedeljek, 3. 11. 1986 ob 20,30 se ponovno začne rekreacija za moške v telovadnici osnovne šole Ratanska vas. Rekreacija za moške bo vsak ponedeljek od 20,30 do 22. ure. Rekreacijo bo vodil rekreator Željko Jakšič, s katerim se boste tudi prvič dogovorili za program rekreacije. Vstop v telovadnico bodo imeli ob tej uri samo delavci Zdravilišča, s tem da se bodo v telovadnici obnašali tako, kot predpisuje hišni red. IZ ŠPORTA IN KULTURE ŠIM ’86 VRNJAČKA BANJA Tudi letos smo se s športno ekipo udeležili Športnih iger mineralcev. Potekale so 2. in 3. oktobra v Vrnjački banji. Toda najprej nekaj besed o kraju, v katerem so bile prve in sedaj 10. jubilejne športne igre mineralcev. Vrnjačka banja leži v centralnem delu SR Srbije približno 200 km južno od Beograda. Vrnjačka banja ima tople in hladne vrelce mineralne vode. Topli vrelec (30 C) in "Jezero” (25,7'C) spadajo v vrsto alkalno-ogljiko-kislih komeo-term, a voda hladnih izvirov "Snežnik" (17"C) in "Slatina" (14'C) v skupino alkalno-zemno-alkalnih ogljiko-kislih akrotapet. Vrnjačka banja je istočasno veliko zdravilišče in turistični center. Tukaj zdravijo s kopanjem, pitjem mineralne vode in z drugimi dopolnilnimi sredstvi po navodilih in pod nadzorstvom zdravnikov. Medicinska služba je opremljena z vsemi potrebnimi napravami za diagnostiko in terapijo. V Zdravilišču deluje okrog 40 zdravnikov splošne prakse in specialistov. V hotelih, zdravstvenih ustanovah, vilah, počitniških domovih, kampih in privatnih sobah imajo prostor za približno 20.000 gostov dnevno. Je najbolj obiskano zdravilišče v Jugoslaviji s preko 170.000 obiskovalci letno, ki prihajajo na zdravljenje ali oddih. Naša športna ekipa se je podala na pot 2. oktobra ob 10. uri zjutraj. Večji postanek je naredila v Beogradu, kjer si je ogledala naše novo skladišče mineralne vode. Tu so jo prijazno pričakali in pogostili ter ji razkazali prostore. Nato so športniki krenili na Dedinje, kjer so si ogledali spominski kompleks — Hišo cvetja, Muzej 25. maj in drugo. V Vrnjačko banjo so prispeli proti večeru. Se isti večer je bila otvoritvena slovesnost, kjer so ob pesmi in plesu predstavili in pozdravili vseh deset sodelujočih ekip. Na ŠIM ’86 so sodelovale naslednje ekipe delovnih organizacij: 1. Radenska 2. Rogaška 3. Jamnica 4. Terme Lipik 5. Sarajevski kiseljak 6. Vitinka 7. Minakva 8. Palanački kiseljak 9. Vrnjci (Vrnjačka banja) Rogaška je prijavila in sodelovala v vseh predvidenih športnih in delovnih disciplinah, in to: 1. Mali nogomet 2. Rokomet 3. Odbojka 4. Namizni tenis 5. Košarka 6. Streljanje - moška in ženska ekipa 7. Šah 8. Pikado - moška in ženska ekipa 9. Kegljanje - moška in ženska ekipa 10. Vožnja viličarja Vsa ta tekmovanja, razen finalnih in vožnje z viličarjem, so bila že v petek, 3. oktobra, tako da je bil urnik tako nabit, da se tekmovanja v odbojki nismo mogli udeležiti, nekaj zaradi spremenjenega urnika v rokometu, nekaj pa zaradi odmaknjenosti (2 km) od centralnega igrišča. Sobota je bila dan finalnih tekmovanj in zmagovite vožnje našega viličarista Voduška. Dosegli smo naslednje rezultate: Košarka 1. mesto Kegljanje, ženske 1. ’’ Vožnja viličarja 1. ” Kegljanje, moški 2. ’’ Namizni tenis 3. ” Streljanje, moški 4. ” Streljanje, ženske 4. Rokomet 4. Šah 6. Mali nogomet 7. Pikado, ženske 7. Pikado, moški 8. V skupnem seštevku točk smo zasedli 3. mesto. Pohvaliti moramo še Halužan Betko, ki je med kegljačicami posamezno dosegla najboljši rezultat in tako zasedla 1. mesto in Šiljeg Nina, ki je bil drugi med kegljači. Po podelitvi pokalov in diplom nasve-čanem zaključku iger je naš udeleženec, ki je bil na vseh desetih športnih igrah mineralcev, Padžan Branko, predal poseben kristalni pokal s. posvetilom ekipi prireditelja prvih in desetih športnih srečanj mineralcev. Za zaključek lahko še pohvalim vse udeležence za njihovo športno in fair obnašanje na športnih terenih in izven njih. Kdaj in kje se bomo srečali na 11. športnih igrah mineralcev, bomo pa izvedli v začetku naslednjega leta. J. H. Kaj lahko stori pesem GALA SPREJEM AMBASADORJEV DOBRE VOLJE IZ ROGAŠKE SLATINE OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV KULTURNEGA IN POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLAVONIJI Dogodki so iz meseca septembra (12., 13. in 14. 9.), vendar novi za vse, ki jih še ne poznajo. Vsekakor pa zanimiv primer razsežnosti kulture. Začetek je malce zapleten in sega na začetek sezone. Aprila letos, je tukaj gostoval TEATER VETERANOV IZ OSIJ EKA z opero SLUŽKIN JA GOSPODARICA. Med drugim jih je navdušila tudi naša pesem oziroma tukajšnji moški pevski zbor pod vodstvom Franca Plohla. Dogovorili so se za povratno srečanje na njihovem terenu, v času pomembnih jubilejev v kulturnem in gospodarskem življenju občine. KUD Milice Križan je praznoval 140-letnico, IPK Osijek 80-letnico (njihov Marketing je bil glavni pokrovitelj srečanja), obrat Šečerana pa prav tako 40-letnico. Vso organizacijo je vodil Teater veteranov H NK oziroma njihov duhovni vodja Franjo Horvat. MPZ je imel tri koncerte. Dva v Osijeku in enega v Podravki Slatini. Ampak Štajerci ne bi bili to kar so, če bi peli samo na koncertih. Zapeli so ob vsaki priložnosti. Gostitelji so pa poskrbeli, da je teh priložnosti bilo kar precej. V treh dneh bivanja smo dobro spoznali Osijek, njegovo zgodovino in gospodarsko situacijo. Ogledali smo si nekaj obratov IPK-ja Tovarno sladkorja in peciva, vinsko klet pa muzej (6. po vrsti v Jugoslaviji), katedralo in v soboto zvečer okusili še malo nočnega življenja. Da ne bi kdo kaj slabega pomislil, prosim: to je bil samo mimohod peščice radovednih. Glavnina je odšla po večerji k zasluženemu počitku. V nedeljo smo krenili v Podravsko Slatino. Pa ne sami. Z nami so bili neumorni gostitelji, ki so poskrbeli, da so nas tudi tukaj sprejeli ne samo kot časrne goste, ampak kot stare prijatelje. Pred koncertom so predstavniki DPO položili venec na spomenik žrtvarmfa- šizma, vsi skupaj pa smo padle počastili z enominutnim molkom. Kot strune milo so zazveneli akordi vsem znane pesmi ”Fala”. Ker je to bilo ravno malo pred dvanajsto, so se točno opoldne v pesem vključili zvonovi, le nekaj trenutkov za tem pa še sirene, ki jih tam preizkušajo ob nedeljah. Z vsemi dogodki gostovanja bi lahko napolnili cel časopis, a naš namen je bil le pojasniti, kaj lahko stori pesem. Zbor ima nekaj politično aktivnih članov, pa našega direktorja TOZD 1. Tem se je pridružil še občinski funkcionar kapitan Milan Matko in posadka je je bila tu... In po obeh koncertih v Osijeku so posadke kulturne in politične plovbe spustile sidro in si "vrgle rokavico”, kot je izjavil tov. Horvat. Iz začetnega vljudnostnega otipava- PRIREDITVE V NOVEMBRU IN DECEMBRU 1986 NOVEMBER 3. XI. Koncert madžarskega piani- sta v Pivnici ob 19.30 uri 4. XI. Otvoritev razstave in koncert hartistke Pavle Uršič - v MUZEJU GRAFIČNE UMETNOSTI ob 19.30 uri. 6. XI. Večer Jugoslovanske folklore KUD "Študent” iz Maribora -v Zdrav, dvorani ob 19.30. 8. XI. Martinovanje v restavraciji POŠTA. 14. XI. Večer Slovenske folklore FS "F. Prešeren” iz Celja - v Zdravstveni dvorani ob 19.30 uri. 21. XI. Večer aforizmov — nastopa Žarko Petan v Pivnici ob 19.30 uri. 22. XI. Revija revolucionarnih pesmi — nastop pevskih zborov občin Bratstva in prijateljstva -v Zdrav, dvorani ob 19.30 uri. Naši fantje so zapeli pred spomenikom žrtvam fašizma v Podravski Slatini Pol zbora že poje, pol še gleda v zrak nja se je razvil prav sproščen pogovor, v katerem so ugotovili precej možnosti sodelovanja tudi na gospodarskem področju. Med drugim je IPK pripravljen vložiti omembe vredno vsoto v adaptacijo naših C in D kapacitet v zamenjavo bivanja njihovih delavcev izven sezone. Obenem je kombinat pripravljen nuditi tudi nekatere vire preskrbe. Na področju zdravstva je možnost usmerjanja pacientov. Skratka, stiki so navezani, podane so smernice sodelovanja! Sedaj so na potezi še ekonomisti, da poiščejo najboljše rešitve v okviru zdraviliškega in občinskega razvojnega plana. Kulturna vez se bo pa nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Moški pevski zbor je vabljen na gostovanje po Slavoniji in delu Bosne, kjer naj bi v Sarajevu odprl tra-diconalne sarajevske glasbene večere. RUSTI DECEMBER 6. XII. Nastop Komornega zbora srednje družboslovne šole iz Maribora - v Zdrav, dvorani ob 19.30 uri. 12. XII. Večer jugoslovanske folklore FS ”F. Prešeren” iz Celja - v Zdrav, dvorani ob 19.30 uri. 19. XII. Solistični nastopSimoneŽgeč — harmonikarke - v Pivnici ob 19.30 uri. 23. XII. Večer jugoslovanske folklore KUD "Študent” iz Maribora -v Zdrav, dvorani, ob 19.30 uri. 30. XII. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra iz Celja-v Zdrav, dvorani ob 19.30 uri. Vandalizem brez primere Čeprav smo se krajani Rogaške že nekako sprijaznili z občasnimi izbruhi "krajevne folklore”, ki se že leta in leta pojavlja kot sproščanje odvečne energije naših nadebudnih naraščajnikov, nas tu in tam kakšen posebej odmeven dogodek še vedno preseneti in za trenutek zrevoltira. Ne, nikakor se nismo vdali v usodo z izgovorom, da pač pri nas drugače ne more biti, postajamo pa malodušni, saj je bilo o zagotavljanju javnega reda in miru prelitega že mnogo črnila, sklicanih nekaj sestankov in sprejetih cela vrsta "učinkovitih ukrepov”. Morda delavci Zdravilišča zaradi občutka neposredne prizadetosti in celo ogroženosti telesne integritete tu in tam pretiravamo z ocenami, posledicami in iskanjem krivcev za takšne razmere. Nikakor pa ne moremo molčati, kadar so posledice obsojanja vrednega, neodgovornega ravnanja naperjene zoper družbeno premoženje, s katerim gospodarimo, oziroma kadar nam dobro znani posamezniki ali skupine odjedajo v potu lastnega dela zaslužen vsakdanji kruh. Takrat smo upravičeni in dolžni povzdigniti svoj glas ne samo zaradi nas samih, temveč tudi in predvsem zaradi ogrožanja temeljnih vrednost naše samoupravne družbe, ki so nedotakljive. Naše ogorčenje je toliko večje, ker utemeljeno pričakujemo ostrejše intervencije inštitucij, ki imajo v rokah mnogo bolj učinkovita sredstva za eliminiranje takšnih dejanj, kot mi sami, čeprav tudi mi ne stojimo prekrižanih rok in vdani v usodo. Ustanovitev interne varnostne službe je sicer naš pomemben prispevek k prizadevanjem za zagotovitev potrebnega javnega reda in miru, vedeti pa moramo, da so njene pristojnosti, s tem pa tudi akcijski učinki, omejeni. Kaj je pravzaprav neposreden povod za to, malce nestrpno obarvano pisanje? V četrtek, 2. 10. 1986 sta nekaj pred polnočjo prišla v lokal "Evergreen” dva znana domačina, A.D. in J. ... Očitno odločena, da popestrita svoje enolično, vsakodnevno življenje z dogodkom, ki ju bo razvedril in obenem uvrstil na pomembno mesto v rang listi slatinskih "nesmrtnikov”. Pa ne mislite, fa gre za dva nedozorela mladoletnika, ki si s svojim "junaštvom” šele ustvarjata "ugled”; izpad, ki bo še dolgo dmeval v kraju, sta si privoščila odrasla mlada moža, družinska očeta in občana, od katerih naša družba pričakuje vse kaj drugega kot to, da napadata njene temeljne pridobitve. Po prihodu v lokal, sta, tako izgleda, inscenirala medsebojen spor, (po nesreči) razbila dva kozarca in se spustila v pepir zaradi plačila zapitka. Ko jima je uspelo zrevoltirati strežno osebje, sta to svojo zabavo obogatila s pospravljanjem miz prisotnih gostov na način, ki ga ni najti v strokovni gostinsko turistični literaturi in praksi; še neizpito pijačo sta s kozarci vred pometala na tla, pričela uničevati (sprva zelo obzirno in strokovno) opremo v lokalu, tako da je bila intervencija milice nujna. Poudariti moramo, da je bila to res hitra in učinkovita, saj sta oba junaka, prepričana, da ne ravnata prav, vsa v solzah (zaradi solzivca), zapustila lokal. Po odhodu miličnika, in ko jima je zmanjkalo solz, sta dojela, da se njun nastop ni končal ravno slavno; skozi okno sta ponovno vdrla v lokal in tokrat res nazorno pokazala, kdo sta. Njuno razbijanje je povzročilo pravo razdejanje, ob katerem so podobne scene iz kavbojskih filmov pravo diletanstvo. Ni treba posebej poudarjati, da so gostje, najbrž prijetno presenečeni nad takšno obogatitivjo naše "izvenpenzionske ponudbe” trumoma zapustili lokal, tisti pa, ki so nameravali vstopiti, so vračali vstopnice in seveda zahtevali vračilo vstopnine. Tud strežno osebje se je po na- čelu "reši se, kdor se more” umaknilo z delovnih mest, saj sta oba akterja kazala resen namen, da z njim obračunata s težkimi, kovinskimi barskimi sedeži. Šele ponovna intervencija milice je junaka prepričala, da gre zares, zato sta malce pospešeno zapustila lokal. Žal eden izmed njiju ni prišel daleč, saj ga je službeni pes (po neuradnih imformacijah) uspel relativno hitro prepričati, da zasluži po tako utrudljivem dejanju malce počitka. In če verjamete ali ne, junak mu je verjel. (Ali bi morda iz tega sledil kakšen uporaben zaključek za prihodnost?) Človek bi moral biti profesionalen literat, če bi hotel opisati prizorišče dogajanj tako, da bio lahko bralec dojel psoledice opisanih dogodkov. Zato si oglejte fotografijo "bojišča” in si ustvarite zaključke sami. Upamo, da se tokrat storilca ne bosta izmazala samo z razgovorom pri sodniku za prekrške ter z več ali manj preventivnimi učinki kazni. Nekaj deset milijonov dinarjev povzročene materialne škode, zlasti pa moralne posledice njunega divjaštva, narekujejo po našem mnenju vse kaj dru- MLADIM ZDRAVILIŠKEGA KOLEKTIVA Na vaš članek POHOD MLADINCEV OB DNEVU BORCA..., ki je bil objavljen na 9. strani glasila Vrelci, bi vam rad odgovoril naslednje: — Združenje borcev KS Rogaška Slatina pozdravlja vsako iniciativo in prizadevanje posebno še mladih, ki obuja spomine iz naše revolucionarne preteklosti, predvsem pa še podobne pohode in obiske grobov naših padlih borcev, kot ga je organizirala vaša osnovna organizacija ZSMS Zdravilišče in, kot v članku omenjate, tudi uspešno izvedla z določenimi pomanjkljivostmi. — Odbor združenja je na svoji seji obravnaval vaše trditve v članku, da se nobeden od borcev, kljub obvestilu ni udeležil vašega odhoda ob spominskem obeležju v Rogaški Slatini ob napovedani uri na dan praznika borcev. Žal smo ugotovili, da vabila sploh nismo prejeli, zato do izida glasila niti nismo vedeli za vaš pohod ob tem dnevu. Tudi trditev, da sem bil osebno kot predsednik združenja obveščen, je neresnična, ker takega vabila nisem niti ustno niti pismeno dobil. Napačna ali izmišljena informacija v javnih občilih le škoduje, ne pa koristi medsebojnim odnosom, ki bi morali biti vzorni posebno še ob delu, ki so ga dolžne naše organizacije razvijati v spomin na tradicije iz NOB to je med 00ZSMS in združenjem borcev NOB v kraju, kjer skupno živimo. In končno, tudi če vaš prvi pohod, ki ste ga organizirali ob dnevu borca, ni imel zaželenega učinka in ni povsem uspel, vas vabimo, da ga tudi za naprej ob istem dnevu prirejate, da bi postal tradicionalen. Potrebno pa se je temeljiteje pripraviti in zajeti v akciji čimveč mladine. Naše članstvo združenja borcev bo takšne pobude ne samo pozdravilo in podprlo, marveč, če nas boste povabili, bomo z vsemi našimi močmi aktivno sodelovali. Predsednik združenja borcev Krivec Alojz a® ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta PELKO JOŽETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje, ga pospremili na zadnji pot. Iskrena hvala za nesebično pomoč ob vsakem trenutku kolektivu - in ekonomsko finančnem sektorju, še posebej pa dr. Jožetu Lavriču in med. sestri Johan Cvetki. Žalujoči hčerki: Rozika in Jožica z družinama > MokSlU žival OEEHALUlk F6VI l\KO- boREC- P&.E3ME KJA3 (lUMIlCAl G,6ŠltA bo«|iU3A MESRELE 3ELEKI0V tLU6\A StofKllA FN' leVUlKA PUSTO- LOVEC OERAJSAVA ŽA 4-16.0 UVi ie,lAi£c Soia PH.\TOtL save EHeM OT) sokdAiovm TožuitoV miAk. r6Eb'TDi>3o IDUtllC ŽIRoVSLO Ž. (MR ARTHUR, ii-vP boiae. AAAlEfcE k-OAld. B.EZ-E aibn ah W0 AK1LRC OTOV. V MALIH MESTO V (TALIT ■fclVEl IlUAKA STARO- RIMSKI IGpboviuO. Pitfcc. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža.in očeta Avgusta KUŽNERJA se iskreno zahvaljujemo Sindikatu Zdravilišča in sodelavcem iz TOZD Vzdrževalna dejavnost za darovano cvetje in izraze sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Ruža in sinova Srečko in Andrej z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage ANDREJE ŠOLMAN, roj. ČUJEŽ iskrena hvala vsem, ki ste sočustvali z nami, darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Josip, Jožica, Doli, Sandi DOBRODOŠLA DUDEK IN REGICA Med številnimi kulturnimi prireditvami, ki so se letos v Rogaški kar vrstile, moramo posebej omeniti še novo gledališko poslastico. Zdravilišče je svojim gostom, predvsem pa domačinom pripravilo živo srečanje z "GRUNTOVČANI”. Na odru nabito polne Zdraviliške dvorane so se pojavili znani liki... DUDEK, REGICA, CINOBER, PRESVITLI in MARTIN ŠKVORC. Posebej za vrelce sta Dudek in Regica napisala: /2 ^ . / VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajatelj: Konferenca osnovnih organizacij sindikata Zdravilišča Rogaška Slatina. Glavni in odgovorni urednik: Jože Drofenik, tehnični urednik: Tone Slivnik, Lektor Vlado Kern, tisk: Tiskarna FOTOLIK Celje. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72. Dudek je še pripomnil, da zelo rad pride k nam in da se tu počuti ”kak doma, ko pa je pri nas tudi dosti Dudekov...” Rustii