PODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno D:n 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po, štno-čekovni rač. 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela strani Din 2000.—, pol strani Din 1000.-^ četrt strani Din 500—, l/, strani Din 250—, Vie stran Din 125.—^ Mali oglasi vsaka beseda Din I.—. odločilno leto. V zadnji številki smo objavili članek »Ženevskega lista«, ki se v njem na poučen in pregleden način razpravlja o vojni in miru ter se kaže na države, ki so trdnjave miru, in tudi na takšne države, kjer bi mogla vznikniti nevarnost vojne. Danes obveščamo svoje či-tatelje o besedah uglednega zunanjega ministra čehoslovaške republike g. dr. Beneša, ki jih je pretekli teden govoril v čehoslovaškem parlamentu o položaju v Evropi. Čehoslovaški zunanji minister kajpada ne pokazuje na države, kjer bi mogla vznikniti vojna nevarnost. To mu njegov odgovornost ni položaj ne dopušča. Pokazuje pa na zadušljivo ozračje, ki vlada v Evropi in ki bi moglo povzročiti mednarodno eksplozijo. Položaj je tak, da bo po dr. Beneševem mnenju leto 1935 odločilno leto: vodilo bo do razpotja med vojno in mirom. In kdo bo ohranil in obranil mir v Evropi? Edino le Zveza narodov. Ona je naše veliko upanje in zaupanje, da bo zajezila nevarnosti, ki pretijo Evropi in njeni kulturi. Zveza narodov je edina in poslednja sila, ki kljubuje vsem tistim, ki morda želijo vojno, sila, ki je militaristična stremljenja pobijala ter je opomin vsem onim, ki bi hoteli brez rizika za se pognati človeštvo v strašne boje in pokolje. Za svetovno javnost je Zveza narodov edino stvarno jamstvo za ohranitev miru. Mi bomo radi tega, tako je reke1 dr. Be-neš, nadaljevali svojo dosedanjo politiko v zvezi z Malo antanto in vzporedno s Francijo, zavedajoč .re, da s tem pripomoremo k ohranitvi miru. Temu namenu tudi služi naša tesnr zveza z Balkansko zvezo (zvezo Grčije, Jugoslavije, Rumunije in Turčije). Vse te države delujejo ramo ob rami za oh~i- nitev miru ter so v tem oziru dobile močno podporo z vstopom sovjetske Rusije v Zvezo narodov. Razčlenjujoč splošni mednarodni položaj, je dr. Beneš glede na Avstrijo izjavil, da je vprašanje njene neodvisnosti še nerešeno. Mala antanta je svoje mnenje določno povedala ter ga je pri razpravah v Ženevi nanovo opredelila. Brez sporazuma z Malo antanto ni zadovoljive rešitve tega vprašanja. Ni tudi izključena možnost, da v tej zadevi pride do sporazuma z Nemčijo. Jako kočljivo je tudi vprašanje Posar-ja ter bi moglo v bližnji bodočnosti izzvati resne konflikte. V našem interesu je, da pride, po januarskem plebiscitu v Posarjii do take ureditve, ki ne bo ovirala sporazuma med Nemčijo in Francijo. Splošni mednarodni položaj je označen z medsebojnim čakanjem in zbiranjem novih moči v svrho ustvarjanja novih front. Dr. Beneš je končno izrazil svoje osebno mnenje, da bo prihodnje leto odločilno za usodo Evrope. Vsak večji dogodek bi lahko v današnjem ozračju deloval kakor bomba. Leto 1935 bo za Evropo in za nas vse izredno težavno leto. V 12 do 18 mesecih se bo Evropa znašla na razpotju in se bo morala odločiti za vojno ali mir. Odločiti se bo treba o nadaljnji usodi vse evropske civilizacije in kulture. Čehoslovaški narod bo branil svoje edinstvo in svojo državo. Vztrajal bo pa tudi odločno pri sodelovanju s svojimi prijatelji in zavezniki, da se ohrani mir iri civilizacija v Evropi. V tem pogledu je posebno dragoceno jamstvo za mir sodelovanje Francije in Anglije, ki lahko očuvata mir, če vedno ostaneta čvrsti in odločni pri ostvarjanju postavljenih ciljev. Odstop francoske vlade. V zadnjem času se je veliko pisalo o spremembi francoske ustave, katero je tiščal v ospredje ministrski predsednik Dou-mergue. Proti predrugačenju ustave so bili vplivnejši radikali, ki so izzvali krizo in padec vlade. Na seji ministrskega sveta dne 8. novembra so odstopili radikalni ministri: Herriot, Ber-thod, Bertrand in Queuille. Predsednik vlade Gaston Doumergue je podal nato pismeno ostavko cele vlade, katero je sprejel predsednik republike Lebrun. Predsednik je najprej ponudil mandat za sestavo vlade prejšnjemu ministrskemu predsedniku, ki je pa ponudbo odklonil. Za Doumerguejem bi naj bil sestavil novo vlado zunanji minister Laval, ki se je tudi zahvalil za ponudbo. Za Lavalom je dobil mandat minister za javna dela Flaridin, ki ga je sprejel in je pričel s pogajanji za sestavo svoje vlade. bra. Francoski tisk je sprejel novo vla-i do narodne združitve pohvalno. Zmaga demokratske stranke pri volitvah v senat in zbornico v Združenih državah Severne Amerike. Ameriški predsednik Roosevelt in njegova demokratska stranka sta sijajno zmagala pfi senatnih in zborničnih volitvah 6. novembra t. 1. Pri teh volitvah so doživeli republikanci največji poraz, kar jih pomnijo. Volitve so potrdile, da so Amerikanci za gospodarsko politiko priljubljenega predsednika Roosevelta. V ameriški zbornici je 435 poslancev. Od teh so dobili demokrati 317, republikanci 102, naprednjaki 7 in farmerji 5 mandatov. Senat šteje 96 članov. Tokrat je bilo treba izvoliti tretjino senata, to je 32 senatorjev. Dozdaj so imeli v senatu demokrati 60 mest, republikanci 35 in laburisti 1. Po najnovejših senatnih volitvah bodo imeli demokrati v senatu 69 mandatov, republikanci 23, naprednjaki 1 in farmerji 1. Mandat ameriškega senatorja traja 6 let in imajo v senatu demokrati zasi-gurano večino do leta 1940. Ameriške združene države imajo 48 državnih guvernerjev, od katerih so jih izvolili na novo pri tokratnih volitvah 33. Trojne vrste ljudje se zavzemajo, oz. se zanimajo za komunizem. V prvi vrsti so mladi ljudje, ki nimajo premoženja, a vročo kri, ki po svoje, dostikrat iz idealnega stališča, ljubimkuje-jo s komunizmom. V drugi vrsti so tisti, ki žele postati voditelji te smeri in upajo na gmotno zboljšanje, na mate-rijalni dobiček. Ti nimajo v svojih srcih več nobenih idealov, so pc svojem duhu pravi komunisti. V tretji vrsti so ljudje brez značaja, koristolovci, ki so povsod zraven, kjer je nered in preklici ja. Komunizem je mogoč le pri prav dobrih in plemenitih ljudeh. Prvi kristjani so imeli vse skupno, nekak prostovoljen komunizem, a so živeli kakor angeli. Dandanes uspeva komunizem le v samostanih, kjer imajo vse skupno, a posamezniki žive v prostovoljnem uboštvu. Pri navadnih zemljanili komunizem ni mogoč, izpremeni.se v su- njstvo in trinoštvo. V Rusiji vlada komunizem, a vlada tudi suženjstvo. Nekaj stotisoč gornjih »sodrugov« vlada in imajo V33ga po volji, drugi so sužnji in prejemajo potre- Nova francoska vlada. Bivši minister za javna dela Pierre Flandin je dne 9. ¡bna živila le na karte. A dosti jih je, novembra sestavil novo vlado, ki se je predstavila parlamentu dne 13. novem- ki niti kart ne dobivajo, to so takozvani | »lišenci«. Kljub temu naši sodrugi radi 3bebbebbebsebbbe Kraljeve slike. Slika Nj. Vel. kralja Petra II. v velikosti 23—31 cm, ki jo je naslikal Boži-Jar Jakac, je že gotova in se jo dobi' za ceno 15 Din v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. jebbbssbbbbbbbbb išejo sovjetsko Rusijo kot raj. Rusija »a ni raj. Za to je dosti dokazov. Tja e bežalo dosti avstrijskih marksistov, i več se jih je vrnilo, ker tam niso na-;li raja. V Rusiji je ostalo za časa sve-ovne vojne dosti vojnih ujetnikov; po-;enili so se, vstopili so v službe, neka-eri so prišli do blagostanja. Če bi bilo v Rusiji dobro, ki ti ljudje gotovo radi ostali tamkaj, a razočarani se po toliko etih vračajo v domovino, češ, tam ni nogoče živeti. V naših krajih se naha-ajo še tudi bivši ruski vojni ujetniki, a tem niti na um ne pride, da bi se povrnili domov. Pred kratkim je bila v Leningradu aeka francoska družba — turisti. Med ljimi je bil Peter Cliaplin (Šaplen), ki :e o utisih v tem mestu napisal članek 7 pariškem listu »Matin«. Značilno je, la je članku dal naslov »Pred vrati pekla«. Članek so seveda s slastjo objavili tudi ruski listi. Pisatelj pravi, da je Leningrad umirajoče mesto. V mnogih oknih so šipe razbite. Ljudje obeh spolov so zelo priprosto oblečeni, vsi brez pokrival, otroci so bledi in vsi bo-d, poslopja zanemarjena. Povsod revščina! Ogledali so si oddelek kipov, podob, križev in drugih predmetov cerkvenega značaja, katere so boljševiki naro-pali v cerkvah. Srebrn križ s Kristusovo podobo stane 120 frankov, ikone (podobe) po 300 frankov itd. Za 3000 frankov je prodajalka ponujala portret soproge Aleksandra II. Ponujala je tudi slike štirih hčera Nikolaja II. Eden izmed turistov se ni mogel zdržati, da bi ne rekel: »Čudno, da iščete dobiček iz slik svojih žrtev.« Po teh besedah je prodajalka, ki je bila doslej zelo ljubezniva, izpremenila svoj izraz in je postala hladna. Da bi ne nastal kak »incident«, se je dotični turist naglo odstranil. Vse razkošne prodajalne v velikem mestu so zginile, vidijo se le navadne trgovine, pred katerimi stoji dolga vrsta ljudi, ki žele kupiti na karte najpotrebnejša živila. Tako opisuje Peter Chaplin sovjetski raj. Želimo, da bi to »rajsko« življenje na sebi izkusili vsi naši oboževatelji komunistične Rusije. Pomenljivo je tudi to-Ie: Letos septembra je sovjetska vojna mornarica z veliko ladjo »Marat« in dvema mino-noscema obiskala poljsko pristanišče Gdinjo. Poljski mornarji so jih slovesno sprejeli, prirejali so jim na čast gostije, peljali so jih v Varšavo, kjer so sovjetski mornarji kupili po dva do tri pare čevljev. Toda, ko je sovjetska vojna mornarica hotela odpluti, se nista ?eč pokazala dva poveljnika in 80 mor- narjev. iskali so jih, a jih seveda niso našli. Najbržr so raj?-- ostali v »buržuj-skem peklu«, kot bi se bili vrnili v »komunistični raj«. V Rusiji je gotovo zato tak pekel, ker tam vladajo tujci, ruski narod je samo suženj. Stalin sam je Gruzin, torej tujec, in je dosti svojih ljudi spravil na višja mesta. Glavno vlogo pa igrajo židje. Judje imajo največji vpliv v notranji in zunanji politiki. Ti ljudje seveda nimajo srca za narod, marveč le za-se in za marksizem. Zato držijo ljudstvo vedno pod bičem, gonijo ga v izgnanstvo, zlorabijo ga za nasilno delo ter ga izpostavljajo gladu. Na zunaj zastopajo Rusijo skoraj sami židje. Litvinov je žid; izmed njegovih treh namestnikov je Krestinskij oženjen z Židinjo; So-kolnikov je žid in Karahan Armenec. Izmed svetnikov zunanjega ministrstva sta Lapinskiij in Radek Žida. Poslanik v Parizu, Dovgalevskij, je žid; Majskij v Londonu, Petrovskij na Dunaju, Ju-renev v Tokiju in še mnogi drugi so židje, le Potemkin v Rimu, Aleksan-drovskij v Pragi in Antonov-Ovsjenko Svetovni evharistični kongres. Letos se je ta kongres z izredno veličastnostjo in hkrati z iskreno pobožnostjo vršil v Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine v Južni Ameriki. Čez dve leti se bo vršil v mestu Manili, glavnem mestu Filipinskih otokov, ki ležijo v Velikem ali Tihem Oceanu (morju) južno od Kitajske in severno od Avstralije. Prej je to otočje bilo pod vrhovno oblastjo Španije, od ameriško-španske vojne leta 1898 pa je pod oblastjo Ze-dinjenih držav Severne Amerike. Pod špansko oblastjo je katoliška cerkev na Filipinskih otokih bila v cvetočem stanju, potem pa jo je zadela katastrofa. Veliko je pomanjkanje duhovščine, ker je kolonialna vlada — Filipinski otoki so kolonija Zedinjenih držav — izgnala 700—800 španskih duhovnikov in odstranila redovnike. So župnije z 6000 do 10.000 duš brez duhovnika. Posebno hudo je na deželi, kjer morejo duhovniki svoje posamezne dušnopa-stirske postaje obiskati samo dva- do trikrat na leto. Hujše je to kot pa v pokrajinah poganskih misijonov. Kako je v teh razmerah z verskim žvljenjem, ni treba opisovati. Širi se vedno bolj in bolj pogansko mišljenje in življenje, katero podpira državna brezverska šola. Da bi zavedni katoličani pošiljali svoje otroke v zasebne katoliške šole, je rad tega nemogoče, ker takih šol ni. Ni namreč sredstev za zgradbo in vzdrževanje zasebnih šol, v to svrho potrebna podpora iz bogate Amerike ra se zaman pričakuje. Tako vedno bolj propadata vera in nravnost, bohotno pa se je razmahnila nevera ali vsaj verska mlačnost in nemoralno življenje. Evharistični kongres leta 1936 bo imel nalogo, da na tem otočju poživi vero ter dvigne ljudstvo iz brezdna, ki se v njem nahaja sedaj, do višine krščanske kreposti. v Varšavi so Rusi. Trgovski predstavniki v Berlinu, Tokiju, Parizu, Rimu in Rigi so sami židje. Predsednik Čeke je žid Jagoda in izmed osem članov je pet Židov. Poleg Gruzinov in Judov je pa še precej Armencev, Latišev in drugih narodnosti na vodilnih mestih; vsi ti niso prijatelji ruskega naroda. Tako je Rusija v resnici pod oblastjo tujcev, ki jo brezsrčno tlačijo in izrabljajo. Kakor je znano, so bili pred svetovno vojno najhujši marksisti v Rusiji Judje, Gruzinci in Armenci. Po preku-ciji so pa prišli ti ljudje do oblasti, a so ostali besni marksisti. Ti zdaj vladajo ruski narod, a da ga lažje vladajo, mora stradati, ker lačen človek se raj-še ukloni. In da bi narod lažje obdržali v oblasti, so vpeljali kolhozna (skupna) gospodarstva in kolhozom na čelo so postavili judovske marksiste. Zato je Rusija v resnici »raj za Jude in marksiste«, pekel pa za krščanski, mehko čuteči ruski narod. Vsled tega noben pravi Slovan in Slovenec ne more ljubimkati z judovskim marksizmom. Al. Kokelj. Kristus na1 Montblancu. Najvišja go-jr'a ¡v Evippi — Montblanc — je cilj premnogim potnikom in turistom. Njegovega vrha ne doseže vsakdo, ki pride do njegovega vznožja. Komur' ni sreča mila, da bi se povzpel na vrh, ki je pokrit s snegom ter oblegan z viharjem in nevihto, ostane v mestu Cliamonix, ali pa v vasi Les Houches, ki je temu gorskemu orjaku še bližja. Nad vasjo se dvigajo strmi vrhovi, Rdeče Igle imenovani. Na eni teh Rdečih Igel. vprav nasproti glavni gmoti Montblan-ca (Bele gore), so zadnji čas dogotovili neko zgradbo, ki je edinstvena na svetu: orjaški kip blagoslavljajočega Kristusa. Idejo tega kipa je sprožil in določno opredelil vaški g. župnik. Izvršitev te misli pa so omogočili tisti, ki so v to svrho prispevali milodare. Kip stoji na j ako vidnem kraju 1200 m nad vasjo. Kristusov kip je izdelan iz marmorju podobnega kamna ter je visok 26 m; podlaga, ki na njej stoji, je zgrajena kot kapelica. Notranjost kapelice je opremljena preprosto, pa lepo. Zadaj za oltarjem je okno, odkoder je čudovit pogled na najvišjo evropsko goro. Kristus je tako upodobljen, da dviga desnico v blagoslov. Čaroben je pogled nanj zlasti zvečer, ko se kip razsvetli z žarometi. Tako proslavlja veličastna priroda njega, ki je njen stvarnik in milostni kralj. Vrnitev in hvala katoliški cerkvi. Carigrajski patriarh Nestorij je zanikal, da bi se smela Marija imenovati Mati božja, ter je krivo tolmačil razmerje med božjo in človeško naravo Kristusovo. Njegov nauk, ki ga je občni cerkveni zbor v Efezu — v Mali Aziji — obsodil leta 431 kot krivo vero, se je ohranil v Mezopotamiji (pokrajina med rekama Evfrat in Tigris), v Perziji in v Prednji Indiji ob takozvani Malabarski obali. Nekaj teh malabar-skih Nestorijancev (bilo jih je 15 tisoč) se je vrnilo v katoliško cerkev pod vodstvom dveh škofov: Mar Ivanios et Mar Theophilos. Zgodilo se je to 1.1931. Cilj obeh škofov je, da pridobijo vso rojake — krivoverce za katoliško vero. Mar Theophilos se je nedavno vrnil iz Evrope, kjer je potoval 10 mesecev, ter izjavil naslednje: »V največjo tolažbo, ki mi bo ostala ikot najljubši spomin, mi je na mojem evropskem potovanju bilo, da so me vsi: verniki, duhovniki, škofje, nadškof je in kardinali, povsod sprejeli ikot brata, Čeprav sem bil tujec. Po dobi ločitve in osamljenosti, ki sem v njej prej živel, se zahvaljujem Bogu, ki mi je v svoji dobrotljivosti po- kazal pot v svetovno cerkev Kristusovo. Kako pametno je tukaj vse! Kako nespametno je vsako drugo pojmovanje o načinu božje časti in službe! Prekrasni dokazi žive vere, ki sem jih doživel v velikih romarskih cerkvah Evrope, me spremljajo kot dragocen spomin v domovino. Še sedaj me prevzame ginjenost, ako mislim na obiske pri sv. Očetu, ki me je štirikrat sprejel ter dal tako lepe dokaze svoje ljubezni!« V celjski bolnici je preminul 11. novembra popoldne vpokojeni kaznilni-Igki fcurat g. Matija Ljubša. Rajni se je rodil 24. 2. 1862 pri Sv. Antonu v Slov. goricah in je prejel maš niško posvečen j« leta 1887 v Gradcu. Nekaj let je kaplanoval ob meji graške in lavantinske škofije, nakar je. dobil mesto kurata v kaznilnici Karlau pri Gradcu. Kot vpokojeni kaznilniški duhovnik je živel dokaj let v Gradcu. Bil je velik prijatelj in buditelj naših slovenskih visokošolcev, ki so bili člani katoliškega akademskega društva »Zarja«, kojega častni član je bil bla-gopokojni. Mnogo je storil z besedo in nasveti v društvu »Kres«, v katerem so se zbirale v Gradcu slovenske služkinje. Po prevratu je moral tudi g. Ljubša zapustiti Gradec. Prišel je v Maribor in prejel zaposlitev v upravi listov Cirilo-v^e tiskarne. Iz Maribora se je preselil v Celje in je bil zaposlen v pisarni mestne župnije do svoje smrti. G. kurat je bil liki mravlja marljiv tudi na polju zgodovine in je bil priznan v tej stroki, s katero se je začel pečati že v mladih kaplanskih letih. Napisal je mnogo zgodovinskih član-|kov, sestavkov in opisov. Po svoji naravi je bil g. Matija vesel, družaben, radodaren in vsakemu na uslugo. Predvsem pa treba naglasiti njegovo navdušeno narodnost pod rajno Avstrijo, ko je bilo težko, povdar-jati in se zavzemati v Gradcu v javnem življenju za slovensko stvar. Blagemu, delavnemu ter slovenski narod požrtvovalno ljubečemu g. kura-tu ohranimo časten ter hvaležen spomin. Spominjajmo se ga v naših molitvah! R. I. P.! Nesreče. Občutna požarna škoda. V Jelenčah na Pesnici pri Mariboru je pogorelo v noči bolj na samem stoječe gospodarsko poslopje, last posestnika Avgusta Frajzmana, ki ni bilo niti zavarovano. Zgorel je hlev s krmo in znaša škoda 150.000 Din. Najbrž je zažgal kak potepuh, ki je hotel prenočiti na samotnem hlevu in je prižigal vžigalice. Posestnica pogorela. V Stražgojncih pri Ptuju je uničil od zlobne roke podtaknjen požar posestnici Prosenjak gospodarsko in del stanovanjskega poslopja. Smrtna nesreča otroka. Na Franko-lovem je padla enoletna hčerkica kuharice Marije Štimulak z zapečka na razbeljen štedilnik, kjer se je tako opekla, da je podlegla opeklinam v celjski bolnici. Smrtna avtomobilska nesreča. Dne 8. novembra se je pripetila na cesti med Žalcem in Št. Petrom v Savinjski dolini avtomobilska nesreča, ikoje smrtna žrtev je postal Ivan Uršič, posestnikov sin iz Podloga pri Št. Petru. Kolesar Uršič je zadel v avtomobil trgovca Josipa Roj-nika s Polzele, ki je pripeljal iz nasprot- ne strani. Trčil je z glavo ob blatnik. Udarec je bil tako silen, da je kolesarju počila lobanja in je hitro izdahnil. Razne novice. Zagoneten krvav slučaj. Dne 8. nov. so pripeljali v delavnice državnih železnic v Mariboru salonski voz iz Beograda v pregled. Na podstavku voza pa so opazili delavci znake človeške ¡krvi, in našli so tudi manjše koščeke mesa. O tem so obvestili vodstvo delavnice, ki je KAKA0ZA4 0SEBEV1 Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za zajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in tečen je Mirim kakao, ki ga dobite pri vsakem trgovcu. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1.—. 1133 takoj javilo zadevo pristojni varnostni oblasti. Tja se je podal uradni zdravnik v spremstvu policijskega uradnika ter ugotovil, da so koščki mesa človeški Uradni zdravnik je našel pri natančnejšem pregledu košček lobanje, katerega so se držali daljši ženski lasje kostanjeve barve. Po zdravnikovem mnenju in ugotovitvah je bila nesrečnica ženska, ni pa ugotovljeno, ali se je zgodila smrtna nesreča, ali je ženska izvršila samomor, ali pa se je nad njo izvršil zverinski zločin. Madeže krvi in koščke mesa so očistili delavci, predstojništvo mariborske policije pa je razposlalo vsem postajam ob progi Maribor—Beograd okrožnico, v kateri poizveduje, kje bi se bilo zgodilo strašno dejanje, katerega žrtev je postala neznana ženska. Od modrasa pičena. Delavčeva žena Marija Požkova v Polulah pri Celju je razvešala perilo. Pri tem opravilu jo je pičil modras in so jo oddali v celjsko bolnico. Naplavljeno truplo. Pri Rogoznici na Dravskem polju je naplavila Drava truplo 401etnega, neznanega moškega, ki je moralo biti že dalje časa v vodi. Neznanec je bil brez vsakih listin. Mladega hribolazca pogrešajo. 251et-ni Jožef Jezeršek iz Šiške pri Ljubljani se je podal dne 27. oktobra v planine z obljubo, da bo doma za praznilk Vseh" svetnikov. Vzel je s seboj živeža za 3—4 dni in pripovedoval, da se bo podal v družbi dveh Ljubljančanov in dveli Kamničanov z Velike Planine preko Konja in Planjave na Sedlo, na Koroško Sedlo in na Krvavec. Ker je bilo za Vse svetnike skrajno slabo vreme, se pri Jezeršekovih niti vznemirjali niso, ker Joška še ni bilo s planin. Prepričani so bili, da čaka v kaki planinski koči na zboljšanje vremena. Ko pa fanta ni bilo na spregled 11 dni, se je podal oče v Kamnik na tajništvo Planinskega društva in povedal, da je morda sin ponesrečil kje v gorah. Kamniški planinci raziskujejo zagonetno zadevo. Blaznikova »Velika pratika« za leto 193S je izšla letos že devetdesetič. Za ta jubilej je prav lepo in primerno opremljena. Znano je, da hočejo imeti Slovenci samo to pratiko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v ino zemstvu, v Ameriki, Nemčiji, Avstriji, Italiji itd. Ta edino prava in res domača pratika se naroča pri tiskarni I. Blasnika nasled. v Ljubljani. 1036 Obžalovanja vredni slučaji. Aretacija pod sumom ropa. Orožniki iz Lučan so zaprli 311etnega Josipa Čepe iz Slemena pri Selnici nad Mariborom, o katerem gre glas, da se je preživljal s tihotapstvom. V Avstriji so ga celo osumili ropa, češ, da je napadel v tihotapski družbi švercerja in ga je prisilil z orožjem v roki, da mu je izročil 4000 Din vredno pritihotapljeno blago. Čepe je zaprt v Arvežu na avstrijski strani ob severni meji in taji očitani mu zločin. Vlomilec okradel staro vdovo. — V Šmartnem pri Litiji stanuje v pritlični hišici na dvorišču peka Drčarja 801et na vdova po železničarju Reza Razpot nik. Bablr jo šlo zjutraj v cerkev k sv L maši. Ko se je vrnila, je našla vrata v stanovanje odklenjena in vlomljen kovček, v katerem je hranila denarne prihranke in zlatnino. Vlomilec ji je odnesel 7000 Din v bankovcih po 1000 in 100 Din, nekaj srebrnega denarja ter zlatnino. Škoda znaša 10.000 Din. Orožniki so ugotovili, da je izrabil dolgo-prstnež starki.no odsotnost. Odprl je z vitrihom vrata, z dletom je dvignil pokrov na kovčeku ter izmaknil denar in zlate predmete. Obsodba radi prekoračenja silobrana. Avgust Dežnikar, 201etni posestniški sin iz Stopnika pri Vranskem, je zabodel dne 14. oktobra z nožem v srce svojega brata Franca, ki je v nekaj minutah izdahnil. Obtoženi se je zagovarjal pred celjskim sodiščem dne 11. novembra s silobranom in je bil obsojen na eno leto strogega zapora radi prekoračenega silobrana. Obsodba radi ponarejanja kovancev. Franc Šubelj, 241etni brezposelni ključavničar, se je mudil na domu v Črnučah pri Ljubljani, kjer si je napravil kovnico za izdelovanje 20- in 50-dinar-skih kovancev. Izdelal je okrog 25 komadov. Potvorbe je razpečeval po trafikah in malih trgovinah, dokler ga niso prijeli. Šublja so obsodili v Ljubljani dne 6. novembra radi ponarejanja ter razpečavanja ponarejenih kovancev ter radi divjega lova na 3 leta ječe »in še 3780 Din denarne kazni, odnosno 63 dni' nadaljnega zapora. Obsodba radi uboja finančnega pod« preglednika. Na Kumu pri Radečah je bilo letos dne 26. avgusta žegnanje. Veliko ljudi je prišlo na Kum že v soboto dne 25. avgusta zvečer. Ker se je bilo bati, da bo prišlo do pretepov, je zbrala oblast na Kumu 15 orožnikov. Pred krčmo na Kumu, v kateri so se prepirali kmečki fanti in delavci, je sedeli zunaj finančni podpreglednik Anton Kovači6 iz Radeč pri Zidanem mostu. Fantje so napadli financarja, češ, da je govoril proti rudarjem in so ga tako obdelali, da je podlegel poškodbam v, ljubljanski bolnici dne 27. avgusta t. 1. Dne 9. novembra je bila izrečena nad ubijalci naslednja sodba: 25letn,i Jožef Plahuta iz Toplic pri Zagorju, ki je bil že nekajkrat kaznovan, na 6 let robije; 271etni Rudolf Hribovšek, ključavnič. pomočnik iz Pod k raja pri Zagorju, na 5 let robije; 281etn,i Ivan Grahek, rudar,' iz Preske pri Zagorju, na 3 leta robije; 211etni Ciril Šte-ban iz Zgornjega Ki-sovca pri Zagorju na 3 leta robije; 20-le&i Otmar Peterlin, rudar iz Podkra-ja pri Zagorju, na 3 leta strogega zapora; "žtielni Dragotin Peterlin iz Pod-kraja pri Zkgorju na eno leto in osem mesecev strogega zapora. Prostovoljno pod vlak. Dne 5. nov. zvečer se je vrgel pod vlak med postajama Rled in Podhom mizarski pomočnik Venčeslav Mesič iz Polzele. Lokomotiva mu je odrezala levo nogo v kolenu in desno čisto proč. Nesrečnež ji bil hitro mrtev. Rcparski napadelc pred sodniki. Dne 10. novembra je sedel v Celju na zatožni klopi 511etni Alojz Požun, rodom iz Desno: Nemški poslanik von Papen na proslavi junakov, ki so padli med vojno in počivajo na avstrijskih tleh. Proslava se je vršila na Dunaju. Na sliki vidimo desno poslanika Papena, ki podaje roko avstrijskemu ministru majorju Feyu. Proslava 591etnice prve bolgarske divizije. Zabukovja, brezposelni (kovaški pomočnik in že večkrat kaznovan radi tatvine. Letos so je splazil v družbi z dvema pomagacema v noči 28. septembra ik hiši Janeza Golica, premožnega posestnika v Gornjem Obrežu pri Arti-čah. Odprli so vrata, ki so bila znotraj zaprta z dvema zapahoma, vstopili v vežo in čakali na gospodarja. Golič se je kmalu prikazal. Dva tolovaja sta ga zagrabila, tretji mu je grozil z vilami. Napadeni je zakričal, prihitel mu je na pomoč hlapec, roparji so morali pobegniti brez plena. Požun je na pobegu padel in zašel na ta način v pest pravici. Alojzij Požun je bil zgoraj ome- njenega dne v Celju obsojen na 2 in pol leta ječe. * Slovensha Kratim. Še enkrat organisti. Poročali smo že, da je večina kantorskih služb v naši Krajini zasedena od ljudi, ki že imajo službo ali penzijo. V naši Krajini pa je več brezposelnih absolventov orglarske šole, ki ne morejo dobiti primerne službe. Na svojem sestanku so ti organisti! obsodili tako krivico. Pravijo med drugim: »Žalosten, naravnost krivičen in vse obsodbe vreden znak sedanje dobe je, da se še ne uvidi, da na kantorska mesta spadajo tisti, ki so se to posebej izobraževali. In neopra^ vičljivo j«, da se kantorska služba opravlja od stanu, ki je že preskrbljen z izdatnim kosom kruha, dočim morajo pravi kantorji stati ob stran: in stradati.« Tako kantorji, in vsak so-cijalno čuteč človek jim mora dati prav. Ne, katerim pa besede naših kantorjev niso bile po olji in to tudi takim, ki imajo vedno na cijalno čuteč človek jim mora dati prav. Ne-bojte se nobene zamere, sedanji kantorji itak' sami vidijo, da je to socijalna krivica, in gotovo se bodo sami odpovedali temu postranskemu zaslužku, če bodo le malo o celi zadevi* razmišljali. Kako bodo živeli mladi kantorji, pa vas naj nič ne skrbi. Tudi orgle bodo najbrž boljše pele tem mladim, gibčnim rokam im časa bodo imeli dovolj, da bodo vadili tudi izvencerkveno petje in posvetili skrb mladinskim pevskim zborom. Če so verniki zadovoljni s sedanjimi kantorji, bodo ravnotako ali pa še bolj z mladimi močmi. Črensovci. V nedeljo dne 4. novembra jj lo naše Prosvetno društvo sestanek, na katerem je predaval o vzgoji mladine g. kaplan Bejek. Sestanek je bil lepo obiskan. Člani se pripravljajo na igro »Zloba in zvestoba«. Turnišče. G. Ivan Greif, večletni provizor turniške župnije, je imenovan za prosta v Ptuju. Veselimo se k imenovanju g. Greifa z^ prosta in mu iskreno čestitamo. Njegovo šestletno delovanje kot provizor je bilo vsestransko in uspešno. Bil je načelnik hranilnice v Turnišču, dovršil je dograditev enonadstropne-ga župnišča z vsemi gospodarskimi- poslopji. Na njegovo pobudo se je zgradila železna ograja na betonski podlagi okrog pokopališča. Veliko zaslug si je pridobil tudi s cerkvenim petjem. Sam je zbral dekleta in fante okrog sebe in jih uril v slovenskem petju, včasih pozno v noč. Poleg tega je Ustanovil in vodil obširno dekliško in fantovsko Marijino družbo. Vsestransko je bil zalo delaven; za njegovo delo smo mu hvaležni! Turnišče. V nedeljo dne 4. novembra se je vršila seja v župnišču radi volitve kantorja. Turniška župnija namreč hi imela svojega kantorja že lepo število let. Pristali so na volitev g. Dominko Štefana iz Gomili«. G. Do-minko vodi cerkveno petje že nad pol leta. Novemu kantorju čestitamo! V Mehiki divja najljutejši kulturni boj. Ma sliki vidimo, kako razganja policija katoliške demonstrante z bombami za solzenje. Katoliki protestirajo proti novemu hrezverskemu šolskemu zakonu. Koliko so vredna velemesta. Angleški pisatelj L. Forest je zračunal denarno vrednost največjih mest na svetu. Po njegovem mnenju •je največ vredno mesto Novijork Lin sicer 30 milijard dolarjev. Za Novimjorkom pride London, ki ga ceni na 26 milijard, potem Pariz (11 milijard). Že samo Louvre je vreden 300 milijonov dolarjev, luksemburška palača pa 100 milijonov dolarjev, Berlin je vreden 10 milijard dolarjev, Dunaj 6.5 milijarde. Vrednost človeškega telesa. 1000 kurjih jajc vsebuje približno iste snovi, kakor telo po- Januš Goleč: 18 Lov na zaklad®. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Dalje. Na skalnatem otočju nad zlato jamo smo bili brez suhega listja, ob konjskem mesu, grižljajih razne druge hrane in le ob skrbno preštetih požirkih kave, čaja in alkoholnih pijač. Močno deževalo je samo prvi teden, potem pršelo, zopet vlivalo ter mrzel veter je bril. Ivo je dosegla enkrat voda pod nami svoj najvišji stalež, je ostalo njeno stanje nespremenjeno kljub pršenju ter nalivom s presledki. Kako čisto nekaj drugega, da naravnost rajskega je zima severnih krajev v primeri z deževnimi meseci v zlati Braziliji. Bivanje na prostem, na mokrotnem, ikrog in ikrog umazana voda, nezadostna hrana, mrzlica in driska skozi mesece, ti le našteti glodalci človeškega zdravja bi morali uničiti goljate, kaj še le te bolj slabotne ter občutljive člane naše ekspedicije! Konje in mule smo poklali do zadnjega komada. Saj samo z blatno vodo jih nismo mogli prehraniti. Ljudje so umirali eden za drugim. Trupla od slabosti in vsled raznih bolezni umrlih smo nosili nekaj časa daleč proč od nas in jih prepuščali tamkaj valovom, da so jih nesli bogznaj ikam naprej. Pozneje smo jih kotali kar v jezero pod nami in bodo njih okostnjaki zanamcem v strašno svarilo: Zlata jama je tudi jama smrti! Najboljšemu pisatelju bi bilo nemogoče, da bi v kratkih beležkah in z oslabljeno roko popisal vse, kar je prestalo šest članov naše številne ekspedicije, iki smo se prebili po nepopisnih mukah, grozotah in boleznih skozi kužno deževno dobo na skalnatih grebenih nad zlato jamo. Koncem februarja se je stalno razjasnilo nebo. Prikazalo se je pekoče solnce. Poplave so pričele odtekati, vode so padale od dne do dne, stepa je pokazala svoje na debelo oblateno lice. Tudi jezero iz zlate jame je zginilo ter pustilo na dnu mrliče, katere smo mu morali zaupati na višku deževne dobe. Od povsod so se prikazovale roparske ptice, saj so imele dovolj hrane, kakor po vesoljnem potopu. Jate orjaških mr-harjev so tudi za te pokrajine dobrota, ker opravljajo številne pogrebe z obiranjem do belih kosti. Proti sredini marca se je blatna skorja toliko utrdila, da smo se smeli podati na pot, ako nismo hoteli umreti vsled solnca, ko smo komaj in komaj ušli objemu smrti po deževju. Turnišče. Dne 5. novembra se je vršil pregled banovinskih bikov-originalcev pred centralno gostilno. Komisijo so tvorili gg.: inž. Mikuž, ravnatelj kmetijske šole v Rakičanu; Sasmec, živinozdravnik v Soboti, in inž. Eisel, srezki kmetijski referent v Soboti. Prignana eta bila dva bika-originalca, kii ju 'mata v reji g. Raščan Štefan iz Turnišča ii- g. Bakan Štefan iz Nedelice. Slični pregledi i se vršili v Beltincih, v Lakošu, Dolnji Lendavi, Bogo-jini in v Martjancih. Turnišče. Dne 7. novembra je umrla pri nas soproga Cipota, po domače Kranjšca. Ta naslov so jii nadeli ljudje, ker je tržila po sejmih drobnarijo. Znana je bila. daleč naokrog. Naj v miru počiva! Radmožanci. V radmožanskem logu, ki ga je pred leti kupila družba »Našička« iz Zagreba, so na dražbi prodajali drevesa za zimo. Kupcev je bilo primeroma veliko, zlasti iz Turnišča in okoliških vasi. Cene so bile razmeroma visoke. Prodajalo se je po 10 dreves skupaj. Drevesa so še razmeroma mlada in skoro škoda jih je bilo prodajati za kurjavo. Toda družba »Našička« je bila primorana, ker je pač morala dobiti vire za plačilo delavcev. Lipa. V torek dne 6. novembra so orožniki aretirali dva tihotapca. Taki slučaji so pri nas pogosti. Tihotapcev ne prestrašijo niti visoke kazni z zaporom in z denarjem. Tihotapijo kar naprej in oblasti ne morejo tihotapstva za-treti. Bil bi že skrajni čas, da se takim rečem . naredi konec Največ je krivo tihotapstva pomanjkanje denarja. Beltinci. V pondeljeik dne 5. novembra se je vršil živinski in kramarski sejem. Prignane je bilo veliko goveje živine od vseh strani. To je tudi raizumljivo. Zima je pred durmi .in ljudje si morajo preskrbeti obleke in obutve. Cena živini je bila zelo nizka in kupcev bore malo. Težki biki so se prodajali po 3.75 Din za kg, krave po 1—2 Din za kg. Ljudje bi pa še za to ceno prodali, dasi je bila nizka, ker pač morajo biti obuti in oblečeni, poleg tega pa so prišli davčni čeki in jih ni s čim plačati. Kramarji so tudi imeli svoj'slab dan. Duga vés. Marko Raj, posestnik v Dugoveš-kih goricah, je bil pred tedni napaden z nožem in je dobil smrtnonevarne vbodljaje. Odpeljali so ga v bolnišnico v Čakovec, kjer je ranam podlegel. Pokojni je slovel že od svoje mladosti kot eden najmočnejših mož v okolici. Njegova moč je bila že legendarna med ljudstvom. Bogojina. Kakor se sli-ši, je okrog sto naših posestnikov poslalo pritožbo na sresko načel-stvo v Dolnji Lendavi. Predmet pritožbe je: premestitev občinske pisarne. Bogojina. Zadnje dni meseca oktobra se je vršil tridnevni misijon v naši župniji. Domačemu g. župniku Ilaukotu so pomagali voditi misijon gg. salezijanci. Dolnja Lendava. Obrtna šola je začela prejšnji mesec z rednim poukom. Vodi jo g. Peč-nik, učitelj na lendavski meščanski šoli. Sobota. Zemlja okrog pokopališča in ob železniški progi se pacelira v stavbene parcele. Cena oralu je od 3000 do 10.000 Din. V tem de- lu se bo v primernem času dogradilo lahko veliko lepih stavb in je razvoj Sobote mogoč !e v to smer. Zemlja je last g. Hartnerja. Dolnja Bistrica. V mlinu na Muri v Dolnji Bistrici se je mudilo starejše dekle Vinčec Rozalija. Ko je šla po deski iz mlina na obalo, je pogledala, kako regulirajo Muro, stopila je čez brv in že je bila v vodi. Mlinar ji ni mogel pomagati, ker ni> imel ladje, droga pa ni dosegla. Mura je ravno sedaj visoka in oblečen ni upal iti za njo. Vtopila se je v četrtek in je do danes še niso našli. Domačim ob nenadni' izgubi naše iskreno sožalje, pokojni pa naj bo Bog milostljiv sodnik. — V petek smo pokopali na Srednji Bistrici llletnega učenca Rebrico, ki je umrl vsled griže. Sošolci in učiteljstvo se je poslovilo od njega in mu • s poznim jesenskim cvetjem zasulo grob. Počivaj v miru! SMtllšTVENTl VRSTI Težnje našega odra. Kako težko je delo na naših odrih, publika mnogokrat prav malo zna. Ne zaveda se, koliko skrbi, dela in težav ter prečutih noči igralcev zahteva vsaka prireditev. Kaj rado se ponekod govori o kosmatem dobičku, ki ga vržejo predstave, ponekod celo o mastnih pojedinah igralcev. Da pa temu ni res tako, nam dokazuje dejstvo, da je v zadnjem času število prireditev na podeželskih odrih zelo padlp. Zakaj? Prvič slab obisk, drugič težko obdavčenje vstopnic, tretjič nagromadeni režijski stroški itd. Kdo naj zmaga, kdo naj igra pri takih razmerah? Da se še sploh igra na naših katoliških podeželskih odrih, lahko mirno rečem, je le težnja po igranju, kajti vsak mlad človek se hoče na neki način izživeti, nikdar pa ne hlastanje po dobičku ali po kakšnih materijelnih dobrinah, ko se mnogokrat zaznamuje gmotna izguba. Naj vam kot primer predočim neko predstavo nekega katoliškega društva. Igrali so lepo narodno igro »Domen«. V dvorani, kjer je prostora za 200 ljudi, je stalo, odnosno sedelo okrog 45 oseb gledalcev. Bili so sploh mnenja, da se predstava igre pri tako slabem obisku ne bo vršila. A vztrajnost igralcev je pokazala drugače. Odprle so se zavese in igro so podali igialci kljub potrtosti tako, ikaikor da bi imeli pred sabo tisoč gledalcev, ne pa 45. Vidite, to zmore le pogumna, vztrajna in delavna mladina. Da se ob tej predstavi igralcem, ki so prečuli več noči, žrtvovali celo delovni čas za učenje in vaje, nekateri celo uro daleč hodili k vajam, posvetili vso svojo skrb za dober potek igre, ni moglo postreči niti s črnim kruhom, je vsakemu jasno. Pa še to smolo so imeli, da je prireditev padla na teden Rdečega križa in se mora od vstopnice še posebej plačati 50 par. Seveda bi imeli pravico, pri vstopnici to zaračunati, a prevzeli so raje še to žrtev na svoje rame. Kje je potem tukaj govoriti o bogatem dohodku naših predstav, o dobro po-streženih in plačanih igralcih, ko moramo zaznamovati dvojni deficit!? To je bil samo en primer, kako se go- Kaj nam je ostalo pri slovesu od smrtne zlate jame po odkritju toliko milijonskih zakladov? Vsak par debelejših zlatih zrn v razcapani obleki, steklenice z načrti, orožje ter nekaj streliva; vse drugo je ostalo na grebenu v svarilo: Čuvaj se zlate kotanje v deževnem času! Naša ekspedicija je bila pripravljena, dobro opremljena, a mnogo — mnogo premalo previdna pri pogledu na suho zlato. Kaj ti pomaga bleščeči mamon, ko pa ni za poti zob, piti ga ne moreš in tudi za zdravilo ni! Poslovili smo se od jame okostnjakov s trdnim sklepom: Ne vidiš nas več, četudi bi bila do vrha polna zlata! Šestorica preostalih je zavila navzdol s hribov proti severu, da pridemo čim prej do človeških naselbin, kjer bi se odpočili ter-vsaj nekoliko popravili za konečni povrat, če nam je bil usojen. Najbolj pičlo odmerjene prehrane je bilo za par dni, sicer smo pa računali s sigurnostjo na sveže meso kake divjačine. Po poti, po kateri smo prišli, nikakor nismo smeli nazaj. Predolga bi bila in prehodu skozi mokrotni obsežni pragozd bi ne bili kos brez konj in raznih drugih potovalnih pripomočkov. Počasi liki pijanci smo jo otepali le vedno proti severu. Po parmesečnem potopu se je narava naglo opomogla. Sploh je Brazilija pokrajina vseh raznih nemogočnosti po drugod. Naenkrat po deževju opustošena, je ozelenela v par dneh. Sveža trava po stepah je vidno silila kvišku, grmovje je cvetelo, pritlikava drevesa so se kar pripogi-bala pod bogatim zelenjem. Divjačina se je spustila po ravni, ptice so vabile iz zraka, bolezen se je skrila in zdravje je zasijalo ter se je razcvetelo. Žalibog so ves ta naenkrat nastali raj omadeževali oblaki moskitov in po tleh se je razlezla iz podzemeljskih lukenj in brlogov vsa mogoča strupena in nestrupena golazen. Imeli smo dovolj svežega mesa, hitreje smo hodili in zadeli po karti na reko Peranatinga. Ob tej reki, ob toku navzdol proti severu, kjer dobi ime Rio Tres Barras, pozneje celo Rio Manoel in se steka v enega najmogočnejših pritokov veletoka Araa-conas, v Rio Tapajos. Baš kar našteto vodovje drvi kmalu po deževni dobi skozii paradiž rodovitnosti, lepote in bogastva na divjačini ter perjadi. Preko imenovanih rek zamoreš le v čolnu. Gorje ti, če bi se drznil prebresti te le vode na konju ali celo s preplavanjem. Po njih se podi na milijarde ribic piraja. Dosežejo kvečjemu dolžino 30—40 cm. Na vsako živo stvar, ki se pojavi v vodi, se zaženejo v tisočerih krdelih in jo oglodajo vkljub vsemu vprečno velikega človeka. Kisik in dušik bi zadostovala za balon, ki bi človeka nesel udobno Ogljika je 10 kg in bi zadostoval v obliki grafita za 65 svežnjev svinčnikov. Iz železa, krvnega rdeči-la, bi napravili sedem srednjevelikih žreb-ljev, iz fosforja 800 tij soč glavic za žveplen-ke ali strupa za 500 ljudi, tolščo bi lahko porabili za 60 sveč, kuhinjske soli je v telesu za 20 čajnih žlic, vode pa je za 40 kg. Krvi je v našem telesu za 7 odet. skupne teže. Posnemajmo Kitajce! Kitajska vlada je izda^ prav sodoben za-. k' n. Prepovedala je praznovanje rojstnega di našim odrom na deželi, primer, !ki pa v sodobnih razmerah nikakor ni osamljen. Res, da je težko za dinarje, a vendar tako pri kraju s cvenkom naši ljudje še vendar niso, da morajo naši v katoliško moralno stran usmerjeni odri prenehati s svojim delom. Več smisla bi bilo treba v tem pogledu, pa bi že še šlo. So namreč starši, ki dajo svojim otrokom denar za veselice, plesno zabavo in podobno. Ko pa bi mladina rada šla na predstavo katoliškega odra, pa ni cvenka. Ali se tako podpira prosveta? Naša društva ne iščejo pri svojih prireditvah gmotnega dobička, saj jim je mnogokrat veliko bolj pri srcu moralen uspeh prireditve, nego ma-terijelen. A vendar morajo tudi naša društva imeti nekje za svoje delovanje materijelno podlago. Ta podlaga so svoj čas bile prireditve, ki so bile skoraj edini gmotni vir za eksistenco društva. Zato so naša društva takrat bujno cvetela. Odkod pa naj se danes vzame denar? Predstave s slabim obiskom ne nesejo nič; da pa bi ljudje radevolje kaj v društvene svrhe polagali, o tem še govoriti ni. Posledica: hiranje društev. Enkrat jih je že zadela katastrofa, zdaj se pripravlja druga. In kiio je tega kriv? Precejšnja krivda zadeva naše ljudi! Sklicujem se pri tem tudi na besede v reviji »Ljudski oder«, ki jih v naslednjem navajam: »Takse na vstopnice so pri nas tako visoke, da ovirajo ljudsko teatrsko ustvarjanje. Ali bi ne bilo v interesu ljudske prosvete, da se takse na predstave laičnega teatra znižajo ali celo ukinejo? Dopovedati bi bilo na me-rodajnih mestih, da pri takih predstavah ne gre le za zabavo, ampak za naj-pristnejšo ljudsko prosvetno delo. In tako delo bi vendar moralo uživati vsestransko podporo.« Besede precej resno apelirajo na vse merodajne kroge. Dal Bog, da bi kaj učinkovale! Saj uživajo nekatera kulturna društva pri svojih predstavah lepe ugodnosti, zakaj bi se istih ne dalo uživati tudi katoliškim prosvetnim od- i 1 1 1 1 rom! Vprašajmo se, kdo ima za seboj več tradicije, več zaslug na kulturnem polju, ko naša versko in narodno usmerjena društva! Zakaj se ne da živeti tudi tem? — Zmagoslav. Sv. Lenart v Slov. goricah. Zadujo nedeljo je lenarško prosvetno društvo »Zarja» vprizorilo lepo viteško dramo »Bilštanj in Retoerca«. Kljub majhni reklami se je zbralo polno gledalcev. Občudovali smo živahno in naravno prednaša-nje vlog in lepe viteške kostume. Oboje je vplivalo, da smo imeli vtis, kot da bi pred nami oživela koroška zgodovina. Posebno smo sočustvovali s simpatičnim vitezom Manfrečlom, ki je postal žrtev zahrbtnega napada roparskega viteza Ivana Reberčana. Kakor je gospod predsednik v uvodu povdarjal, je drama zelo primerna ravno za sedanji čas, čas polpreteklih žalostnih spominov. Igra nazorno pokaže, kako se roparskim morilcem prej ali slej vrača in kako jih Rog kaznuje. Veseli nas, da bode društvo, kakor je gospod predsednik ob zaključku izrazil, dramo ponovilo še naslednjo nedeljo dne 18. novembra. Kdor še igre ni videl, naj ne zamudi ugodne prilike! Št. Andraž pri Velenju. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 25. novembra v Društvenem domu igro v štirih dejanjih »Vaški- lopov«. Ker nam igra nazorno prikazuje življenje na kmetih, naj nikdo ne zamudi priti pogledat. Pred igro nastopi pevski zbor z izbranimi pevskimi točkami. Vstopnina znaša: sedeži 6 Din, stojišča 4 Din, za deco 2 Din. Ker je čisti dobiček namenjen dozidavi Društvenega doma, upamo, da se boste našemu vabilu v polnem številu odzvali'! Vrhe pri Slovenjgradcu. Tukaj je umrl na-! gle smrti kmet Repas Franc. Rajni je bi Slivn ci pri Mariobru. 1139 Prodam posestvo 9 oralov. Partinje 19, p. Sv. Jurij v Slov. goricah. 1138 Nova hiša, 2 sobi, predsoba in kuhinja, njiva, mladi sadonosnik in vrt na zelo prometnem kraju se ceno proda. Potrebni kapital 20.000 Din. Bezena št. 50 pri Rušah. 1136 Potrebujem pomočnika pri prvi šajbi tako Plača po dogovoru. Franc Reišp. Frani. 11 Manjše posestvo se išče v najem za večletn? dobo. Najemnina plačljiva takoj v gotovim. Ponudbe poslati na upravo lista. 1107 Separatorje (Milchentrahmungsmaschinen) za 1300 do 500 litrov v uri, v dobrem stanju, proda od Din 1800 dalje radi delne likvidacije ■ mlekarna Bernhard, Maribor. 1140 Elobuke in copat» (počne) lastnega izdelka kupite najceneje pri Francu Bernik, Maribor, Trg Svobode 8. Popravljam klobuke od 20 do 35 Din. 958 Voz z kripo za prodati. Maribor, Meljska cesta 24. 1103 Vaš denar ni v nevarnosti, če kupujete sadna drevesa in vinsko trsje le v znani in dobri drevesnici J. Gradišnik, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte cenik! 1038 Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega dobrega ateka Jožefa Fišer k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo svetokriški in šentpeterski duhovščini, tamošnjeniu učiteljstvu, pevskima zboroma in vsem darovalcem cvetja, 1141 Plat, Okolica Slatina, 6. nov. 1934. Rodbina Fišer. ČEVLJI otročji dekliški fantovski ženski moški. Din 19.—, 21.— Din 28.—, 33.— Din 55.—, 66.— Din 66.—, 89.— Din 66.—, 80.— Snežni čevlji Din 24.— otročji in dekliški Din 30.—, 34.—, 38.— ženski. Gorski čevlji od Din 145.— dalje. raOVSKI-GGM 1 ■PEHA '"H -OBBf Celfc št. 24 Zahtevajte veliki ilustrirani cenik, katerega dobite zastonj. Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar. ggraaiHBHHHHnBaHHannaKS isšms^smsmaam islclar Slsfsiisfecii gospodarja lz tehnike Dimnikarski predpisi Pravica revnih Zastaranje pravic Kako se pozna starost govedi Prakfičninasveti za ohranitev Vašega zdravja Nega zob Sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje Sejmi na Kranjskem Tabela: Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolž. in srednjega premera Tabela: Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad Vsebina ftoletiarja Slovenskega gospodarja za ieio 193$ ie sieaeca: Kalendarij od oktobra 1934 do decembra 1935 Vremenski ključ Cirilica in latinica Poglavarstvo katoliške cerkve Vladarska hiša Jugoslavije Jugoslavija v številkah Države vsega sveta Poštne pristojbine Plačevanje kmetskih dolgov Denarstvo Denar in delo naj se izplača v sadjarstvu Nova doba v hmeljarstvu Zatiranje sadnih škodljivcev Zatiranje plevela — zvišanje pridelka Globoko oranje pomnoži rodovitno zemljo Koliko in v čem se izplača pokladanje tečnih (močnih) krmil kravam molznicam Nekaj o naprednem čebelarstvu Kako se mešajo umetna gnojila Tabela kubičnih metrov okroglega lesa drevesa Tabela za preračunavanje oralov in kvadratnih sežnjev v hektare, are in kvadratne metre Tabela: Koledar brejosti Tabela: Koliko časa traja pojatev pri domačih žiyalih Tabela: Razmerje med živo težo in težo zaklane živine Tabela: Pri zaklani živini dobimo v odstotkih k živi teži Tabela: Prejemki \ Tabela: Izdatki j Tabela: Zapisnik delavccv in njih plače, 6 strani Tabela: Zapisnik plače v blagu in delu, 2 strani Tabela: Zapisnik živalskega prirastka, 4 strani 64 strani praznega, črtanega papirja za 12 mesecev Vsebina sama že sili vsakega razumnega gospodarja, da si kupi fa koledar. Poleg fe vsebine je pa koledar fako urejen, da služi kof povsem zadostna knjiga za vse kmetijsko knjigovodstvo in vse beležke, ki si jih v kmetskem gospodarstvu mora vsakdo zapisovati, da ima vse v redu. Zunanja oprema koledarja, ker je vezan v celo platno, ima priložen svinčnik, na robu odtisnjeno mero, znotraj pa močen denarni predal, je prvovrstna. Cena koledarju je Din 10"—. Po pošti ga pošiljamo za Din 11'—. Najbolje je, da pišete po koledar, dobite položnico in plačate Din 11*—, ali pa nam v pismu pošljete znamk za Din 11*—. — Organizirajte skupna naročilal Kdor bi bil pripravljen fo prevzeti, naj se javil Naročila spreiciaza lisicama sv.Cirila vMariUoru i (t t j ft 1 i» i ►R Zimske potrebščine kupite najcenejše v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer, Štri-gova. 1064 Klobuki, čepice, nogavice po najnižji ceni pri A. Filipančič, Maribor, Vetrinjska 6. 903 Za Hlobasc krvavice in riževe izdelujemo speci ji lno diša-vno mešanico, katera daje klobasam dober okus in prijetno aromo. Ako hočete imeti res dobre klobase, poslužujte se »Aromatina«. — Glavna zaloga »AromaUn« diša.vne mešanice: Adria Coloniale, Filip âibenik, Ljubljana. — Zahtevajte sAromatin« pri Vašem trgovcu. Za poskusne vzorce vpošljite 3 D v znamkah. 1108 Cunje, staro železje, mesing, kupfer. krojaške odrezke, stari papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 650 Pozor! Pozor! Klobuke dobite najcenejše pri tvrdki Bogataj & Jane Maribor, Gosposka ulica 3. Izdelki samo iz lastne tovarne. Oglejte si naše izložbe in cene. 999 Brn&nsKa prallha! Izredno lepo opremljena je že na prodaj. Dobite jo v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Trgovci dobite izreden popust. --Predno kupite drugod, vprašajte pri Tiskarni sv. Cirila. Centrala : Maribor lic v lastni novi palači na oaits nasproti poŠte, prei ioineSta- liosposfte-Siovenshe ulice. kb fers&a Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti nafugodnejšemu obrestovanju. Naibolj varna naložba denarja, kei famči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. V S  K PREVDAREW SLOVENSKI GOSPODAR ZAVAMUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Ki E S® R 1 n\iim 167 ¥ LJUBLJANI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. ©L ZASI@PSI¥0: MARIBOR Loška ulica 10 KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! M^si favsiostl I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšaie. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škide vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in kenečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.00? Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. 5e tudi ne moremo sami v ce.oti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bedo naši vlagatelji obvarovani vsake škod j. Spodnjcšfaferska ljudska posojilnica v Mariboru Tskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Tiskarna ev. Cirila, predstavnik: Franc TIrastelj v Mariboru.