v družbeni zavesti in ideologiji. In to v našem prostoru. Zaznavanje preobrazbe-nih procesov utemeljuje avtor s posredovanjem množice raznoterih konkretnih izsledkov.
Moremo trditi, da jc avtorjevo delo pomembno iz več vidikov: z mnogimi inova-tivnimi metodološkimi pristopi bogati znanstveno oz. družboslovno misel. Z dobljenimi raziskovalnimi ugotovitvami jc lahko pomembna smcrnica za prihodnji družbeni razvoj. Je pa lahko tudi dragoceno pomagalo pedagogom, družboslovcem (sociologom, zgodovinarjem, učiteljem predmetnega področja družbenomoralna vzgoja itd.) za posredovanje bogatejših družboslovnih znanj v njihovi pedagoški praksi.
Na koncu naj dodamo, da je prikazano delo plod prizadevanj zelo mladega raziskovalca. ki je ne le z izborom te sila aktualne teme proučevanja, pač pa tudi z njeno sistematično claboracijo, že samo po sebi izziv in spodbuda za nadaljnja znanstvena raziskovanja tega področja.
Alojzija Zidan
JURIJ PEROVŠEK
Razprava o nacionalnem vprašanju v KPJ leta 1923
INZ. Partizanska knjiga. Ljubljana, 1990, str. 436
Mag. Jurij Pcrovšck je (v sodelovanju z dr. Jankom Prunkom in Jankom Plctcr-skim) zbral, uredil ter z več sto opombami opremil Dokumente o oblikovanju nacionalnega programa KPJ, kakor je podnaslovil to delo. Uvodno študijo je napisala dr. Latinka Perovič. znana beograjska zgodovinarka, ki ima zadnja leta s slovenskimi zgodovinarji in politologi plodne znanstveno-raziskovalnc stike.
Zbornik dokumentov je sicer druga knjiga v ediciji, ki jo je Inštitut za novejšo zgodovino (prej Inštitut za zgodovino delavskega gibanja) začel izdajati leta 1980 pod naslovom Viri za zgodovino komunistične stranke na Slovenskem.
V Zborniku je objavljenih 53 dokumentov, tj. razprav o nacionalnem vprašanju tedaj vodilnih predstavnikov komunističnega gibanja v Jugoslaviji. Tc razprave so izhajale v drugi polovici leta 1923 v glasilih Neodvisne delavske stranke Jugoslavije.
Debata o nacionalnem vprašanju jc za komunistično stranko Jugoslavije pomenila pripravo na III. državno konferenco, ki jc bila prve dni leta 1924 v Beogradu, kjer so komunisti oblikovali federativno zasnovani nacionalni program, ki jc temeljil na načelu samoodločbe narodov. Ta debata je bila kasneje lep čas »pozabljena«. Ponovno jo je obudil šele Janko Plcterski leta 1967 (glej PZGD. VII. št. 1-2). Zadnja leta je bilo temu vprašanju posvečeno nekoliko več pozornosti, zlasti v Srbiji (Latinka Perovič in Desanka Pešič).
Objava teh dokumentov (med natisnjenimi je tudi nekaj slovenskih razprav, med katerimi izstopajo zlasti Gustinčičcvi teksti) nima le znanstvene, se pravi historiografske vloge v smislu rekonstrukcije političnega razmišljanja v takrat že dobro definirani politični struji. ampak ima to delo samo po sebi precejšnjo teoretsko vrednost, saj razprave izvirno interpretirajo nacionalno problematiko. V to interpretacijo so zajete domala vse takrat znane pomembnejše teorije o tem vprašanju. Poleg tega se v opombah kaže širok razpon Perovškovega historiografskega znanja.
Drugi pomen ima ta knjiga v tem. da bralce opozori, da so v Jugoslaviji že pred približno sedmimi desetletji razmišljali o podobnih vprašanjih skupnostnega bivanja. kot danes. Hkrati pa jo lahko razumemo tudi kot svarilo pred ponovnim zanemar-jenjem tako pomembnega (političnega) vprašanja, kot je narodno. Izginjanje komunističnega gibanja iz jugoslovanske politične scene ni nikakršno jamstvo, da ne bi kdo v »narodnem imenu« spet storil kaj podobnega.
Milan Zver