DELAVSKA 1 fOTNC IT 11. november bo proslava zmage. 11. november bo dan, na katerega bodo naši narodi okronali delo svoje osvoboditve. Minister financ narodne vlade Hrvatske Anka Berus GLASIL® ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto I„ št. 24 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 27. oktobra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8, Volitve 11. nov. in naloge strokovnih organizacij Delo odborov Osvobodilne fronte v tovarnam m roornkih Mnogi delavci se vse premalo zavedajo važnosti volitev v Ustavodajno skupščino. Reakcija, povezana z inozemskimi kapitalisti, prišepetava ljudstvu razne vesti in s pomočjo tujih intervencij, poskuša zapeljati in plašiti naše ljudstvo, vzbujati v njem sovraštvo do ljudske oblasti. Zaradi izgubljenih ka-pitalov in dobičkov vodijo In poizkušajo v svojem besu doseči, da ljudstvo 11. novembra ne bi šlo na volišče. Česa se poslužujejo, kaj si izmišljajo? Naj navedem samo nekaj takih rac. Prej so kričali: partizani bodo vse pobili! Danes kričijo: Kmetom bodo vzeli zemljo! Propadel bo denar! Da so volitve preložene, da bo pri vsaki volilni skrinjici stal angleški vojak s skrinjico za Petra, da je Anglija napovedala vojno Sovjetski zvezi, da bosta angleška vojska in Peter takoj po volitvah vkorakala v Jugoslavije, da bodo k vojakom poklicali vse tiste, bi so se vpisali v Osvobodilno fronto, da starši ne bodo mogli zapustiti svojega imetja otrokom, ker da je dedščina odpravljena; da je londonski radio javil to in to itd. itd. Vse takšne in slične izmišljotine imajo samo en namen in ta je, da bi jim množice nasedle. Zločinsko poskušajo v onemogli jezi z izmišljenimi vestmi zasejati medsebojno sovraštvo, razbijanje in odvajanje na več skupin ter političnih taborov. Če bi se jim to posrečilo, bi bile resno ogrožene vse pridobitve štiriletne osvobodilne vojne. Izdajalska klika kriči in tnii ter kliče inozemstvo na pomoč. Spet hočejo barantati z našimi rudniki, s našim narodnim bogastvom. Poznamo te intrigante iz bivše Jugoslavije. Vrnejo naj nam tiste milijarde, ki so jih v času bivše Jugoslavije in v dobi okupacije izvozili in naložili v bankah v Švici, Franciji in drugod.. ,Izt kcrišč£vale|. Stojg4$f$W«P¥ega. kosa ter, slični troti, ki še danes od tega dobičku živijo, bi hoteli že spet priti na oblast. Izvoz žita, prašičev, živine, rud in ostalih surovin itd., kar je morala bivša Jugoslavija izvažati, je bil plačan z našim denarjem, M so ga izvozili domači in inozemski Izkoriščevalci v tujino z dovoljenjem bivših jugoslovanskih režimov. Hoteli bi tudi danes barantati z našim narodnim bogastvom. Razume se, da inozemskim kapitalistom to diši, zato so pripravljeni pomagati naši domači reakciji. Kaj bi se zgodilo z nami delavci, z zavednimi patrioti, če bi prišli na oblast stari politični intrlganti? Nismo še pozabili na glavnjače, nismo pozabili na koncentracijska taborišča, na tisoče postreljenih in zaklanih! Izdajalska svojat, politiki bivšega jugoslovanskega merila, ljudje, M so bili prej na oblasti in barantali z našim narodnim bogastvom, ki danes organizirajo opozicijo, M začeli vprizarjati nova preganjanja s pomočjo plačanih zločincev, četnikov, ustašev, domobrancev, žandarjev in sličnih. ki bi nam zopet rezali vratove, iz-fikali oči, mučili M nas in nas vklepati v verige ter nas metali v glavnjače, v koncentracijska taborišča, v krematorij®. In kaj bi se še zgodilo? Vse tovarne in obrati, ki so danes last naroda in države, bi izkoriščevalci spet enostavno sebi določili. Vse banke, vsi rudniki premoga, bakra, aluminija, svinca, živega srebra, nafte ter drugih rudnin, bogastvo naših gozdov in polj bi spet služilo samo v korist posameznikov — domači in tuji reakciji. Nič čudnega ni potem, da sl reakcija prizadeva, kako bi preslepila ljudstvo, ker če bj se ji to posrečilo, bj bil ta njen^ trud bogato poplačan z utešenjem že navedenih pohlepnih želja. Izgubljene m ogrožene bi bile vse pridobitve osvobodilne borbe, vsi ideali naših padlih borcev, ki so dali življenje za to, da imamo danes to svobodo, da imamo našo ljudsko oblast, da imamo pred seboj ravno pot k cilju za lepšo in srečnejšo bodočnost, za mir in bratstvo med narodi. Pri nas bi vrnitev na staro pomenila povrnitev v anarhijo, bi pomeneila prepustitev samega sebe izkoriščevalcem v roke, bi pomenilo, da se ne zavedamo, v kakšnem času živimo in kako velike zgodovinske važnosti so dogodki, Iti se danes v prvi povojni dobi razvijajo. Jugoslovanski narodi se ne morejo in se tudi nikdar več ne bodo vrnili na staro, ker so sams na svojih plečih občutili tisto, proti čemur so bili vedno v borbi. Rili so v borb, za novo boljšo ureditev. Za to ureditev so padli stotisoči rodoljubov, so padli sto-tisoči najzvestejših sinov in hčera iz našega naroda.' To, bar imamo danes, je e krvjo prehvašetm v trpljenju $a mukali naroda izbojevano ter nam tega nihče in nobena sila vzeti ne more. Pri teh volitvah ne gre za to, da home idejno premagati kogar koli, ampak gre za to, da še enkrat odločno izpovemo, da hočemo iti po tej začrtani poti naprej, da hočemo in moremo pokazati, da smo enotni, da hočemo enotni v skupnih naporih doprinašati in še' potrpeti za to, da bomo sebi in našim potomcem zgradili lepšo in srečnejšo bodočnost. Naš program ni noben nov program, ampak so ga s krvjo pisali v borbi naši padli in živi borci. In če je še kateri delavec prepričan o tem in misli, da bi imel v sedanjem težkem povojnem času več ugodnosti, več obleke, obutve In hrane, če bi se povrnili na staro, mora pomisliti na to, da se v mestu, vasi in kraju tudi še danes najdejo ljudje, ki nadaljujejo svoj umazani posel vsak v svojem kraju, kakor so naučeni iz prejšnjih časov in kako šele bi bilo siromašno ljudstvo vrženo v brezposelnost in pomanjkanje ter še večje navijanje cen, če bi. bila pri nas na oblasti proti-Ijudska izkoriščevalska klika, ki poizkuša po nekaterih krajih dokopati se do oblasti. Naloga ljudstva pa je, da jo tudi tam čim prej odstrani, da bo tako čim prej več reda, kajti to je v interesu naroda. Da se peklenske nakane izkoriščevalcev in reakcije ne bodo posrečile, je dolžnost vsakega delavca, vsake strokovne organizacije, da z neumornim delom, pojasnjevanjem in obrazlaganjem vsakemu delavcu, kmetu, meščanu pred-očiti pomen teh volitev, da gre za to, da se vsem klevetnikom domači in tuji reakciji pohlepnim izkoriščevalnim hla-stačem pokaže, da bedo narodi Jugoslavije zdaj in v bodoče onemogočili vsak poskus, da bi nam kdo hotel krojiti drugačno demokracijo, drugačno oblast, kot si jo mi sami želimo in kot si jo ustvarja ljudstvo samo. NaJtoca najbolj zavednega delavstva, organiziranega v Enotnih strokovnih organizacijah je, da vsak poskus razdvajanja delavskih množic, ali pa poskus razdvajanja delavcev in kmetov prepreči in že v sami osnovi onemogoči. Ker ;e zdaj odloča tudi e tem, kakšni bodo zakoni socialne zakonodaje. o podporah, rentah in pokoju' nah, ker se odloča, kakšna bo tudi v bo doče svoboda tiska, sestajanja, združevanja in organiziranja, ker se odloča c usmerjevanju našega gospodarstva v smislu čim hitrejše obnove, regulaciji cen vsem proizvodom in živilom Jer sploh o vseh perečih narodnih problemih, se morajo naše strokovne organizacije ter delavstvo in nameščehstvo zavedati tega, da je njihova, in to pred vsem njihova naloga, vložiti vse napore da se bodo volitev 11 novembra spontano in s polno zaveštjo, za kaj gre. udeležili vsi do poslednjega in tudi znal* prepričati vsakogar ki morda še okle va, da gre tudi on po poti. ki si jo j» že izbrala ogromna večine prebivalstva Jugoslavije, in da ie ni sile. ki bi mogla preprečiti izvedbo volitev 11. novem bra, kajti samo preko naših mrtvih teles bi se dalo kar koli spremeniti Ker pa naših narodov niso mogli niti v? pre tekli vojni. uničiti, se tudi zde I jugo-slovanski narod; ne bodo pustiti zapeljati ter bodo volitve 11. novembra iz-Bremenili v mogočno manifestacijo vo Ije naroda, v nepremagljivo zaupanje v svojo ljudsko oblast, se iziavili za to. kar že danes imamo, ter dokazati, da hočejo, da se po tej noti gre tudi v bodoče. ker ie to not, ki polic k cilju, ki si ta velika- Večina narode žeti Dolinšek Anton. Pred volitvami smo. Osvobodilna fronta se pripravlja nanje kot na največji praznik, ki bo veiičastnejši, kot je bil dan zmage nad fašizmom, kajti 11. november bo potrdilo vsega tistega, za kar smo se vsa leta domovinske vojne borili. Vedno se poudarja, da so Enotni sindikati delavcev in nameščencev jedro Osvobodilne fronte. V sedanji predvolilni dobi se moramo ozreti, kako je z organizacijo OF po rudnikih in tovarnah. Dejstvo je, da so tu pa tam še razne nejasnosti. So delavci in nameščenci, ki so organizirani v organizaciji Osvobodilne fronte na svojem delovnem področju in kraju ali kvartu, kjer stanujejo. Dejstvo je, da spada delavec in na-meščenik organizacijsko na svoje delovno področje v tovarno, rudnik ali obrat. So pa tu in tam nekateri, ki so zaradi načina svojega dela organizirani v OF tam, kjer stanujejo. V ostalem pa velja za vse, da so organizirani v OF na svojem delovnem področju. Stremeti moramo za tem, da ne bodo delavci in nameščenci včlanjeni . v Osvobodilni fronti samo na papirju, temveč je potrebno bolj kot kdajkoli dejansko delo. Skrbeti je treba za politično vzgojo vseh delavcev in nameščencev. Posebno je pa potrebno posvetiti pažnjo vsem onim tovarišem in tovarišicam, ki prihajajo v tovarno ali obrat. Vsi se morajo seznaniti s programom Osvobodilne fronte, o njeni zgodovini v domovinski borbi in njenih velikih uspehih. Vsi delavci in nameščenci po tovarnah, rudnikih in obratih, ki so člani Osvobodilne fronte, morajo biti najbolj aktivni v svojem delovnem področju v političnem delu. Kjer je dober odbor OF, je tudi podružnica v strokovnem pogledu dobra. Naši delavci in nameščenci se morajo zavedati, da ni opravljeno vse delo v političnem pogledu samo na delovnem področju. Dolžnost delavca in nameščenca je, da kot člana Osvobodilne fronte delata tudi v kraju, kjer stanujeta in prenašata borbeni duh iz tovarne na vse ljudi. Posebno sedaj v predvolilni dobi, ko razni reakcionarji prodajajo svojo lažno robo, prazne čenče in marnje, je dolžnost vsakega člana sindikatov, ki je istočasno član Osvobodilne fronte, da ljudem pojasnjuje vse politične dogodke pri nas m v svetu. V vsakem kvartu ali pa kraju se mora poznati, da tu stanujejo delavci in nameščenci, ki so člani sindikatov, in ki se kot taki zavedajo vseh dolžnosti najbolj naprednega razreda v državi. Na ta način lahko mnogo pomagamo organizaciji Osvobodilne fronte na terenu. V pogledu političnega dela se ne smejo člani strokovnih organizacij ustrašiti nobenih oyir, če se zdi, da je teren, kjer stanujejo, slab m da ima reakcija močan vpiiv. Prav zato mora biti naš delavec ali nameščenec trden v tem pogledu m se ne sme ustrašiti morebitnih neuspehov. Delati je treba tudi s posamezniki in biti potrpežljiv. V tem pogledu morajo prednjačiti člani odborov Osvobodilne fronte in strokovnih organizacij, ki pri svojem delu ne smejo poznati utrujenosti. Zavedati se moramo, da Enotni sindikati lahko mnogo pripomorejo v tej volilni dobi. Vse pa je odvisno od tega, kako delajo odbori Osvobodilne fronte po tovarnah, rudnikih in obratih. Če govorimo o delavskem razredu, da je najbolj napreden, smo dolžni to naprednost tudi pokazati, da se bo poznalo delo naših sindikatov tudi na političnem polju. Naj bodo dnevi, ki nas še ločijo od 11. novembra, dnevi temeljitega političnega dela v naših sindikatih in poživitve povsod tam, kjer so odbori OF pasivni. Z delom v predvolilni kampanji pokažimo, da smo res glavna sila Osvobodilne fronte, in da med nami ni mesta za vpliv reakcije. Prizadevajmo si, da bo 11. novembra tisti dan, ko bomo s ponosom rekli: Mi delavci smo dali od sebe vse na svojem delovnem področju in na kraju svojega bivališča. Pojdimo na delo, da bomo 11. novembra izšli čim močnejši, ter bomo na ta način ponovno potrdili legitimacijo najbolj naprednega razreda. Še enkrat: skrbimo za dobre in delovne odbore Osvobodilne fronte po tovarnah, rudnikih in obratih. Hace Matevž IMavd in nameščenci Iz vse Slavenfje $®ieln|e|® w predvolilni kampanji Člani strokovnih organizacij pridno sodelujejo v predvolilni kampanji, ker se zavedajo, kakšne važnosti je zmaga Ljudske fronte na volitvah za vse narode Jugoslavije, za vse delovno ljudstvo' Jugoslavije, zlasti pa za delavski razred. »Strokovne organizacije so najmočnejši steber nove Jugoslavije«, je rekel maršai Tito. Tako Se prirejajo konference in množična predvolilna zborovanja, na katerih podajajo referate kandidati in njihovi namestniki, člani Glavnega odbora ESZDNS in tajniki strokovnih zvez. Delavci in nameščenci z zanimanjem spremljajo referate in se živahno udeležujejo diskusij. Vprašujejo vse, kar jim še ni jasno, odgovarjajo drug drugemu, stavljajo predloge in _ obenem kritizirajo nepravilno in nenačrtno delo., Referenti jih vzpodbujajo k še na-daljnemu delu. saj bodo prav z uspehi in dviganjem proizvodnje, z discipliniranim delom, dali reakciji najjasnejši in najmočnejši odgovor. V kratkem času svojega obiska v Moskvi, smo vsi občutili veličino vašega uma, ki je dvignil vašo državo na tako višino. V tej štiriletni vojni ste pokazali, kaj vse lahko napravi svobodno ljudstvo, če njegovo drža- vo napadajo fašistični osvajalci. Mi smo vam dali materialno pomoč. S tem smo pomagali tudi nam samim, kajti Rdeči armadi se moramo zahvaliti, da je bilo rešeno mnogo življenj naših sinov. 1 Obiskali smo tovarno avtomobilov »Staline in tovarno »Rdeči proletarec«, električno centralo in dečje domove. Imeli smo priliko videti in spoznati hrabrost vašega ljudstva. Videli smo, koliko ste napravili za zmago nad fašizmom in koliko delate zdaj, ko ste prešli v mirnodobske razmere. Od srca čestitamo herojski Rdeči armadi, sovjetskim sindikatom in sovjetskemu ljudstvu za vse ono, kar ste dosegli pod velikim in modrim vodstvom tovariša Stalina. Obljubljamo vam, da bomo pri nas v Ameriki napravili vse, da bo naše prijateljstvo dolgotrajno in močno. Temelji tega so postavljeni na londonski in pariški konferenci. S tem, da utrdimo mednarodno enotnost delavskega naareda s skupnimi napori, bomo ustvarili svet, v katerem ne bo izkoriščanja in krivic. Vsakemu se bodo priznale njegove pravde. Tudi mi bomo z vsemi sredstvi podpirali idejo za ustvaritev ameriško-sovjetskega komiteta strokovnih organizacij.« Šef organizacijskega odseka Kongresa industrijskih sindikatov Amerike je dejal, da razlika državnih sistemov Amerike in Sovjetske zveze ne bo zapreka za sodelovanje strokovnih organizacij obeh držav. Nato so dobili besedo vodja delegacije, tajnik in blagajnik Kongresa industrijskih strokovnih organizacij, ki je med drugim izjavil: »Ko obiskujem vaša podjetja se mi zdi, da se nahajam v naših ameriških podjetjih. Ko govorim na vaših sestankih, mislim, da govorim v svoji domovini. Obe naši državi morata sodelovati Vojna je pokazala, da lahko lepo živimo in delamo. Vložimo vse napore, da se v razdobju mirnodobskega razvoja še bolj utrdi prijateljstvo delavskega razreda naših držav.« Ko je odgovarjal v angleškem jeziku, je tovariš Kuznecov izrazil upanje, da se bodo ameriški zastopniki celo v času svojega kratkega obiska v Moskvi prepričali, da delavski razred Sovjetske zveze daje vse napore za vzpostavitev enotnosti med sovjetskimi strokovnimi organizacijami in strokovnimi organizacijama Združenih ameriških držav, ker je to v interesu obeh držav. yOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOQOOOOOOOQO Vtisi zastopriHtov ameriškega Kongresa industrijskih organizacij Iz Sovjetske zveze 18. oktobra se je vršila v upravi časopisa »Trud« tiskovna konferenca, na ka-ter je zastopstvo Kongresa industrijskih organizacij Združenih držav Amerike podalo predstavnikom savjfltskega in inozemskega tiska svoje vtise iz Sovjetske zveze. V začetku tiskovne konference je bilo v imenu načete ka zastopstva, blagajnika kongresa industrijskih organizacij Garava prečrtana tajava, ki se nanaša na vtise ki so si jih pridobili zastopniki za časa 'svojega bivanja v Sovjetski zvezi: »Naš obisk v Sovjetski zvezi, kamor smo Mia povabljeni kot gostje vsezveznega osrednjega sindikalnega sveta, ]© M kratkotrajen, kajti nujnost obnovitventavpra-Sanj v Združenih državah nas_kl.ee k mo-rajšnjemu povratku. Toda nase bivanje 3® Stodovolj dolgo, da je pustilo v nas gto boke in najugodnejše vtise. Izredno nas je ganilo prijateljstvo in osebna gost Ijubnost, na katero smo VSCP°^S „0 JTte-teti, ne samo pri svojih uradndi = s ljih temveč tudi prav pn vseh delavcin, a katerimi smo se srečali v tovarnah.ma o imela inšpekcija dela pri obnovi našega gospodarstva. Naše najvažnejše gospodarske panoge, kot so železnice, pomorski promet, rudarstvo in druge industrije, so zelo ali popolnoma poškodovane in uničene. Ker so naše gosi odarske razmere zelo težke, se bodo morala porušena podjetja popraviti in usposobiti za delo, kar bo nedvomno privedlo do še večjih poslovnih nepnlik. Prav tu je nujno potrebna strokovna intervencija inšpekcije dela, ki mora voditi stalno kontrole nad vsaKim delom, pomagati z nasveti in stvarnimi primeri, da se uredijo najpotrebnejše varnostne mese za zaščito zaposlenih delavcev. Pred našo ljudsko inšpekcijo dela so postavljene težke naloge. Kader starih inšpektorjev dela je zelo majhen in od tega večji del neuporaben; zato je potrebno ustvariti nove kadre. Na ta mesta se mora postaviti ljudi iz naših delavnic, industrije in ustanov, ki so leta in leta na svojih lastnih ramenih občutili vso pomanjkljivost tovarniških ureditev in slabo kontrolo Inšpekcije dela. V bodoče ne bodo naše tovarne tn ustanove jetnišnice in grobnice naših delavcev in nameščencev. V naši ljudski delovni državi bo delo in tisti, ki dela, na prvem mestu. Obnova naše države zavisi v prvi vrsti od dela. Zaradi tega bo imel vsak, ki bo delal, popolno zaščito v kraju njegove zaposlitve in stanovanja. Poleg kontrole, ki jo vodijo delavci in uprava podjetij, morajo organ: ljudske oblasti biti čuvarji in zaščitniki življenja m zdravja osnovnega razreda naše ljudske delovne države. Tudi fomešM Easstfe iij delkleta se izobražujejo Svoboda je tudi našim fantom in dekletom iz podeželja prinesla možnost izobraževanja. Te možnosti se naši fantje in dekleta tudi poslužujejo 'ti so se po končanem glavnem delu na polju podali v šole, da sS preko zime pridobe novega znanja in se izpopolnijo v svojih strokah. Dne 15. oktobra se je pričel pouk na kmettjsteo-gospodlnjlsk1 štiR. v Svečini, Ra-tičani in Mali LoM. Vsako teh šol obiskuje 40 do 50 deklet iz podeželja, kj bodo ostala pri kmetijstvu. V desetih mesec-h si bodo pridobite potrebno znanje o kmetijskih in gospodinjskih vprašanjih to bodo postale dobre gospodinje. 12. novembra pa se bo pričel petmesečni pouk na kmetijski šoB v Poljčah pel Lescah iti v Vinomeru pri Metliki. Poteg teh šol pa se vrše še razni Spe-cijatai tečaji. Na kmetijski šok v Št Jur-jn ob juž. železnici se vrši speci Jalni vrtnarski tečaj, ki ima namen, da za prakso vzgoji nov delovni kader, ki bo prevzeli proizvodnjo na državnih posestvih in v privatnih vrtnarijah. Pri nas je nujno potrebno dvigati in izboljšati domačo proizvodnjo vrtnin, zato pa nam je potreben dobro izšolan kader proizvodnikov, ki bo skrbel, da bodo imela naša mesta iti industrijska središča vedno dovolj zelenjava. Speci jato tečaji ee, vršo tu dogodek za preb'val ce kolonije pod Starim gradom je, kadar se pripelje dober človek in vzame enega ali dva od njih v svojo oskrbo, čeprav jim je v srcih hudo zaradi izgube tovariša, ker so vsi zelo navezani drug na drugega, ss vseeno z njim vred veselijo sreče, ki ga je doletela. Prepričani so namreč, da bo izbrani srečnež lahko hodil v šolo, kamor si želijo vsi. Skoraj vsi brez izjeme se s čudovito zaupljivostjo takoj navežejo n*, nove skrbrike. Skupno bo prišlo v Slovenijo 5000 sirot iz Besne, bi jh naša oblast ne bo mogla oskrbovati sama. To nalogo bo mogoče rešiti samo s pomočjo vseh, ki lahko pomagajo s hrano in obleko, ali sprejmejo eno ali dve 9’rott v svojo oskrbo. Ves trud in vse stroške bodo poplačali mali Bosanci s svojo hvaležnostjo. Jože Stritar. panogah, in to ne samo v svoji državi, temveč v vsej Evropi. Pred kratkim smo imeli priložnost videti in občudovati na našem terenu tovariše in tovarišice iz Sovjetske zveze, ki so nam pokazali, kaj vse lahko ustvari delavstvo iz tovarn, ki je ves dan zaposleno, a po delu izrabi svoj prosti čas za usposabljanje na fizkulturnem polju. V Sovjetski zvezi je tako organizirano in razširjeno delovanje na fizkulturnem polju, da ima vsaka tovarna svoje fizkulturno društvo, vsaka delavnica, pisarna in urad ima svoje fiz kulturen odseke in pododseke. Tako je vsaj posameznik včlanjen v tej množični organizaciji, ki je postala narodna organizacija. Kakor smo videli, je prav flzkulturna organizacija usposobila in pripravila najboljše borce rdečearmejce, ki so se izkazali v tej vojni. Vsi vemo, da so borci Rdeče armade prenašali ogromne napore, zlasti v začetku, ko je sovražnik navalil z vso silo. Niso klonili, vzdržali so in sovražnika strli, a vse to težko in naporno' delo prenašajo lahko samo oni, ki so telesno in duševno usposobljeni ih odporni. Te primere navajamo samo kot dokaz, kako vpliva telesna usposobljenost posameznikov pri težkem in napornem delu, ki ga opravljamo vsak dan. pa ne samo Ljudska univerza v Litiji V četrtek 13. t. m. je imela novo ustanovljena Ljudska univerza v Litiji svoje prvo predavanje. Predavanje se je vršilo v litijski kino-dvorani. Predaval je profesor medicinske fakultete dr, Alija Košir iz Ljubljane o svojih vtisih iz Moskve in Leningrada, kjer se je nedavno mudil kot član jugoslovanske delegacije. že pol ure pred napovedanim predavanjem so pričeli prihajati poslušalci v dvorano. Prihajali so stari in mladi', vojaki, delavci, kmetje in inteligenca. Ob osmih je bila dvorana tako polna, da novodošli niso dobili prostora pred kino-platnom in so se morali zadovoljiti samo z besedo, kajti sinaptičnih slik niso mogli videti. V prijetnih besedah in v lepih skioptič-nih slikah nam je predavatelj pokazal zanimivosti iz Moskve in Leningrada. Pokazal nam je življenje in vrvenje sovjetskega velemesta, popisal podzemsko železnico, velikanske knjižnice in gledališča ter nas povedel v krasno urejene otroške jasli in domove. Povedal nam je, kako se sovjetska mladina uči, da ima brezplačno na razpolago stanovanje, hrano, knjižnice, gledališča in sploh vse pripomočke, ki so ji potrebni, da uspešno dovrši svoj študij. Razložil nam je ustroj sovjetskega šolstva in nam pokazal sovjetskega dijaka s strani, s katere ga dozdaj še nismo poznali. Predavanje je trajalo eno uro in tri četrt. Ljudstvo, ki je napeto sledilo predavanju, se je na koncu zahvalilo z burnim ploskanjem. Velik obisk tega prvega predavanja nam dokazuje, da so Litijčani pravilno razumeli pomen novo ustanovljene Ljudske univerze in da so si take ustanove že dolgo želeli. Uspela uprizoritev nRaztrganeev*1 v Radečah Preteklo nedeljo smo imeli v Radečah otvoritev gledališke setaone našega kul-tumo-proevetnega odseka OF. Naši marljivi kulturni delavci so se nam predstavit z lepo uspelo dramo Mateja Bora »Raztrgaaci«. Vrednost igre ne bom posebej ocenjeval, to so storili že drugi, omenil bi le, da bi si takih lepih solidn h iger, z zdravo, kleno domačo besedo, z odličnim smislom za dramatizac jo, kjer je zaplet in dejanje že kar mojstrsko 'izvedeno z efektnim scenskim zaključkom, da bi si takih iger, zlasti pri nas na deželi želeli še in še. Rež’ja v rokah tovariša Pešeca starejšega je dala Slutiti že v naprej, da bo storjeBo vse, kar je v dmrh prilikah sploh mogoče. In res, vsa tri dejanja so stekla preko desk brez vsake nesreče tudi za tiste mlade igralce, ki so prvič nastopih na odru. Brezhibno odigran ja vlog posameznih 'gralcev dela čast neumornemu Pešecu, ki je v igri igral vlogo Rutarja. Tudi ostali igralci so izvrstno podal’ svoje vloge. t Obilo hvaležne publke, ki je v soboto in nedeljo napolnila dvorano do zadnjega kotička, nam je dokaz, da je oder pr: nas ne samo zaželjen, temveč prava ljudska kulturna potreba. Pohar Jože kot vojaki, temveč tudi pri našem vsakdanjem poklicu, ne glede na to, ali je delo telesno ali umsko. Delavci smo doprinesli največ žrtev v borbi za ustvarjanje naše nove ljudske države, zato je naša sveta dolžnost, da to državo tudi izgradimo gospodarsko in politično ter usposobimo našo mladino, da bo telesno krepka, duševno močna in sposobna izvrševati vse naloge, ki jo še čakajo v bodočnosti. Da vsemu temu zadostimo in ustvarimo množično fizkulturno organizacijo, moramo aktivizirati vse za to sposobne tovariše in tovarišice, ki bodo imeli nalogo, zbirati po tovarnah in podjetjih mladino, ustanavljati fizkultume odseke in pododseke ter jih prijaviti v flzkulturna društva, kjer bodo imeli možnost udejstvovanja v vseh panogah fizkulture. V delavskih krajih imamo že ustanovljena flzkulturna društva, ki pridno delajo in napredujejo, toda še vedno stoji veliki del delavstva ob strani in ne najde poti, po kateri bi prišel v ta društva. V Ljubljani imamo tudi že precej časa fizkulturno društvo »Svobodo«, ki zbira v svojih vrstah delavstvo in nameščenstvo in mu daje vse možnosti za fizkulturno udejstvovanje. Vsem dobro znani telovadni dom Tabor je urejen in pripravljen sprejeti v svoje prostore našo mladino, ki se ji tu daje možnost telesno-kulturne izobrazbe in usposabljanja za novo življenje, ki ga ima pred seboj. Upamo, da bodo te besede našle odmeva pri naši mladini, tako da se bomo srečali v istih vrstah z enakim programom; koristiti sebi in skupnosti. Zbira|te za tiskovni sklad! Slovenija je sprejela 5000 osirotelih otrok iz Bosne in Hercegovine, gotovo smrtjo lakote in mraza H#eBBeeee»BesBBOBBaacaeeesaeee BeBS-SBBBBBBBEBBBBBBBBBBB ■niBMIflBk S telesno vzgojo moramo koristiti seM In skupnosti DELAVEC MARTIN nHiffiiiiHiiiiutiiiiiiiiifiH^iiRiiiittiiatuiHiiiiituiiiiiiMiiiiiiininiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKJiiniimiHuitiiiiniiuiiiHH.nui^Mii.iiiiiMiifi.itiiiiiiiiinniiiiinnniiiiHinimniniinumfiintttiiiiinniiininiiiiiniiiiHiiminiiiiiHiniiiiiiiiHnnniiiuiuuiDniiiii »Ena... dva ... tri . . .« je štel delavec Martin in se v gruči starcev sklanjal po nažagsna polena. Ponavljal je z gibi iz-nemoglega telesa nepomembne številke, da je preganjal neprijetne misli. Nikomur izmed delavcev ni pogledal v od. Pobiral je polena in jih metal v lesene zaboje. Stari Končina je imel žuljave roke in po njih so se kot kače vile dolge, zvodenele žile brez moči. Pa se je le sklonil k težkemu lesenemu zaboju n ga zval i z brkatim Pevcem na voz. Malo so zaškripale stare kosti, a je šlo. Luca je potegnile voz skozi vrata in pijani France se je z drvami pozbaval po mestu. Njemu in delavcem se ni mud lo rikamor. Kaj hočeš! Bili so mestni delavci, ki prav za prS.v tako delajo za svojo upravičeno pokojnino. Pobrali so jih sredi ulice 10 jih* napodili v skladišče nalagat drva na voz. Seve, sami se niso marali umakniti k Žalam, zato so j h poslal: gret še v skladišče. S’vemu Lemežu so se zaiskrile oči, ko je stisnil med brezzobe čeljust1 dolgo pipo in zavž‘1 svoj skromni zaslužek v dolgih nož rk h dima šepastemu Jakominu je le od č?s*> do časn žena plpeliala na. les*nem vo-lčku nehal toplega za koalo, na'ož la drebn? treske la odžajtrela domov. Jakomin je prespal pod mižim nebom za skladanico drv. »Ena... dva.., tri...« je nadatjestral Martin 'n trdovratno gledal v tla, posuta z rumenim žaganjem. Martin je zagledal v prividih silen vihar, ki ga bo odnesel. Njegove nečakinje že dva dni ni b lo domov. To se še ni zgodilo, odkar je njen oče odšel s tovarne v hribe in je mama umrla pa. se je nečakinja Marica stisnila v njegov kot. Sleherni dam je odšla v trgov no pomagat in se je zvečer vrnila, a snoči je ni bilo ... Ob devetih se je pripeljal v skladišče trgovec Zor. Mestni svetniki so mu zaupal to delo, da bi se z njim izkopal iz dolgov. Martin ni mogel videt: niti njegove sence. Opazil je, kako so vsi utihnili, celo žaga za šupo in kako so stare roke h tre je grabile za poleni. Z Zorom se je prismejal skladiščnik, enooki Tuma, ki je vrtel glavo, kot bi -imel nemirno vest. Od hipa do hipa se je brez vzroka zasmejal na vsa usta, potrepljal Zora po ramenih in nato sta oba 'zginila v barako. Kmalu se je vrnil Tuma in j h Stol na vso moč hitro naložiti voz suhih bukovih drv. Martin je občutil kriv co kot vse življenje, a rekel n’ nič. Pridno je nakladal mokr- ielševa drv* Da, nalašč! Ta dan je bil daljši od vseh. Ura na trnovski eerkvl se ni premaknila. Martinu se je temnilo pred očmi. Tuma je opaž 1, da Martin nalaga rdeča polena. Zakadil ae ja. proti njanma, pa Maartib odpri n&a ust. Sedel je na štor m kljubovalno gledal Turno, ki jih je priganjal. »Martin, delat, če ne, mm borno odpove d sli službo!« Martin se ni niti zganil. Delavci so brez potrebe kašljali in mu mož kali, naj vendar uboga. Martin je od časa do časa premeril plešo na Tumovi drobni glavi, ki se je vedno bolj in bolj potila. Tuma si je grizel ustn ce, nemirno hodil po skladišču, krilili z rokami, kakor bi sl dajal pogum in se zagnal proti Martinu. Zadnji lvip s1 j« premislil, pordel in odvihral v barako. Martin je sedel tako dolgo, dokler so nalagali bukova drva, potem je zopet poprijel. Tuma pa se je od tega dne ogbal Martina. Njegov: sršeči pogledi so ga zbadali, ztito je vrtel svojo glavo kot petelin na strehi. Tudi naslednji večer se nečakinja Marica n’ vrnita domov. Kam se je le skrilo to drobno dekletce ? Saj ji je bilo komaj šestnajst let! In še nekaj je skrbelo Martina. Marica je vsako jutro našla v veži za košaro zaboj literature, kj sta jo pozneje na skrivaj raznašala po mestu. Martinu ni nit' z besedico povedala, kaj delata. Ko sta zjutraj šla v skladišča, je Marica v mnogih hišah smuknila skozi vrat*. Martin se je sam od sebe znašel. Postavil se je med hišne podboje n skrbno premer tal vsakega črnosrajčnika, ki je prezgodaj kolovratil po uticah. Do skladišča sta zabojček iapramiSa In Ma-r ca se je poslovila od njega. To noč Martin ni zatisnil očesa. Pri-Suakoeal je vsakemu koraku, ki jp drsel Slika, ki so jo poklonili delavci fn nameščenci živilske industrije maršalu Titu, <* priliki kongresa živilcev v Beogradu - : til!: 3000000000000C Crgassl-zacifasts, fel ustamav* £§af£» ali otufavljaj® EJassfeke teplmee Oddelek za ljudsko izobraževanje v ministrstvu za prosveto je razposlal na okrožne N00 razdelitvena navodila ter sezname in cenike knjig, ki so do 15. januarja 1946. po minimalni ceni na razpolago za kritje najnujnejših knjižnih potreb ljudskih knjižnic. Odbori in odseki, ki jim je poverjena skrb za knjižnice, naj si čimpreje te sezname pri okrožnih prosvetnih oddelkih ogledajo in čddajjo tam tndi svoje naročilo. Okrožni odbor bo naročil knjige za celo okrožje skupaj pri Državni založbi Slovenije, ki ji je poverjena tehnička stran razdelitve knjig. Pripravite množične akcije za zbiranje sredstev, določajte dohodke prireditev za knjižnice. Naj ne bo kraja, ki ne bi hotel imeti svoje javne knjižnice! Ministrstvo za prosveto Oddetek ra ljudsko izobraževanje. Resolucija Nameščenci in nameščenim Federalnega zavoda za sočutno zavarovanje v Sloveniji, filiale v Ljubljani, zbrani dne 12. oktobra 1945 na ustanovnem občnem zboru podružnice Enottiih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije v Ljubljani, ugotavljajo naslednje: 1. Socalno zavarovanje naj zajame vse delovno ljudstvo, tako delavca kot nameščenca. Soialno zavarovanje naj se izvede do popolnosti, delovnemu človeku naj se da potrebna in čim popolnejša preskrba v primeru bolezni, nezgode, onemoglosti, starosti in smrti. Takx> delavec kot nameščenec naj imata zavest, da se njuno delo ceri', zato se naj jn zadostno preskrbi, kadar dedata iti prav tako, kadar obolita ali obnemoreta. 2. Mi nameščenci, ki smo zvrStelji predpisov Zakona o socialnem zavarovanju, se zavedamo vseh naših dolžnosti do delovnega ljudstva, katerega del smo tudi sami. Obljubljamo zato, da bomo posvetih vse svoje sposobnosti in vso našo skrb za čim popolnejšo, čjra uspešnejšo in čim hitrejšo organizacijo socialnega zavarovanja v duhu načel to programa svobodne demokratične, federativne Jugoslavije. 3. Zavedamo se popetoicane,, da rwwe biti delovnemu ljudstvu zajamčena pravica do primernega zaslužka za delo in popolna pravica do vseh socialah dajatev le v svobodni, demokratični::, federativril Jugoslaviji. Smatramo zato, da deflovnemu ljudstva ne more nuditi in zajamčit’ teh pravic nobena, druga vladavina, razen ljudska, demokratične \ Povratek v monarhijo bi pomenil povratek v staro. Zaman bi bite. vsa. prelita kri, zaman vse žrtve to vse trpljenje, izgubljeni vsi ideali. Nočemo zato povratka v staro, hočemo novo, hočemo svoboda, hočemo ljudsko vtado * maršalom Titom na čelu, hočemo rsp«*-btko. 4. V dosego tega cilja bomo 38 z zanosom na volitve, na katerih se bo odločalo o nas to o naši bodočnosti. Te volitve naj pokažejo, da smo razumeti nov čas, da cenimo delovnega človeka i, njegovo borbo jn njegove žrtve za dosego boljših življenjskih pogojev, da bodi tudi delavec človek z enakimi pravicami .in ne mezdni suženj, da je delo ročnega cMsv-ea enakovredno delo umskega delavca in da simo končno vsi samo ljudje, delavci kot delovna inteligenca, Ki stojmo enem* in istemu cilju: zboljšanju človeškega »*-Ijenja, blagostanju in sreči. delavci v Atsg9P imlaSfuiejp s stavko Stavkajoč: pristaniški delavci v Anglije so aktenil:, da bodo nadaljevali s stavko tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve, čeprav se nahajajo zaradi stavke v težkem matierielnem položaju. Videti je, da žene energično podpirajo stavko svojih mož. Stavkajoči v Glasgovra so priredil veKk miting, na katerem so skleniti, da ss ne bedo vrnili prej na deta, dokler ne sprejmejo odločitve delavcev iz pristanišč, kjer se je stavka pričela. Na Škotskem se je število stavkajočih povečalo, ker so pričeli stavkati tudi delavci v pristanišču Greenhaulgnu. T Londona je 6000 stavkajočih delavcev pešačilo 10 kra. do londonske trdnjave, kjer so ponovno potrditi, svojo odločitev, da bodo nadaljevati s stavko. Pristaniški delavci v Londona in L iverpoolu so ustanovili »Narodno sht.Vkaški odbor« za, koordinacijo akcije ker vodje strokovne organizacije nimajo zaupanja v delavce. pod oknom, a nitj eden se ni ustavil pred njegovo hišo. Ni se še danilo, ko je vstal in pogledal v kot, kjer je preje spala Marica. Razgrnil je odejo, čeprav je vedel, da bi morala biti tanka kot las, da bi je ne opaill. A n so se zasvetile temne oči mladega dekleta. SiamnjaCa je bila prašna. Martin je s težavo požrl sline. Znova je legel v posteljo. Nekoč se njegove stare kosti niso mogle ogreti, sedaj ga je kuhala vročina. Zadremal je in v polsnu se mu je dozdevalo, da so k njegovi postelji pridrsele drobne stopinje. Da, samo Marica je imela navado, da ga je pocukala za brke, če je zadremal in mu rekla: »Striček, greva, greva!« Sedaj še oni... spijo in je najprimernejši čas!« Privid je Martina vznemirjal. Zaklel je med zobmi in s' v naglici oblekel hlače. Saj tri skoraj pozabil! Roke so se me tresle, ko je segel v veži za košaro. Fa zaboja mi trik)! Novo vprašanje mu j® zastavilo kri. Stresle bo se mu čeljusti :ti pred očmi se mu je zameglilo. Tako sam še ni bil nikoli na svetu. Tudi naslednjega dne se Marica ni vrnila. Prav tako ni našel za košaro zaboja. Na skladišču je še vnaprej čutil krivico. Vse te ga je žgalo 'n ni šel več na delo. Z zoro j® postopal po ulicah. Povsod je hodil n nikjer ni našel znanega obraza, ki g* j« tekal. Pošvedran* čevlt’ eo mu še . bolj razpokati. Niti str gradi hlač so se vlekle za njegov*mi počasnimi to utrujenimi koraki. Zvečer je od onemoglosti obsedel kraj ceste. Težke glavo je naslonil v-oftapi, uprte na kolena. Žbudi-1 ga j* čan krik. Mimo njega je šv gnil kamijon. Mladi gla® ga je pokhoal po imenu. Drobna roka je mahala skozi plapolajoče zavese. Martin je prepoenel Marico. Pognal se je za kamijonom- Tekel je ta tekel. Za njim so ostajate utice in h'3e. Kamijon se je zgubil. Man-tin je v:sb@vi V nedeljo so se zbrali v dobovski šoli vsi člani strokovne zveze železničarjev. Poleg železničarjev je bilo prisotnih še mnogo delavcev iz drugih gospodarskih panog. Delegat tajništva zveze železničarjev ta prevoznih delavcev in nameščencev tovariš Jankovič iz Ljubljane je v svojem govoru orisal zunanje- in notranjepolitični položaj naše države. Govoril je o štiriletni narodno osvobodilni borbi, prikazal vse njene pridobitve in nas opozoril, da stoji zaključni del borbe še pred nami, dokler ne bo 11. novembra naša zmaga kronala vse njene uspehe. Potem ko je prikazal zahrbtno delo reakcije, je sledila diskusija, -katere se je udeleževalo precejšnje število tovarišev. Čeprav je podružinca že pred dnevi dala nad 750 din za volilni sklad, so prisotni zbrali za isti namen še 250 dinarjev. Poleg tega so člani podružnice zbrali 2137 din za pomoč družinam padlih partizanov. Predvslilro© sborovasajs tenih delavcev m masne-šesacev v Clrteeke Na prvem občnem zboru naše podružnice je delavstvo zbralo 500 dinarjev za volilni sklad, s čimer je dokazalo, da dobro razume pomen volitev, ki se bodo vršile 11. novembra. Delavci se udejstvujejo tudi na kulturnem polju. Na mitingu dne 14. oktobra so igralske in pevske točke, ki jih je vodila sekretarka tovarišica. Pirnatova, žele splošno odobravanje vseh navzočih, ker so bile vse zares dobro pripravljene. Po mitingu je govoril verski referent pri Narodni vladi Slovenije in član AVNOJa tovariš dr. Metod Mikuž, ki je v svojem predvolilnem govoru orisal delo reakcije, ki hoče preprečiti zmago Osvobodilne fronte. Delavci in vse ostalo občinstvo so obsodili delo reakcionarjev in so obljubili, da se bodo vsi udeležili volitev, kjer bodo glasovali za našo novo republiko Jugoslavijo. Zborovanje gradbesiiSi Mavcev la nameščencev V soboto 20. oktobra se je vršilo zborovanje vseh gradbenih delavcev in nameščencev v Ljubljani. Zborovanja sta se udeležila tudi predsednic Glavnega odbora tovariš Hace in tajnik gradbenih delavcev in nameščencev tovariš Kopitar. Tovariš Hace je orisal pomen prvega zborovanja, ki se vrši na zgodovinski dan obletnice osvofoojenja Beograda. V kratki do-bi po osvobojenju so se naše razmere že precej normalizirale. Popravili so se mostovi, uredile prometne zveze ih tudi tovarne so pričele že delati s polno paro. Objasnil je tudi pomen volitev v ustavodajno skupščino in se bodo vršile 11. novembra. Prav sindikati morajo biti tisti porok, ki naj vodijo volilno borbo v taki višini, da bo zmaga popolna. Tovariš Kopitar je objasnil namen in delo Osvobodilne fronte, ki je v mesecu juliju na kongresu polagala svoj obračun dela. Obračun je bil lahek, 'zvršjla je svojo nalogo natanko po začrtani poti. Nadaljnji njen program je. da združi vse dele naše države v eno celoto: naš Trst, Primorsko in Koroško. Naša enotnost bo preprečila vse nakane naše ta tuje re-sikcijc« Tovariš Brdajs je prikazal položaj delavstva v pnedaprilsk Jugoslaviji m danes. Zborovanju je prisostvovalo okoli 400 delavcev in nameščencev, ki so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja omenjenih govornikov. Krajevni strokovni odbor gradbenih delavcev in nameščencev v Ljubljani, Belavel tevam® »Tekstil-is&fcs4* se zavedal®, teako važna |e hitra ©te&ova države Tudi v naši tovarni smo pričeli dvigati proizvodnjo. Kljub slabemu materialu, ki smo ga dozdaj imeli, smo dosegli že 80% predvojne proizvodnje, a zdaj, ko smo dobili novi bombaž, upamo, da jo bomo kmalu lahko dvignili na 100%. Pri strojih se je najbolj izkazal tkalec tovarn Ribnikar Martin, ki je s svojim delom za zgled tudi drugim. Delavci se danes dobro zavedajo, da delajo zase in za svojo državo. Naši delavci so se izkazali tudi pri delu za obnovo. Brata Smuča, strojnik Aleksander in elektromonter Ernest ter ključavničar Polak Mihael so na lastno pobudo organizirali čiščenje velikega vodnega rezervoarja, še iz časov okupatorja je bil rezervoar zelo zanemarjen in celo nevaren, ker je bilo v njem precej mutacije. Omenjeni tovariši so montirali staro črpalko ter izpraznili rezervoar že v sedmih urah namesto v osemnajstih. Tako je bilo tudi tovarni prihranjenih mnogo izdatkov. Ob priliki izleta v Belo Krajino, ki ga je priredilo fizkulturno društvo, so naši delavci na lastne oči videli, koliko škode nam je prizadejal okupator, koliko je porušenih in požganih vasi ter so sklenili, da bodo še bolj prijeli za delo ter čim več doprinesli k obnovi. Imeli smo tudi miting, na katerem smo sklenili, da bomo čisti dobiček razdelili najpotrebnejšim partizanskim družinam, ki so v narodno-osvobodilni vojni izgubili svojce. Tudi odbor strokovne organizacije je pridno na delu. Na sestankih razpravljamo o raznih vprašanjih, predvsem, na kakšen način bi se dalo še izboljšati naše delo. Sklenili smo, da bomo šli po dovršenem delu v tovarni izravnavati našo rodovitno zemljo, ki jo je okupator vso razril. V 120 prostovoljnih urah smo zravnali 100 kvadratnih metrov zemlje. Tega dela se je udeležilo tudi vse uradništvo, ki je z vso požrtvovalnostjo prijelo za delo. S tem je pokazalo, da je tudi njihov namen, da se čim bolj povežemo in skupno čim več do-prinesemo k obnovi domovine. OživSjms delo v tsvaraa Kocjamač Takoj po osvoboditvi smo resno prijeli za delo, da obnovimo obratovanje v naši! tovarni. Obnovi: in očistili smo tovarniške prostore, montirali nove stative, ki bodo že v kratkem dajale zaslužek mnogim delavkam, zdaj pripravljamo prostore za niovi parni kotel, ki bo služil predvsem za belita co, ki jo imamo tudi že v načrtih. Ker je skladišče založeno z vojnim plenom, se proizvodnja zaenkrat še ta dosti dvignila, zato pa amo s svojim prostovoljnim delom pripomogli k obnov-naših šol, katerim smo prispevali 3516 dinarjev. Poleg tega smo poslali prebivalcem Zlatega polja in prebivalcem sosednjih porušenh vasi za obnovo njihovih domiov 4000 din. _ Da pokažemo našo hvaležnost tistim, ISi so se borili za našo svobodo in darovali zanjo svoja življenja, smo zbrali za svojce padlih tovarišev Kovča, Tončke Boštebarjeve in Gaberškov« 1653 din. Od dobička, M smo ga dobili ob prilita prvega kulturnega mitinga v naš1 podružnici, smo poslali 1000 din za spomenik »Zmage« v Murski Soboti. Ta prvi kulturni miting ie zelo lepo uspel, za kar se moramo zahval-ti predvsem prizadevnosti naših mlajših tovarišev in tovarišic. Vsi sodelujemo pri predvolilni kampanji, kajti dobro se zavedamo, da je naša pot edino prava ta pojdemo z- ty na dan volitev vsi skupaj navdušeno, enotno ta strnjeno na volišče, da potrdimo to za kar smo se borili vsa štiri težita, vojna leta. ^ Delavstvo tovarne Kocjančič. Naši strnil spet p©!© pesem dela Zdaj, ko so v tiskarni »Bratje Tuma« zopet stekli vsi stroji in zabrneli veselo pesem dela, se tudi mi oglašamo v našeni glasilu, da povemo, kaj smo delali v minulih mesecih. ....... Med vojno so nacisti in domači izdajalci tiskarno oplenili in zapečatili. Ko smo se po osvoboditvi vrtali na delo, smo jo našli brez opreme ta orodja, vse napeljave^ so bile uničene, po vseh prostorih so ležale razmetane in poteptane stvari, ta jih plenilci niso odnesli. Čeprav je stanje tiskarne izgledato brezupno, nismo pobegnili v druge tiskarne z ugodnejšimi delovnimi pogoji, temveč smo se trmasto odločili, da obnovimo svojo. Vsi, nameščenci, pomožni in kvalificirata delavci smo se složno lotili težaškega dela. Iz ruševin smo skrbno izbrali ves še količkaj poraben material, kajti zavedali smo se, da kar rešimo za tiskarno, rešimo za narodno skupnost, torej tudi zase. Očistiti smo stroje, zbrali manjkajoče orodje m najnujnejšo opremo, obnovili napeljavo in stroj za strojem je stekel. Mnogo smo imeli težav, zato je tem večje naše zadoščenje zdaj, ko je stekel še poslednji stroj in smo dosegli zastavljeni cilj — obnovitev naše tiskarne. Zares še ni vse tako kot bi moralo biti, toda zaenkrat smo zadovoljni s tem, da je tiskarna sposobna obratovati in da doprinaša s tem svoj del k skupnemu cilju ljudstva: izdelati čim več dobrin po čim nižjih cenah. Vsi delavci in nameščenci smo organizirani v strokovni podružnici in se redno udeležujemo sestankov, na katerih obravnavamo vse aktualne probleme. Šala 63B©& našimi železničarji Po štiriletnem odmoru, ki ga je »Železničarskemu šahovskemu klubu« v Ljubljani kot bojkot okupatorju narekoval nacionalni ponos, je ta z letošnjim avgustom pod okriljem strokovne železničarske organizacije obnovil svoje delovanje. V skladu s predvojnimi tradicijami je pričel dne 20. septembra v klubu šahovski turnir za prvenstvo v letu 1945. Turnirja se udeležuje kar 18 tekmovalcev, ki so dozdaj v 5 kolih pomerili svoje šahovske sposobnosti. Udeleženci turnirja so že v naprej nametali svoje nagrade, ki se izplačujejo iz kavcij tao prostovoljnih prispevkov, vojnim sirotam, s čimer so pokazali svoj socialni čut in razumevanje za potrebe sedanjega časa. želja vseh članov kluba je, da se novi člani, prijatelji šaha, mladinci-šahisti in šaMstinjc udeleže turnirja, ki se odigrava dvakrat tedensko v igralnici Muha, v zgradbi tukajšnje železniške uprave, in sicer vsako sredo in soboto ob 20. uri. Rusditištei delavci asa partizanske vdove Trboveljski rudarji, njihovi sinovi in hčere so se odzvali že na prve klice Osvobodilne fronte in vstopili v vrste onih, ki ee niso ustrašili težavne, neenake borbe z okupatorjem. Posebno visoko nacionalno zavest je pokazalo trboveljsko prebivalstvo v poletju in jeseni leta 1944, ko se je na ponovni poziv vrhovnega poveljnika partizanskih čet, maršala Tita, samo v dneh od 11. do 21. septembra odzvalo iz trboveljske kotline 2100 tovarišev in tovarišic, ki so odšli v borbo preko trboveljskega terena. Med njimi niso všteti oni tovariši in tovarišice, ki so odšli preko zagorskega, hrastaiškega in ostalih terenov Mnogi teh borcev za svobodo in boljšo bodočnost svojega naroda svobode niso dočakali, ker so padli kot borci-junaki, aii pa pomrli kot žrtve raznih zloglasnih taborišč okupatorja in njihovih hlapcev. Zdaj, ko so okupator in domači izdajalci premagani, iščejo starši svoje otroke, žene svoje može. Vse to iskanje, prevozi in pogrebi stanejo mnogo denarja. Da bi se ublažili stroški judem, ki so v domovinski vojni izgubili svoje drage, so rokodelci rudniških osrednjih delavnic izvršili prostovoljni delavnik, ter so tako pripomogli poleg ostalih organizacij k hitrejšemu prevozu padlih borcev v domači kraj. Z raznimi prispevki in izvršenimi prostovoljnimi delavniki ne bo dana samo trenotna finančna pomoč sorodnikom padlih borcev, temveč je s tem, da so ti heroji pokopani na domačem pokopališču, postavljen tudi trajen spomenik vsem znancem, da bodo vedeli kako je treba braniti rodno grudo in ustvarjati boljšo bodočnost svojemu narodu. .................................. Za volitve v narodno skupščino ne bomo vzeli iz državne blagajne niti dinarja — plačali jih bomo sami. Uspešno delovanje zveze de« lav©ev In nameščencev hsteiste© - gostinske industrije Takoj po osvoboditvi so delavci in nameščenci naše stroke izrazili željo, da bi enotni vstopili v strokovna organizacijo v novi osvobojeni domovini. Že na prvem — ustanovnem občnem zboru so tovariši pokazali mnogo zanimanja za pripadnost strokovni organizaciji. Delo v zvezi se je naglo širilo. Ustanavljale so se podružnice po vsej Sloveniji, ki so se tesno povezale s tajništvom zveze. Tudi veliko aktivnost pri vsaki akciji so pokazale, tako pri volitvah v krajevne odbore, pri prostovoljnem delu ter manifestacijah. Tajništvo zveze je v tesnem sodelovanju s krajevnimi odbori takoj pričelo urejevati vprašanje mesečnih prejemkov uslužbencev te stroke, kar je danes posebno važno. Naše podružnice se zelo živahno udejstvujejo v predvolilni kampaniji za volitve v kon-stituanto, ker se zavedajo njih važnosti. Podružnice so že predčasno pričele akcijo za zbiranje v volilni fond. Tajništvo zveze je v tesnih stikih s podružnicami, kar daje poroštvo za uspešno delo v političnem in strokvnem življenju. Cizej Osvstedltev Beograda so prestavili z delom 20. in 21. oktobra so delavci telefonske sekcije Ljubljana I s prostovoljnim delom popravili telefonske. linije na trasi Moste—Medvode. V 2252 prostovoljnih delavnih urah so postaviti 36 drogov, 68 drgov so poravnali ter poglobili in na novo potegnili 12 km žice. Upravi je bilo s tem prihranjenih približno 15.000 din. S tem delom so delavci telefonske sekcije obnovili telefonsko zvezo med Vodicami in Kranjem na eni in med Vodicami in Kamnikom »a drugi strank Tako so prav v dneh, ko smo proslavljali osvoboditev Beograda s svojim prostovoljnim delom doprinesli mnogo k obnova telefonskega prometa v Sloveniji. Dečs»wi la poseemaSte! Strokovna podružnica delavcev in nameščencev tvrdk D. Battelino, tovarna Cern entnin in Gradbene komercijalne družbe v Ljubljani, je sklenila, da odstopi polovico enodnevnega zaslužka v mesecu v korist partizanskim sirotam. S tem svojim sklepom je dokazalo delavstvo ta nafcneščenstvo teli podjetij, kako visoko zna ceniti žrtve, ki jih je doprineslo naše ljudstvo v času osvobodilne vojne. Podružnica opekarne Vič Združenih opekam d. d. je darovala za vojne sirote NOO socialnemu odseku na Viču ocj prostovoljnega dela znesek 7217 din ter dohodek od prirejenega kulturnega mitinga v znesku 6500 din. Predvolilno udarniško tekmovanje v Mostarja Delavstvo vseh podjetij, tobačnih tovarn, premogova h rudnikov, velike železniške delavnice itd., je na svojih sestankih sklenilo, da prične z udarniškim tekmovanjem, da bi v podjetjih povišalo proizvodnjo. Tekmovanje se je že pričelo ta bo trajalo dvajset dta. Za izid vlada veliko zanimanje. Delavci tobačne tovarne, ki dnevno povišujejo proizvodnjo, so na svojem sestanku soglasno sklenili, da bodo prostovoljno delali eno uro več do dneva voltov ter so poslali poziv vsem drugim tobačnim tovarnam v Bosta ta Hercegovini, da bi tudi one tekmovale za zmago piti volitvah. »TeksmvassSe med delav« latekega premogovnega bazena v Istri Pozv hrvaških, srbskih, basamsko-beav cegovskih ta slovenskih radarjev k tekmovanju za dvig premogovne proizvodnje, so sprejeli tudi radarji v Istri, ter ga izvajajo pod imenom »Tekmovanje svobode«. V Labinu je velik pnemogovn k Raša z modernimi naselji in petimi odkopi v polnem pogonu. Fašistična Italija je izkoriščala premogovnik posebno med italijansko-abesinsko vojno, ker je znašala proizvodnja tega premogovnika 40»/() italijanske proizvodnje rjavega premoga. Fašistična Italija je v svrho izkoriščanja ladinskega premogovnika zgradila tudi pomorsko pristanišče Bršič na ustju reke Baše, ki1 so ga Nemei pri- umiku popolnoma uničili. Po prihodu Jugoslovanske armade so se pričela dela za obnovo premogovnika in za odstranjevanje ruševin ter poškodovanih zunanjih objektov. Kljub težavam proizvodnja neprestano narašča. Da b1 se proizvodnja dvignila do predvojne višine, je v glavnem potrebno dovolj delavcev in boljša prometna sredstva, že V prvih dneh tekmovanja so bili doseženi lepi uspehi. Istrski rudarji so poziv na tekmovanje sprejeli kot poz v domovine, Iti ji je potrebna kar največ ja in 1 najhitrejša pomoč in rezultati- so se podvojili. Rudarji so sami napravili dclovn1 načrt, izbrali med seboj nadzornike jn preddelavce ter kmalu prekoračili postavljeno normo dveh ton na enega delavca. Za uspeh teh delovnih naporov je bilo posebno odločilno dejstvo, da so se delavc1 tega premogovnika zavedali da so sami pomagali pri osvoboditvi izpod težke tiranije, ker so biti mnogi izmed njih partizani. Skoro vsi delavci so člani strokovne organizacije, ki razvija zelo živahno kulturno in fizkulturno delovanje. Vojaška uprava ta narodne oblasti skrbijo, da se življenje labtaskih rudarjev zboljšuje in proizvodnja premogovnika dvigne na čim večjo višino. Zborovanje lesnega delavstva v Ljubljani Krajevni odbor lesne strokovne zveze v Ljubljani obvešča vse svoje podružnice in člane, da se vrši v -nedeljo, dne 4. novembra 1945 ob 8. uri zjutraj v veliki dvorani bivše Delavske zbornice, skupni članski sestanek vsega delavstva lesne industrije. Pozivamo vse podružnice, da pripeljete svoje člane kakor tudi vse ostalo delavstvo na to zborovanje, da s tem pokažemo svojo stanovsko zavednost in disciplino. Tako delalo v Sovietski zvezi! človek lit stroj v Sovjetski zvezi V vseh tovarnah, rudnikih ali prometnih in drugih ustanovah Sovjetske zveze, je strogo uveden red o pravilnem odnosu človeka do uporabe proizvajalnih ali prometnih sredstev, za katerih brezhibno delovanje je odgovoren vsak dotični delavec ali delavka, kateri je po svoji stroki zaposlen pri proizvajalnem ali prometnem sredstvu. Že v vajeniških šolah, katere se nahajajo pri vsaki tovarni, rudniku, gradbeni ali prometni upravi itd., se poleg drugih, za to ali ono stroko važnih predmetov, posveča mnogo pažnje na to, da vsak vajenec in vajenka obvlada proizvajalno ali prometno sredstvo svoje stroke. Vsak, bodisi delavec, delavka ali nameščenec, se pri vstopu na delo najprvo javi v oddelku za kadre, kjer mora poleg drugih formalnosti o svojih osebnih podatkih, napraviti ustmeni izpit o tehničnih in higienski varnosti dotične panoge. Za polaganje tega izpita se nahaja posebni referent, ki je in-že.njer ali tehnik, kateri po točno predpisanem načrtu z ozirom na tehnične proizvajalne ali prometna sredstva in higienske predpise dotičnega podjetja pouči novo prišlega, kako se mora ravnati, obnašati in paziti na vse tehnične varnostne naprave in higienske predpise tovarne, rudnika itd. v splošnem, posebno v oddelku, kjer bo on delal, kakor tudi na samem njegovem delovnem mestu. Ta izpit traja pri tistih, ki prvič nastopijo službo po nekoliko dni, kar je seveda odvisno od važnosti panoge; bolj kvalificirani delavci, ki so v tej ali oni panogi že delali, lahko polože izpit v nekoliko urah. Po položenem izpitu dobi vsak od referenta takoj izpričevalo odnosno potrdilo, na podlagi katerega lahko nastopi svoje delo. Poleg tega dobi vsak uslužbenec, ko pride prvikrat v službo, še tiskana pravila o tehničnih, varnostnih napravah in higienskih predpisih podjetja i katera so predpisana od tehničnega referenta, predstavnika tovarniškega ali lokalnega kom i leta sindikata stroke, v katero podjetje spada, tehničnega inšpektorja in zdravstvenega referenta, odnosno glavnega zdravnika podjetja. Za točno izpolnjevanje teh predpisov jamči vsak z lastnoročnim podpisom. En izvod dobi vsak novo sprejeti uslužbenec, en izvod teh predpisov pa ostane pri tehničnem referentu. Ko so izvršeni vsi ti predpogoji, pošlje načelnik oddelka kadrov sprejetega tovariša ali tovarišico z v to svrho potrebnimi dokumenti k dotičnemu načelniku oddelka, kateri je že preje obvestil kadrovski oddelek o potrebi delovnih moči. Načelnik oddelka ali njegov ndmestnik sprejme v prisotnosti mojstra in sindikalnega predstavnika »pro-forga< dotičnega oddelka, se pogodi o mezdi odnosno po katerem razredu kvalifikacije bo nastopil delo, nakar ga mojster dodeli v tisto skupino, kjer je potreben, ter prevzame potrebno orodje, stroj (proizvajalno ali prometno sredstvo), katerega mu mojster praktično obrazloži in pokaže, kako mora z njim ravnati, kako ga mora držati v redu in čistoči, a skupino vod ja (brigadir) mu dodeli delo no njegovi navedeni kvalifikaciji, mu obrazloži vse potrebno: s kom je povezan v izvrševanju svojega dela itd. Vsak delavec je prvih 14 dni na poizkušnji, po tem roku pa se mu dodeli definitivni razred o njegovi kvalifikaciji, po kateri je naznačena, soglasno kolektivni pogodbi odgovarjajoča mezda. Ako novi delavec za časa poskusnega roka ni stvarno na delu mogel dokazati svoje kvalifikacije, katero je pri vstopu utemeljeval, se mu za toliko časa, dokler se ne popravi, dodeli nižji, a nasprotno dobi lahko tudi višji razred, kateri se v toku njegove marljivosti in kvalifika-. eije povišuje, za kar je neobhodnc potrebno, da vsak novinec redno obiskuje večerne tehnične kurze (tehmirrimum), kateri se nahajajo pri vsakem industrijskem podjetju (ti kurzi so brezplačni), na katerih se usposablja za višji razred kvalifikacije; vzporedno s tem se povišuje tudi mezda. Za vsako povišanje kvalifikacije mora vsak delavec ali delavka polagati pred zato postavljeno tehnično komisijo teoretični in praktični izpit. Temu primerno se vodi tudi točen pregled in postopek o strojih, to je proizvajalnih in prometnih sredstvih. Za vsako proizvajalno in prometno sredstvo se sestavi točen popis (>pasporU). Namen tega popisa (pasportizacije) je ta, da ima vsako podjetje točen pregled nad svojimi proizvajalnimi in prometnimi sredstvi in sicer v pogledu njihove kakovosti, kapacitete, količine in vrednosti. Na podlagi tega pregleda je poleg stanja delovnih moči in surovin mogoče napraviti letni načrt proizvodnje odnosno prometa, kakovosti, količini in efektivni vrednosti. V popis proizvajalnega sredstva se vnaša sledeče: 1. Naziv proizvajalnega sredstva, 2. model, 3. tvrdka odnosno tovarna, ki je ia sredstva izgotovila in kraj, kjer se nahaja ta tovarna ali tvrdka), • 4. tovarniška številka proizvajalnega sredstva, 5. inventarna številka tega sredstva, 6. datum izgotovitve, 7. datum oddaje v uporabo, 8. vrednost v denarju, 9. oddelek, kje se nahaja. Za elektromotorje k istemu proizvajalnemu sredstvu se navede sledeče: 1. Tvrdka odnosno tovarna, katera je motor izdelala, 2. tovarniška številka motorja, 3. inventarna številka, 4. datum izgotovitve, 5. datum oddaje v uporabo, 6. serija, jakost motorja v KW, H P, koliko obratov v minuti, 7. vrednost motorja. Ako ima to ali ono proizvajalno sredstvo več motorjev, je potrebno za vsak motor navesti te podatke. Nato sledi zunanja slika proizvajalnega sredstva in notranja risba tako zvana kinematika, s kratkim navodilom (instrukcijo) za uporabo tega ali onega proizvajalnega sredstva. To je važno tudi za vajeniške šole. Sledi seznam in imenovanje nadomestnih delov, to je tistih delov, ki se v teku uporabe tega ali onega proizvajalnega sredstva po prirodi in napornosti hitro izrabijo. Za te dele morajo biti točne risbe, ki so namenjene za pravočasno izgotovi te v novih nadomestnih delov. Vse to je posebno važno za tisto grupo strojnih mehaničarjev. ki so neposredno zaposleni pri popravilih. Vse zgoraj omenjeno izvršujejo v vsaki tovarni konstruktorji pod vodstvom glavnega mehanika tovarne. Poleg navedene postportizacije se vodi točen pregled z ozirom na uporabnost proizvajalnih sredstev. V to svrho se za vsako leto v vsakem oddelku tovarne posebej sestavi točen načrt odnosno ciklus, v kolikem času oziroma na koliko mesecev je potrebno to ali ono proizvajalno sredstvo ali prometno sredstvo, ki je naznačeno v osnutku, postaviti v delno ali pa v splošno popravilo. To je odvisno od dolžine in intenzivnosti. uporabe tega ali onega sredstva. Na primer: ako se v tej ali oni tovarni izkoriščajo proizvajalna sredstva v eno izmeno na dan, tedaj so ti cikli za njihova popravila dalja kot n pr. v tovarnah, v katerih se dela po dve ali tri izmene dnevno. Ta sistem o vzdrževanju proizvajalnih in prometnih sredstev je posebno važen tudi vsled tega, ker je v Sovjetski zvezi v vseh tovarnah uveden akordni sistem. Vsled tega ne zadostuje, da je samo delavec ali delavka, ki dela s strojem za svojo storitev sposoben, marljiv in na svojem mestu, temveč .WJcoeoooooooor. Izplačane je prek® 4 milijone preživnine rudarskim In topitnišklm delavcem Tu in tam se sliši pritožba, da upokojenci in rentniki še ne prejemajo v redu svojih rentnih obrokov, čeprav je včasih pritožba upravičena, je treba upoštevati vse težkoče in ovire, na katere je naletel Federalni zavod za socialno zavarovanje pri svojem delu v teh mesecih po osvoboditvi. Iz kompliciranih zavarovalnih sistemov predaprilske Jugoslavije, ki so enotnost delovnega ljudstva onemogočali, je bilo na podlagi zakona o izvajanju socialnega zavarovanja, izdanega od Predsedstva AVN-OJ-a dne 4. maja t. 1., uzakonjeno enotno socialno zavarovanje za vse delovne sloje v območju vse Jugoslavije. Izvedba tega zakona je ogromno delo. Oglejmo si samo ovire in težave pri izplačevanju preživnin in rent upravičencem. Nemci so n. pr. odnesli ie naših krajev vse sezname rentnih upravičencev in vse spise, ki so potrebni za odmero rent. V Prekmurju je pa okupator vzel vsem nezgodnim rentnikom in vsem upokojencem osebne odloke. Tako so upravičenci mogli dokazati svoje pravice do prejemkov le z odrezki čekovnih in poštnih nakaznic ali pa s potrdili NOO. Tako je bilo treba predpogoje za izplačevanje rent šele ustvariti. Nadalje je Federalni zavod za socialno zavarovanje moral preračunati rente iz tujih valut v dinarje DFJ, moral je preskrbeti tekoča denarna sredstva za preživnino upokojencem, rentnikom in hranari-no bolnikom. Ob osvoboditvi okupatorske zavarovalne ustanove namreč niso imele — kljub velikemu krogu rentnih upravičencev — nikakih denarnih sredstev. Samo na štajerskem je'okupator podpisal 36 milijonov mark zavarovalnih prispevkov za vojno posojilo. Zavod za socialno zavarovanje je zato, čim so bili zavarovalni zavodi- unificirani, stavil na. razpolago^ vsa denarna sredstva, da so mogli upravičenci tudi na ozemlju, ki je bilo aasedeno po Nemcih, prejemati upravičeno rentmuo. Kljub težkim prilikam se ustanove socialnega zavarovanja ob požrtvev&Uiem so- jntejn Glavni odbor Enotnih strokovnih aro delovanju vsega kadra izvršile v rentni službi že mnogo uspešnega dela in nakazale že znatne vsote pokojnin in rent. Niso še znani vsi podatki o rentah in pokojninah, ki so jih doslej Izplačale posamezne podružnice, za primer pa navajamo, da je bilo rudarskim in topilniškim delavcem v avgustu in septembru tega leta izplačanih za preko 4 milijone dinarjev preživnin odnosno zakonitih dajatev. Federalni zavod je na ozemlju bivše Ljubljanske pokrajine v avgustu in septembru nakazal nad 900 tisoč dinarjev nezgodnih, Invalidskih, vdovskih in otroških rent. Za upokojence, ki so prejemali pokojnino od Pokojninskega zavoda za nameščence, je bilo v juliju in avgustu izplačanih preko 1 milijon dinarjev, samo v septembru pa 1,526.194 dinarjev. Preživnine so prejemali vsi oni upokojenci in rentniki, katerih pravice do zakonitih dajatev so bile nesporno ugotovljene. Vsem ostalim pa, to je onim, ki so jim bile pokojnine in rente priznane od okupatorskih oblasti v času okupacije, bodo dajatve izplačane postopoma, ko bo ugotovljeno za vsak posamezni primer, da jim dajatve pripadajo tudi po predpisih jugoslovanske socialno-zavarovalne zakonodaje. Prav posebno obravnavanje zahtevajo primeri v rudarskem, pa tudi v nameščen-skem in splošnem zavarovanju, v katerih okupatorske oblasti niso priznavale rent po vidikih socialnega zavarovanja, ampak so priznavale rente iz zgolj propagandističnih in političnih razlogov. Na Gorenjskem in štajerskem je več tisoč primerov, ko so rentniki prejemali starostne in onemogldst-ne rente, čeprav so bili le kratek čas zaposleni in zavarovani. Pri pregledu dosedanjega dela in pn ocenjevanju postavljenih nalog in dolžnosti moremo trditi, da je Zavod uspešno premagal velike težave in tudi uspešno postoril temelje m redno in točno rentno službo, ki bo vsakemu upravičencu ob ča-preskrbeia pripadajoče neštete obroke. mora biti tudi njegovo proizvajalno ali prometno sredstvo v brezhibnem stanju. V to svrho uvedejo v glavnem tri vrste popravil in sicer: 1. tekoča popravila (ali tako zvana pro-filaktika), 2. srednja popravila in 3. totalna ali splošna popravila. Pod tekoča popravila spadajo mala popravila; pri tej priliki se pregledajo vsi nadomestni deli, kateri se hitro izrabljajo, za katere se po zato pripravljenih risbah izgotovijo do prihodnjega, t. j. srednjega popravila. Pod srednjim popravilom se. razume popravilo, ki je potrebno ta ali oni izrabljeni del zamenjati z novim. Za splošno ali generalno popravilo je potrebno vse proizvajalno sredstvo demontirati, postaviti več novih že prej izgotovljenih nadomestnih delov in izvesti montažo v normalno stanje. Za vsako izmed teh popravil so točno naznačeni roki, v katerem mora biti to ali ono proizvajalno sredstvo popravljeno. To zavisi od velikosti in kompliciranosti tega ali onega proizvajalnega sredstva. Za vsako izmed teh popravil so poleg kratkega popisa izvedenih del navedeni tudi stroški in sicer: stroški za material posebej in stroški za delovne moči posebej. Za vsako teh popravil se sestavi temu odgovarjajoči protokol, katerega podpišejo mojster odnosno mehanik, kateri je za lo popravilo odgovoreA, tehnični kontrolor in vdeči organi ki je sprejel proizvajalno sredstvo iz popravila. Vsak izmed teh podpisnikov si obdrži v evidenci po en izvod in enega se odda v tovarniško knjigovodstvo v svrho zaračunavanja upravnih stroškov. Isto se navede tudi v popis (posport) tega ali onega proizvajalnega sredstva. Koncem vsakega leta se izvede inventarizacija o celokupnih proizvajalnih in prometnih sredstvih v vsaki tovarni za vsak oddelek posebej. Za to določi direkcija tovarne posebno komisijo iz 3 do 5 elanov za vsak oddelek posebej iz strokovnjakov, ki poznajo vsa proizvajalna sredstva ter glavnega knjigovodjo odnosno njegovega pomočnika. En izvod tega inventarja se mora nahajati v knjigovodstvu in en izvod pri glavnem mehaniku dotične tovarne. Viktor Kolesa. i k i i ........................ IntetMJvatije ®smEsife St®ma- ^ sije za w!itire v Vrlaniml sovjet SovjeMse zveze Imenovanje kandidatov za osrednjo volilno komisijo za volitve v Vrhovni sovjet Sovjetske zveze se nadaljuje. Odbor zveze sovjetskih pisateljev je za svojega kandidata v osrednji volita-' komisiji soglasno izbral odkčnega sovjetskega pisatelja Nir kola ja Tibtmova, predsednika odbora zveze sovjetskih pisateljev. Osrednji odbor vsezvezne lige mladih komun"stov je sklenil, da priporoči v imenu mlacTnske lige Nikolaja jMihnjlova, tajnika Osrednjega odbora, lige za kandidata v csrednj: volilni komisji. člani kolhoza »Krasni Putilo-vec« v kalininskem okrožju, enega najbolj znanih v deželi, so sklen li, da imenujejo svojo predsednico Nino PSajevo za kandidatko v osrednjo volilno komisijo. Kolhoz »Krasni Putilcvec« je znan po svojih bogatih žetvah n vzorni organizaciji dela. Delavdka strokovna zveza na beloruskih državnih gospodarstvih je imenovala za kandidatko Klavdijo Abušenko, članico Osrednjega odbora njihove delavske strokovne zveze. Kijevski okrožni in mestni odbor Komunistične stranke Ukrajine sta na skupnem sestanku razpravljala o imenovanju kandidatov v Osrednjo volilno komisijo ter sta sklenila, da hnenujeta za kandidata drugega tajnika kijevskega, okrožnega odbora stranke Serdjuka iz k.jevske organizacije Komunistične stranke. ,)OOOČXSOOOOOOO'ič — Častni meščani Beograda. Na seji Izvršnega odbora Beograda je bil izdan odlok o imenovanju častnih beograjskih meščanov. Imenovani so maršal Tolbuhin, poveljnik tankovskega korpusa Rdeče armade general Ždanov in narodni junak Peko Dapčevič. Iz-premenili so tudi naslov ulice kralja Aleksandra v Boulevard Rdeče armade, Boulevard osvoboditve in Sumadijska ulica pa ee bosta eedaj imenovali Boulevard Jugoslovanska armade. M. I*. *H$8. Odgovorna predata*: Batin Botite “ Tiskarna »Slovenskega poročevalca«.