ISSN 7704-0198
9 . .	. . .
Kulinarični icotičeic
Golf praznuje.
•	20 milijonov izdelanih Golfov
•	Jubilejni prihranek 294.000* SIT Jubilejni Golf že od , 2.640.000* SIT dalje (iVfi) (23.590 DEM)	SÎiy
_* cena je odvisna od valutnih razmerij
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, Ptuj Tel.: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Jeep
AVTOSERVIS in TRGOVINA
DOMINKO
Dominko A. s.p., Ptuj, Ob studeninici 4 Telefon: 02/788-11-10
IiKV 11' : I I



Ptuj, 26. julija 2001, letnik LIV, št. 30 - CENA 170 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Varč^^anje na račun upokojenc^^
L
e kdo bi sredi brezskrbnih počitniških dni razmišljal o svoji prihodnosti, o času, ki nam jemlje mladost, o sta-^ rosti; še manj o težavah, ki jih ta prinaša. Pa se najdejo tudi taki, ki sredi poletja skličejo upokojensko srenjo in potarnajo nad svojimi težavami. Saj niso tako hude, ampak so in že to je dovolj za premislek.
Osnovna ugotovitev, ki nam daje misliti, je, da se Evropejci vse bolj stara. Na začetku zadnjega stoletja je bilo v Evropi le 5 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, leta 1990jih je bilo že 13 odstotkov, po predvidevanjih pa naj bi bila leta 2025 že četrtina Evropejcev starejših od 65 let. Naša življenjska doba se torej podaljšuje, vse večje starosti dosegamo.
Vsekakor dobra novica, ki je posledica boljših življenjskih, socialnih in zdravstvenih razmer Tudi v Sloveniji, saj je bilo leta 1995 takih, ki so bili stari 65 let, 12,5 odstotka, danes pa jih imamo natanko 265.931, kar pomeni 13,5 odstotka vsega prebivalstva.
Starejši torej postajajo vse pomembnejša demografska (tudi volilna?) skupina. Ampak poleg dejstva, da je v domovih za ostarele nekaj tisoč mest premalo, da smo šele na začetku izvajanja organizirane pomoči starejšim na domu, je zaskrbljujoče, da sodijo prav starejši med najrevnejše sloje slovenskega prebivalstva. Več kot 115.000jih z manj kot 60 tisočaki pokojnine živi na robu preživetja. Kakorkoli že, pokojnine niso miloščina niti socialna podpora, ampak z delom prislu-žena pravica, zato varčevanje na račun upokojencev enosta- / /Ma/L fi vno ni pravično.
32.
slovenski festival domače zabavne glasbe
Ptujska f^ poletna noč j| :
Ptuj, petek, 3. avgusta
Mestni trg (pred Mestno hišo)

Ptuj, sobota, 4. avgusta
Mestni trg,	J
Slovenski trg,	j
Miklošičeva ulica	9
"	«i „■''i 'JL*
iu»
Vroče m noči ^ za veseKe
ejudi
glavni poicrovitelj
MESTNA OBČINA PTUJ
POETOVIO VIVAT
KIDRIČEVO / LETNO KOPALIŠČE OSTAJA ZAPRTO
Sramota za obiino in Talum
•••
Sredi poletja smo, kopališče v Kidričevem pa je še vedno zaprto. Ob zaklenjenih vhodnih vratih je na blagajniški hišici velik list, na katerem je z roko napisano: Kopališče zaprto od 3. 09. 2000 naprej. Hvala za razumevanje! Desno spodaj je žig podjetja Revital in nečitljiv podpis.
Naravnost žalosten je pogled na kopališče, ki je daleč naokoli slovelo po svoji čistosti, urejenosti in senci v zavetju borovcev. Se lani v tem ~asu je bilo polno vrveža kopalcev od blizu in daleč. Letos sameva, bazeni so prazni, objekti zaklenjeni, kopališče je še vedno zaprto in bo po vsej verjetnosti do konca letošnje sezone. Nekaterih to ne moti tako hudo, večino Kidri-čanov, še posebej mlajšo in srednjo generacijo, pa hudo jezi, mnogim celo prekipeva.
Zakaj je vprašanje, na katerega niso dobili jasnega odgovora ne na lanski okrogli mizi ne na letošnjem zboru občanov in ne na radiu Ptuj. Zato smo
Župan Alojz Šprah: "Na občini smo prepričani, da bi kopališče moralo biti odprto."
za odgovor poskušali poskrbeti mi, čeprav nismo prepričani, da vas bodo povsem zadovoljili.
Najprej smo za mnenje o zaprtem kopališču prosili župana občine Kidričevo Alojza Spraha: "Naše stališče do letnega kopališča je jasno in smo ga že nekajkrat povedali: na občini smo prepričani, da bi moralo biti odprto. Zal pa so lastniki v Talumu očitno drugačnega mnenja. Verjetno zaradi razlogov, ki so jih že nekajkrat navedli: potrebna so večja vlaganja v obnovo kopališča, bazenov in drugih objektov infrastrukture ter instalacij. Zelijo tudi drugačen koncept kopališča, da bi bilo bolj ekonomično, česar pa v tej sezoni žal ne zmorejo. Zal pravim, ker gre na škodo vseh občanov in občine."
Nadaljevanje na strani 3
M. Ozmec
GOSPODARSTVO
PTUJ / Volan - za izboljšanje urbane mestne slike
STRAN 9
PO NAŠIH OBČINAH
PRVENCI-STRELCI / Žetev po starih običajih STRAN 32
PO NAŠIH OBČINAH
ŽETALE / Sprejem za zla-tomašnika Štefana Zvera STRAN 22
ŠPORT
KOLESARSTVO / Vedno višji cilji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj
STRAN 25
RADIOPTUJ
89,8«98,e-l04,3MHz
9770040197022
PTUJ / OBISKALI SMO PRIMESTNO ČETRT ROGOZNICA
Krajani, kakršne si je samo želeti
V primestni četrti Rogoznica živi 3600 prebivalcev, komunalnih problemov pa imajo toliko kot za majhno občino. Žal pa malo možnosti za njihovo rešitev, ker so del mestne občine Ptuj, ta pa tega denarja nima tudi zato, ker mora plačevati družbeno nadgradnjo za ostale občine, ki se temu izmikajo, čeprav njene storitve koristijo. Najbolj so ogorčeni prebivalci Žabjaka, ki že dolgo čakajo na novo cesto; predsednik sveta PČ Marjan Kolarič pravi, da se s prizadetimi na tem območju srečujejo vsakih 14 dni in jih poskušajo pomiriti. Že večkrat so namreč zagrozili, da bodo cesto zaprli, če je ne bodo kmalu uredili. Največji problem v četrti pa je kanalizacija.
Ker zadnjih 20 let ni bilo nič narejenega v kulturni dvorani na Rogoznici, so se v zadnjem obdobju najbolj posvetili usposo-
bitvi dvorane in spremljajočih prostorov za nemoteno dejavnost. Potrebno pozornost posvečajo tudi nogometnima kluboma
Nogometno igrišče NK Podvinci je v večini nastalo s prostovoljnim delom, sponzorskimi in donatorskimi prispevki ter pomočjo mestne občine Ptuj. Foto: Črtomir Goznik
Rogoznica in Podvinci. V vsakem je namreč vključenih okrog 80 mladih. "Edino {port je tisti, ki lahko mlade usmerja na pravo pot," poudarja Marjan Kolarič. Prepričan je tudi, da bi morala država s svojimi programi načrtno usmerjati mlade v {portne aktivnosti že od petega leta dalje.
Nogometni klub Podvinci, ki bo svečano predal namenu novo igri{če in prostore slačilnice ob leto{njem prazniku mestne občine Ptuj, dela že od leta 1979. Najprej so igrali zgolj za rekreacijo, z leti pa so postale zahteve po lastnem igri{ču vedno glas-nej{e. Do leta 1989, ko so pri{li do prostora za lastno igri{če, so uporabljali igri{ča v Dornavi in Rogoznici. Leta 1989 so zgradili igri{če za eno ekipo, leta 1999 pa so s pomočjo va{čanov, ker svojih sredstev niso imeli dovolj, kupili nov travnik. Dru{tvo sicer vsako leto organizira tri do {tiri prireditve, da bi zbrali nekaj sredstev. Zaradi zakonodaje pa je vsako leto težje. Tudi tekmovanje v okviru medobčinske nogometne lige zahteva svoje. Danes ima NK Podvinci člansko in kadetsko ekipo ter ekipo starej{ih dečkov. Dela pri ureditvi novega igri{ča, ki ga bodo predali namenu 3. avgusta, so se pričela 1999. leta. Kot je povedal predsednik
PTUJ / RAZGIBANO POLETJE V TERMAH
Konec tedna v znamenju balonov
V prvih sedemnajstih dneh julija so imeli v ptujskih Termah skoraj 17 tisoč kopalcev. Julijski rekord so dosegli 15. julija, ko so našteli 4700 kopalcev. Z dobro zasedenostjo se lahko pohvalijo tudi v nočitvenem delu: apartmajsko naselje je skoraj v celoti zasedeno, prav tako bungalovi, v kampu pa so v prvih šestih mesecih beležili za 14 odstotkov večji obisk. Med tujci prevladujejo Nemci in Nizozemci, zelo veliko je tudi Čehov in Poljakov. Težav s prospekti za domače in tuje goste pa v termah nimajo, ker so izdali lastni prospekt, v katerem svojo ponudbo propagirajo tudi skozi mesto.
Vrhunec prireditvene dejavnosti v juliju bo balonarska noč, ki bo 28. julija ob bazenih. V znamenju balonov bo ves zadnji julijski konec tedna, od petka do nedelje bodo v Termah vzletali in pristajali baloni. Pričakujejo jih okrog, kar je največ doslej. V okviru leto{njega 5. mednarodnega balonarskega praznika bo potekalo tudi tekmovanje za 5. ptujski pokal in že tretjič tudi za
pokal Adriaplina. Organizatorja balonarskega praznika Ptuj 2001 sta Balonarski klub Ptuj in Terme Ptuj. Piko na "i" leto{njemu tekmovanju, ki je ena od pri-reditvev ob leto{njem prazniku mestne občine Ptuj, predstavlja balonarska noč z nočnim napihovanjem balonov in krsta vseh, ki se bodo prvič peljali z balonom. Balonarska noč bo poslej tradicionalna. Direktor Term
Milan Glavina je v ptujskih bazenih predstavil odlične podvodne fotografije Jadranskega in svetovnih morij, s katerimi se je izkazal tudi že na svetovnih prvenstvih v podvodni fotografiji. Foto: Črtomir Goznik
Andrej Klasinc jo napoveduje kot eno od vrhuncev leto{nje poletne sezone. Oba organizatorja, ob termah tudi Balonarski klub Ptuj, si želita, da bi Ptuj postal mednarodno prepoznaven tudi po tej plati in da bi z balonar-skim prireditvami dodatno obogatil poletno ponudbo.
S prireditvami skozi celo poletje želijo Terme privabiti čim več novih obiskovalcev. Zlasti je pri njih zabavno ob koncih tedna, ko potekajo {tevilne animacijske aktivnosti, nekatere pa tudi med tednom. Prej{nji četrtek so obiskovalce vabili na ogled podvodne fotografije Milana Glavine iz Maribora, znanega podvodnega fotografa, ki se že 15 let ukvarja s potapljanjem. Zaposlen je v specialni enoti policije. Obiskovalci ptujskih bazenov so lahko na njegovih fotografijah občudovali podvodni svet Jadrana, slovenskih jezer, Rdečega morja in še nekaterih drugih. Tudi s podvodno fotografijo je želel Glavina pokazati, da potapljanje ni nevaren šport, če se držimo pravil. Podvodna fotografija pa je lahko tudi način popularizacije tega športa. Zaradi velikega zanimanja za podvodno fotografijo bodo Novino še povabili v goste. Lepote podvodnega sveta, ki je tudi svet tišine, lahko predstavijo le med tednom, ko v bazenih ni prevelike gneče.
Drugi vrhunec poletne sezone napovedujejo v Termah za konec avgusta z velikim mednarodnim srečanjem motoristov.
MG
sveta PČ Marjan Kolarič, so naprej imenovali gradbeni odbor za gradnjo iz upravnega odbora dru{tva oziroma NK, vključili so ljudi, ki so bili pripravljeni delati ter investicijo izpeljati do konca. V začetku je bilo največ dela s pridobivanjem potrebnih papirjev, pri tem pa jim je bila v veliko oporo mestna občina, ki se je v izvedbo investicije aktivno vključila. Znova so se izkazali va{čani Podvincev, ki so dvakrat prispevali za novo igri{če, prvič pri nakupu zemlji{ča, drugič pa pri začetku gradnje. Dela so hitro napredovala, zgrajeno je bilo v pol leta, zatem so jim ob koncu leta 1999 postavili {e nov pogoj, da do leta 2000, do jesenskega dela tekmovanja, zgradijo prostore (slačilnice) s sanitarijami. Znova so {li v zbiranje sredstev, najprej so jih iskali v samem naselju, nato pa zunaj. Uspeli so, ker so vedeli, kaj je njihov cilj. Danes imajo čudovite prostore in eno bolj{ih igri{č v okolici. Marjan Kolarič je s ponosom po-
Marjan Kolarič, predsednik sveta primestne četrti Rogoznica. Foto: MG
vedal, da je bilo v urejanje igrišča in prostorov vključenih okrog 30 odstotkov vaščanov Podvin-cev. Prostovljnega dela je bilo v enem letu najmanj za 15 tisoč ur. Celotna investicija je ocenjena na okrog 12 milijonov tolarjev. Sponzorje in donatorje so imeli tudi pri napeljavi vodovoda, centralne kurjave, elektrike, pri prevozih in drugih delih. Vsem so zelo hvaležni, vašča-nom, sponzorjem, donatorjem in mestni občini Ptuj. Brez njihove podpore igrišča in slačilnic ne bi bilo.
MG
PTUJ / KDAJ PLOČNIK NA DORNAVSKI CESTI
[e letos za~etek
gradnje?
V mestnih četrtih Ljudski vrt in Center že nekaj let zahtevajo, da se Dornavska cesta, ki je glavna pot na novo ptujsko pokopališče, v celoti uredi s pločniki. Hoja ob njej je namreč smrtno nevarna, dnevno so na njej ogroženi številni občani, zlasti še starejši, ki hodijo peš na mestno pokopališče, ker se tudi na ta način želijo rekreirati. Promet na tej cesti je zelo gost, zadnje meritve so pokazale, da jo dnevno prevozi deset tisoč vozil, od tega dvajset odstotkov tovornih. Za zdaj ostaja odprt še predel od prodajnega centra Panorama do mostu čez Rogoznico oziroma starem ro-gozniškem pokopališču.
Del Dornavske, kjer še ni pločnika in kjer je hoditi peš izredno nevarno. Foto: MG
Nazadnje se je za ureditev pločnikov na tej cesti zanimal svetnik Ignac Vrhovšek, ki je vprašanje o tem na mestnem svetu postavil tudi v imenu društva upokojencev Rogoznica. V oddelku za okolje in gospodarsko infrastrukturo mestne občine Ptuj smo se pri vodji Herbertu Glaviču zanimali, kako je v resnici s tem projektom. Povedal je, da je Dor-navska cesta v lasti in pristojnosti države. Na Direkciji RS za ceste so obljubili, da bodo še letos izdelali revidiran projekt Dornavske ceste, ki vključuje rekonstrukcijo ceste in mostu, kar bo stalo okrog 85 milijonov tolarjev. Mestna občina Ptuj je v letošnjem proračunu zagotovila
okrog 6,5 milijona tolarjev za začetek najnujnejših del za gradnjo pločnika. Kot pravijo v mestni občini, si prizadevajo, da bi še pred začetkom rekonstrukcije ceste poskrbeli za varnost pešcev in zgradili hodnik, za kar bi v celoti potrebovali 12 milijonov 690 tisoč tolarjev. Upajo, da bodo po treh bolj ostrih pismih na ministrstvo uspeli, da jim bodo odobrili začetek del še v tem letu. V okviru tega bodo morali izvesti tudi rekonstrukcijo vodovodnega omrežja; s predhodnimi načrti tega niso načrtovali. To naj bi plačala država, za javno razsvetljavo pa bodo sredstva zagotovili iz drugih virov.
MG
Kolinska gre v Rusijo
Na slovenski borzi je dogajanje v preteklem tednu zaznamoval obrat te~aja borznega indeksa SBI20, za katerega pa {e ni mo-go~e trditi, da je le za~asna korektura, kot smo jim bili pri~a že nekajkrat v preteklih dveh mesecih. Indeks se je s 1866 to~k v za~etku tedna znižal na petkovo vrednost 1845 to~k. Vrednost indeksa PIX se v preteklem tednu ni bistveno spremenila, tako da je njegova vrednost v petek zna-{ala 1375 to~k.
Najve~je poraste te~ajev po-membnej{ih podjetij smo v preteklem tednu zaznali pri Istrabenzu (3,05%) in Mercatorju (2,09%). Ve~ja znižanja te~ajev smo zaznali pri podjetjih BTC (-2,53%), Luka Koper (-2,29%). Znižala sta se tudi te~aja farmacevtskih podjetij Krke (-1,04%) in Leka (-0,34%).
Na seji skup{~ine Luke Koper so delni~arji sprejeli poslovno poro~ilo družbe in spremembe statuta, ki se nana{ajo na sestavo uprave družbe. Ta se bo zaradi racionalizacije poslovanja iz pet~lanske preoblikovala v eno-~lansko z mandatom petih let. Delni~arji Luke bodo za navadno delnico dobili 150 tolarjev bruto dividende in 46 tolarjev za prednostne delnice. Preostalih 52 odstotkov lanskega dobi~ka se nameni v sklad rezerv. Del predloga o delitvi ~istega dobi~ka na seji skup{~ine so bile tudi nagrade ~lanom nadzornega sveta, ki bodo dobili vsak približno milijon tolarjev, torej skupaj 10,7 milijona tolarjev. V prvi polovici tega leta je imela Luka 6,4 milijarde tolarjev prihodkov od poslovanja, kar je zaradi izpadov pri pretovoru avtomobilov, živine in žita za osem odstotkov manj, kot so na~rtovali, in za odstotek ve~ kot v prvih {estih mesecih lani. V tem ~asu so ustvarili 1,97 milijarde tolarjev ~istega dobi~ka, kar je 18,7 odstotka ve~ kot v istem obdobju lani.
Kolinska izbira lokacije za vsaj {tiri proizvodne obrate, ki naj bi jih postavili v Rusiji, kamor bi lahko preselili skoraj celoten proizvodni program, so sporo~ili iz družbe. V Kolinski so sicer pre-pri~ani, da bodo dosegli vse za letos zastavljene poslovne cilje. O polletnih rezultatih poslovanja bodo poro~ali na seji skup{~ine delni~arjev, ki je sklicana za 27. julij. Podjetje letos na~rtuje 950 milijonov tolarjev ~istega dobi~-ka, kar je devet odstotkov ve~ kot lani, prihodki iz poslovanja pa naj bi se pove~ali za 19,2 odstotka, na 15,5 milijarde tolarjev. V prihodnjih petih letih na~rtuje-jo rast prodaje med {tirimi in petimi odstotki na leto. Dobi~ek pa naj bi se letno pove~eval za vsoto stopnje rasti inflacije in stopnje rasti prodaje.
Po obravnavi novele zakona o zdravilih in medicinskih pripo-mo~kih je državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade iz zakona izbrisal varovalno zakonsko dolo~bo za{~ite doma~e farmacevtske industrije.
Boštjan Pliberšek,
Ilirika BPH, d.d.,
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 8.840 tolarjev, za tujino 20.750 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
KIDRIČEVO / LETNO KOPALIŠČE OSTAJA ZAPRTO
Sramota za obilno in Talum
Nadaljevanje s strani 1
Glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek je bil še krajši: "Dejstvo je, da kopališče v Kidričevem tehnično in tehnološko ne ustreza predpisom, ki jih zahtevajo za tovrstna kopališča. Z drugimi besedami, celoten objekt je potreben temeljite obnove, kar pa je povezano z
občutnimi sredstvi. V celoti je treba spremeniti tudi koncept kopališča, da bo lahko preživelo in konkuriralo na vse zahtevnejšem tržišču. Žal pa v tem trenutku v Talumu kopališča nimamo v prioriteti, saj je v teku ena naših večjih investicij, gradnja nove elektrolize. Zato je tudi drugo leto vprašljivo."
Danilo Toplek: "V Talumu kopališča v tem trenutku nimamo v prioriteti ..."
Izvedeli smo
LEKARNA BUDINA-BRSTJE 1. SEPTEMBRA
Nova ptujska lekarniška enota v Budini, v stavbi bivše prodajalne Kekec, je 12. julija uspešno prestala verifikacijo, izpolnjuje torej zahteve pravilnika o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. Odprli jo bodo prvega septembra. Kot je povedala direktorica javnega zavoda Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., so jo poimenovali Lekarna Budina - Brstje. Ime so izbrali na natečaju, pri izbiri pa upoštevali dejstvo, da se vse njihove lekarne imenujejo po krajih.
JUTRI MERCATOR CENTER V SLOVENSKI BISTRICI
V Slovenski Bistrici bodo jutri ob 12. uri odprli Mercatorjev trgovski center Slovenska Bistrica. Na otvoritvi bodo govorili Stanislav Brodnjak, predsednik uprave Mercator SVS Ptuj, dr. Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica, in Zoran Jankovič, predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator Ljubljana. Skupna površina novega trgovskega centra je 3.223 m2, prodajnih površin je 1.777 m2 in ima enajst lokalov. Za kupce so uredili 85 parkirnih mest.
Z RANCO PO DRAVI
Brodarsko društvo Ranca pripravlja v soboto, 4. avgusta, ob 15. uri v počastitev praznika mestne občine Ptuj tradicionalno tekmo z rancami po Dravi. Štiričlanske ekipe bodo startale pri restavraciji Ribič, cilj pa bo pri čolnarni Rance v Budini. Tekmovanje bo v vsakem vremenu. Prijave bodo sprejemali na dan tekmovanja na startu.
PREDAVANJE O GOBAH
V nedeljo ob 16. uri bo v gasilskem domu v Žamencih predavanje o gobah, ki ga bo vodil mikolog Anton Poler, strokovnjak za gobe. (MS)
6. SREČANJE MOTORISTOV
Klub motoristov Kurent Ptuj bo konec tega tedna organiziral že 6. srečanje motoristov. To bo v Budini pri Ranci (prostor Kinološkega društva Ptuj). Na srečanju pričakujejo več motoristov kot v lanskem letu, predvsem tujce. Zraven zabavne glasbe (Kosi, Utopija ...) bo na sporedu tudi striptiz, in to v petek in soboto zvečer. Srecanje se prične jutri ob 18.00. (MKP)
VEDNO VEČ TUJIH GOSTOV
Z dobrim julijskim obiskom se lahko pohvalijo tudi v podjetju Ptujske vedute. Grajske zbirke so si poleg Slovencev, razmerje med domačimi in tujimi obiskovalci je 50:50, ogledali še obiskovalci iz 26 držav sveta. Prevladujejo nemško govoreči. Na povečan obisk tujih turistov računajo tudi v avgustu, ko naj bi se njihov delež že povečal na 70 odstotkov. V prvih šestih mesecih letos je turistične in druge informacije o Ptuju in okolici iskalo v TlC-u 5476 domačih in tujih obiskovalcev. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je skupno število obiskovalcev sicer zmanjšalo, povečal pa se je delež tujih obiskovalcev.
T
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
inček Ivanuša je sporočil, da oddaje zaradi vzdrževalnih del tokrat ne bo in prosi za razumevanje.
MG
"Kopališče zaprto od 3. 09. 2000 naprej. Hvala za razumevanje!"
IN KAJ MENIJO KIDRICANI
Anton Banko: "Mislim, da je to ena največjih sramot. Ko se je to kopališče gradilo, smo večina delali udarniško, sam sem opravil več kot sto prostovoljnih delovnih ur pri izkopu in urejanju, nekateri so jih imeli več kot 200. Danes pa nas nihče ne vpraša, kaj menimo o usodi kopališča. Vsi bi se radi okopali, posedeli v senci borovcev, poklepetali z znanci. Sram naj
bo tiste, ki so krivi za to, da smo sredi poletja brez letnega kopališča. In Kidričevo naj bi postalo mesto?"
Erika Rudolf: "Prepričana sem, da je ozadje te sramote ena sama velika nesramna igra. Sram naj jih bo, mladim so vzeli počitnice, vehementno odločajo o naši usodi, o zadevi, ki pušča vsem nam težke posledice. Zamislite si poletno soparo, sonce pripeka, mi pa lahko le gledamo za zaklenjena vrata kopališča. Ne vem, zakaj se čaka,
Ť Mercator

Mercatoijeva
Cena Dneva
izdelkov
-50
mzje cene
I
od
Od 23. do 29. julija 2001
Fižol Cešnjevec	cniuHr
lkg,Meictoc,Ljubljaii>	JJ 1111,1111
Prebranec	m^n
850 g, Eta. Kamnik	JMCTUU
Pasulj s klobaso
41S g, Eta, Kamnik	jUv/UU
Začinka
250 g, Dn>ga, F«rton>ž	JH BTU U
Cul-iy flips	oaiHiir
ISO g, Ma^tntInt., Ljubljana	AaV|UU
Napitek ACE Kondomi
preventor
Skosivci-mt,	TTT niT
Medicopliaimacia, Ljubljana	Jf Ç^U
349,00 320,00 200,00 190,00 120,00 119,00
209,00
Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne.
nekaj moramo ukreniti, menda ja ne bomo pustili, da se letos ne bomo kopali. To se ne sme zgoditi."
Franc Me{ko: "To je velika sramota za Kidričevo, za občino in za Talum, pa tudi za šefico restavracije. Najlepše kopališče daleč naokoli je zaprto samo zaradi neodgovornosti teh ljudi. Tudi jaz sem bil med udarniki, skupaj smo gradili bazene in druge objekte, delali smo zastonj, danes pa se ne moremo okopati ali vsaj ohladiti v prijetni senčici. Sram naj jih bo, vse po vrsti. Najhuje je za otroke in mladino, tega jim ne oprostimo. Slišal sem, da so po referendumu o sežigalnici najodgovornejši iz Taluma grozili, da bodo bodo Kidričane spravili na kolena, ker so proti sežigalnici. Nezaslišno."
Gabrijela Merzidov{ek: "Ne vem, kaj naj vam rečem, naj se gredo vsi po vrsti solit. To je škoda, ogromna škoda. Mladi nimamo kam, sram naj bo vse tiste, ki so za to krivi. V glavnem vemo, kdo so, in mislim, da bo še čas, ko si bomo pogledali iz oči v oči, nekdo bo nekoč za to moral odgovarjati. Škoda je neprecenljiva ne samo na kopališču, tudi pri nas, letošnje poletje je za nas končano. Tega si nismo zaslužili."
Ivan Krajnc: "Zelo me moti, ker so počitnice, naši otroci pa zaradi prerekanja med tovarno in občino nimajo kam. Na kopališču smo se radi zbirali, tam je bilo vsako poletje središče vseh dogajanj, to je bil naše veselje, naš ponos. Sedaj pa lahko le opazujemo, kako ograjo prepleta slak in trava, kako vse propada. Kaj se dogaja za ograjo ne vemo, zagotovo pa propada. Zelo žalostno, tega si ne bi smel nihče dovoliti. Ne vem, mislim, da imamo Kidričani veliko potrpljenja."
M. Ozmec
______
Anton Banko
Erika Rudolf
Franc Meško
Gabrijela Merzidovšek
Ivan Krajnc
-nnsšuši
-104,8 FM IB 08,8 F» ia*o,m» — »iillr»fcwnd
—-FTTTïïn--
Družba za časopisno in radiisko d^avnost RADIOTEDNIK, d.o.o., RADIOTEDNIK p.p. 95. Ralčeva 6,2250 Phi tel.: 0g/74»34-10, H/MU^, faks:	elektronska poita: nabjralnlkSrBdlo^nlk.st spletne strani: http!77www.radlotednlk.sl

__
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / MLADINSKI ODDELEK KNJIŽNICE IVANA POTRČA
PoHtniške urice
V Pravljični sobi Mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča na Ptuju potekajo v poletnem času vsak dan med 10. in 11. uro počitniške urice, namenjene šolskim in predšolskim otrokom, potekale pa bodo še vse do 24. avgusta.
Danes si odrasli v tem tempu življenja velikokrat vzamemo premalo časa za otroke in ti so {e posebej v po~itni{kem času vse prevečkrat prepu{če-ni samim sebi. Zato si kraj-{ajo ~as ob televiziji, radiu, računalniku in podobnih medijih. In kot nam je povedala Liljana Klemencic, mentorica po~itni{kih uric, vsi ti vplivi zavirajo verbalno izražanje otrok, saj so danes otroci veliko bolj redkobesedni, kot so bili včasih.
Počitni{ke urice so namenjene vzpodbujanju branja in
približevanju knjige otrokom. Tam otroci v prijetni družbi preživljajo čas ob pravljicah, likovnih delavnicah, literarnih ugankah, besednih ter nagradnih igrah, likovnem oblikovanju in zabavi. Med seboj se spoznavajo, učijo se pravilno sedeti, predvsem pa se veliko pogovarjajo. Skupine so naključne, nekaj je stalnih obiskovalcev, drugi pridejo le občasno, vabljeni pa so vsi pred{olski in {olski otroci, ki želijo nekaj pozitivne popestritve prostega časa.
Jana Skaza
PTUJ / STEKLARSKA DELAVNICA - VEČNAMENSKI KULTURNI PROSTOR
Stara gospa - privlačna za mlade
Stara steklarska delavnica je bila "uradno" odprta septembra 1998, posamezni dogodki pa so bili v njej že veliko prej. V njej so streho nad glavo najprej našli predvsem mladi gledališčniki, potem se je prostor kot logična posledica zbiranja kulturnikov odprl tudi drugim dejavnostim.
Prostor, ki bi moral biti že odpisan, je ob ureditvi elektrike in ogrevanja na široko sprejel medse vse, ki si želijo ustvarjanja pa naj gre za risarske tečaje, literarne večere, gledališke predstave, likovne in fotografske razstave in še kaj. Daleč od tega, da bi bil idealen ali vsaj pogojno sprejemljiv za vse te dejavnosti, pa vendar ima nek naboj in daje prijetno zatočišče vsem, ki zaidejo vanj.
Letos so bili v Stari steklarski delavnici že trije večeri Literarne arene, predstavila sta se mladinski in otroški gledališki studio, pa literarni večer in predstavitev fotografij, pred dnevi pa je zaprla vrata razstava akademskega slikarja Tomaža Plavca. Prireditve je obiskalo skupaj blizu 400 obiskovalcev, kar govori, da je Stara steklarska delavnica, kljub temu da je "skrita" na dvorišču stavbe Slovenskega trga 1, dostopna in postaja priljubljeno zbirališče željnih kulture.
Ptuj ima kar nekaj razstavišč, ki to res so, nekatera pa le spominjajo na to. Tudi Stari steklarski delavnici manjka marsikaj, da bi se lahko postavila ob bok kakšni galeriji. Pa vseeno je zagotovo primernejši prostor kot kakšen hodnik Mestne hiše. In kaj pravi
o Stari steklarski delavnici kot razstavišču Tomaž Plavec, ki je v Ptuju razstavljal že v Mi-heličevi galeriji, pa v palaciju gradu in Kolnki{ti: "Gre za ne-konvencionalen razstavni prostor, ki omogoča le postavitev manj{ih formatov in kiparskih instalacij; slednje so zdaj zelo v modi in prostor je zanje dokaj primeren. S stvaritvami se je treba prilagajati prostoru, kar ni slabo, saj le-te zaživijo skupaj s prostorom in ponujajo novo estetsko vrednost. Nujno pa bi bilo več svetlobe, več luči.
V Staro steklarsko delavnico prihaja veliko mladih. Imel sem tečaj risanja v teh prostorih, kjer imam trenutno atelje, in nekaj mladih je izredno nadarjenih.
Ptuj ima kar nekaj že uveljavljenih likovnikov, prihajajo tudi mladi, pa si z njimi nekako ne zna kaj početi, lahko pa bi se Ptuj skozi njih ali z njimi tudi na tem področju promovi-ral. A to je že druga zgodba."
S prostori Stare steklarske delavnice upravlja Zveza kulturnih dru{tev Ptuj, ki za vzdrževanje in stro{ke elektrike, ogrevanja in či{čenja ne dobi nobenih proračunskih sredstev, ampak zagotavlja potreben denar iz lastnih prihodkov. In če
PTUJ / LEA PAPST PRI MATURI ZBRALA VSEH MOŽNIH 34 TOČK
Pri kemiji je bilo najtežje
Kot smo že zapisali v prejšnji številki Tednika, so trije dijaki ptujske gomnazije pri maturi dosegli nad trideset točk. Vseh štiriintrideset možnih točk pa je dosegla Ptujčanka Lea Papst.
Za dosego tak{nega rezultata ni dovolj, da si brihten, mora{
biti zelo priden, Lea pa v svoji skromnosti pripominja,
Zvezdne steze
Poletje. Počitnice. Dolgčas. Ce slednje drži za vas, se lahko vsako popoldne pogumno odpravite tja, kamor {e ni stopila ~love{ka noga. Seveda s kapitanom Jean-Lucom Picardom ter njegovo vesoljsko ladjo Enterprise.
Znanstvena fantastika — v ta rang ponavadi spadajo filmi in nadaljevanke, ki (neuspe{no) sku{ajo predvideti življenje v daljni prihodnosti (beri čez 20, 30 let). Tako bi nam dandanes že morali vladati roboti, živeli bi na Luni ter prijateljevali z vesoljci. Na srečo Enterprise potuje nekje med zvezdami neznano kdaj (podan je zvezdni čas), podobno so nam km/h prihranjeni, hitrost se meri v warpih. Kljub neznanim enotam pa dobimo občutek daljne prihodnosti in izredne hitrosti ladje. Plus točka za ustvarjalce Zvezdnih stez, saj jim je uspelo narediti nadaljevanko verjetno.
Se ena dobra lastnost raziskovalcev Federacije je ta, da med njimi skorajda ne prihaja do ljubezenskih spletk. Siti smo že nadaljevank, kjer so glavna ugibanja gledalcev, kdo bo s kom, na koncu pa se izkaže, da je vsak bil z vsakim. Roko na srce, naveličani smo ljubezenskih kolobocij, s katerimi nas bombardirajo na TV, zato je vsaka sprememba dobrodošla — in pri razumsko usmerjeni posadki Enterprisa si gotovo lahko oddahnemo od romantičnih štorij.
Ali se bomo ljudje nekega dne res podali na nevarno pot in z zavidanja vredno tehniko odkrivali vesolje? Morda. Do takrat pa lahko spoznavamo vesolje na prijetnejši način — pred TV ekranom, s skledo čipsa v rokah.
Nataša Zuran
da mora{ imeti tudi srečo.
Odličnega uspeha je Lea vajena že iz osnovne {ole, končala jo je na osnovni {oli Olge Me-glič v Ptuju; pravi, da je imela dobro osnovo za srednjo {olo, tako da pri nobenem predmetu ni imela težav. Najljub{i predmeti so ji bili psihologija, kemija in angle{čina, zato je za izbirna predmeta pri maturi izbrala psihologijo in kemijo. Na maturo so se že pri pouku dobro pripravili, kljub vsemu pa je doma dodatno {e kar veliko {tudirala, zato ni bila presenečena nad pisnimi in ustnimi vpra{anji na maturi. Najtežje je bilo pri kemiji, saj so naloge bile zelo težke in nekoliko drugačne, kot so jih bili vajeni v {oli.
V	jeseni bo od{la na {tudij v Ljubljano; misli, da bo glede na {olski uspeh sprejeta na medicinsko fakulteto, alternativno pa se je prijavila tudi na farmacijo in geografijo. Za zdravni{ki poklic se je odločila, saj se ji ta poklic zdi zelo zanimiv, pester, zaveda pa se, da že {tudij zahteva veliko vstraj-nosti in pridnega dela, pri delu pa je pedantna in ga opravlja z odgovornostjo. Od medicinskih vej jo najbolj zanimajo onkologija, nevroligija in okulistika.
V	času dija{kih let se ni vključevala v {portna in kulturna dru{tva, tudi pri {olskih pevskih zborih ji ni bilo dano sode-
Lea Papst je letošnjo nojus-pešnejšo ptujska maturantko.
Foto: Fl
lovati; pravi, da se s posluhom ne more ravno pohvaliti (sicer pa imajo zdravniki za uspavanje bolnikov druga sredstva, ni jim potrebno peti uspavank). Prebrala pa je veliko knjig. Najraje bere klasične romane, sodobne proze ne mara preveč, tudi poezija ji ni blizu.
Lea je pri Papstovih tretji otrok, brat in sestra (dvojčka) sta pet let starej{a in končujeta {tu-dij.
Ob knjigi in dopustni{kih aktivnostih bo preživela dobra dva meseca brezskrbnih počitnic, potem pa se že veseli {tudi-ja, za katerega ve, da bo težak in naporen.
Franc Lačen
statistika pove, da je bila Stara steklarska delavnica zasedena od januarja do polovice julija pet dni na teden, stro{ki niso zanemarljivi. Ob profesionalizaciji gledali{ča pa je Stara steklarska delavnica za ljubiteljske gledali{čnike, tudi mlade, edini prostor, ki ga {e imajo.
Kak{na usoda je torej namenjena Stari steklarski delavnici, ki kljub zobu časa, ki je že globoko zagrizel v njeno drobovje, živi bogato življenje? Bomo hoteli prisluhniti temu utripu, mu bo občina znala slediti?
NaP
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Slikanice za vsako starost
Z dobrimi, kvalitetnimi slikanicami je kakor s pravljicami: niso le za otroke, z zgodbo in ilustracijo nudijo celosten estetski in duhovni užitek. Zgulje-no, a resnično reklo pravi, da starost meri srčna mladost. In k mladolikemu počutju, prisegam, odlično pripomore prav branje pravljic in slikanic. Pravijo, da so večno mladi tudi tisti, ki jim je kanček otroške naivnosti ostal za vse življenje. Zatorej vam priporočamo branje slikaniških novosti, ki so te dni priromale na police mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33. Slikanice vam polagam na srce še zato, ker zahtevajo le malo bralnega časa: ena knjiga in borih petnajst minut. Toliko vsakodnevnega branja pa priporoča Burke Hedges, avtor uspešnice Z branjem do bogastva (Ljubljana: Amalietti & Amalietti, 2001. Zbirka Retorika uspeha).
In katere so nove slikanice, ki bodo navduševale bralce vseh starosti?
KAKO JE KRTEK KLATIL LUNO
Krtek ponoči pogleda v nebo in je sila presenečen ob pogledu na veliko svetlečo kroglo, ki mu prijazno mežika izpod nebesnega svoda. Malček si to čudovito blestečo kroglo zaželi in hop, hop, hopla, hop poskakuje proti predmetu poželenja. Krtkov rompopom zdrami zajčka, ki krtku zagotovi, da lune pač ne bo sklatil z neba. Malček vzame palico in švist, švist, švrk, švist suva proti nebu. Pri tem prebudi ježka, ki pojasni, da luna pač ni tako blizu. A krtek vztraja in pobere želod ter ga plink, plink, plinki, plink meče proti luni. Kako je Krtek spravil lunco na zemljo in kako so se veselili krtkovi prijatelji, pa preberite sami in uživajte ob imenitnih ilustracijah Vanesse Cabban. Avtor besedila je Jonathan Emmet, slikanico pa je izdala založba Učila v prevodu Metke Bartol. DAJ MI POLJUBČEK
Šnuki je pasji otročiček, ki se navsezgodaj odpravi do račje družine. In dobi poljubček na lice. Račji poljub je malce kljunast in moker. Nato Šnuki-ja poljubi konj, čigar cmokec je velik, malce lepljiv in vlažen, a zelo zelo topel. Poljub mame pujse je malce blaten in ščeti-nast, a zelo ljubek. Šnuki sreča tudi zajčka in prvič dobi zajčkov poljubček. Ta je zelo nežen, hiter in nemiren. Kako lepo je sprejemati in deliti prijateljstvo in poljubčke! Odlična slikanica je izpod peresa Christopha Loupyja, nežne ilu-
stracije so delo Eve Tharlet, poetično besedilo je prevedla mojstrica peresa Bina Štampe Žmauc, slikanico pa je izdala založba Epta. TRIJE ZAJČKI
Ta slikanica je avtorska mojstrovina svetovno znanega in nagrajevanega Ivana Gantscheva. Zajčji mladiči morajo dokazati svojo odraslost tako, da zapustijo varno zavetje doma ter si morajo sami poskrbeti za novo bivališče. A kdo se bo mučil s kopanjem v zemljo? Le zajči-ca gara ves dan in si uredi domek po vzoru prejšnjega. Njena bratca se raje igrata in zabavata. Njuno mladostno razposajenost premoti lačna lisica, a kaj, ko nista poskrbela za varen domek! Marljiva zajčica ju reši požrešne lisice, zdaj vesta, da se morata za varen dom potruditi. Ivan Gantschev v novi slikanici znova navdušuje z izjemnimi akvareli, ki poučnemu besedilu tkejo pravljično lepoto. Zgodbico je prevedla Mar-janca Čeč za založbo Epta. MAVRIČNE RIBICE NI VEČ STRAH
Znamenita Mavrična ribica, avtorska mojstrovina Marcusa Pfistra, navdušuje z vedno novimi prigodami bralce po vsem svetu. Mala modra ribica vsa obupana kliče na pomoč: stara ribja soseda mrtvo leži na morskem dnu. Mečarica zdravnica ugotovi, da ležeči ribi lahko pomagajo le zdravilne alge iz Hudičevaga brezna. Toda groza, tam so ja doma grozovite-ži: Trdoglava hudoba, morska pošast s tisočimi rokami, pa Peterooka grdoba. Le Mavrična ribica ima toliko poguma, da se napoti v Hudičevo brezno. In začuda, pridruži se ji tudi Mala modra ribica. Strah, takšen ali drugačen, je prisoten v vseh starostnih obdobjih. In za zmago nad njim je vedno nujen pogum. Tudi nova dogodivščina Mavrične ribice je izšla pri založbi EPTA, prevedel pa jo je Janko Dolinšek.
Liljana Klemen~i~
Povabilo na po~itni{ke urice
V pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, pripravljamo vsak delavnik ob deseti uri prijetne urice ob pravljicah, ugankah, družabnih igrah, likovnem ustvarjanju, socialnih igrah ... Vabimo učence in predšolske otroke od četrtega leta dalje. Zaželeni so copati.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / KNJIŽNICA JE KUPILA DRAGOCENO KNJIGO IZ LETA 1557
Moskovski zapiski Sigismunda Herbersteina
Knjižnica Ivana Potrča je odkupila od Umetniškega kabineta Primoža Premzla iz Maribora dragoceno knjigo avtorja Sigismunda Herbersteina Rerum Moscoviticarum commentarij. Knjiga je izšla v Antwerpnu leta 1557, njena vrednost je 420.000 SIT. Ta nakup je še povečal fond anti-kvarnih knjig in dal v knjižnici poudarek izboru gradiva, vezanega na rodbino Herberstein, ki je bila do leta 1945 zadnja lastnica ptujskega gradu. Še posebej ponosni pa smo na Žiga Herbersteina, saj smo ga sprejeli kar za svojega.
Knjižnica Ivana Potrča hrani na Domoznanskem oddelku večje število dragocenih knjig. Med njimi je kar nekaj del avtorja Sigismunda Herbersteina: Moskovski zapiski, ki so izšli v Benetkah leta 1550, tem so se pridružili še Moskovski zapiski iz leta 1557 v latinščini; Gra-tae posteritati na Dunaju 1560; Kronika družine Herberstein, ki zajema pomembne listine o Herbersteinih in tiste, ki se nanašajo na rodbino Herberstein; Spomini Sigismunda Herbersteina na poslaniško službo v rokopisu s prvo vpisano letnico 1506; Acta — zbrani so tiskani dokumenti od leta 1521, nekaj je rokopisa, na spojnem listu pa je opremljena s Herberstein-skim exlibrisom.
Med njegova najpomembnejša dela štejemo prav Moskovske zapiske. Ti so prvič izšli leta 1549 na Dunaju, brez navedbe avtorja, letnice in kraja izdaje. Letnico izida je bilo mo-
goče ugotoviti iz posvetila, namenjenega kralju Ferdinandu. Do danes je ohranjenih manj kot 10 prvih izdaj, od teh so štiri na Dunaju. Med pomembnejšimi so še tiste, ki so izšle v Baslu
Sigismund Herberstein: Moskovski zapiski, Benetke 1550
leta 1551 in 1556, Antwerpnu 1557, leta 1557 na Dunaju ,1563 zopet v Baslu. Moskovski zapiski so do konca 20. stol. doživeli dvajset izdaj — devet v latinskem, sedem v nemškem, dva v italijanskem in dva v angleškem jeziku. V času Herbersteinove-ga življenja jih je izšlo devet in ravno iz tega časa imajo tudi najbolj izvirno pričevalno vrednost, saj je pri štirih latinskih in dveh nemških izdajah sam sodeloval. Kako pomebno delo so Moskovski zapiski še danes, pričajo ravno te številne izdaje. Slovenci smo prevod Moskovskih zapiskov dobili šele leta 1951, izdala ga je Državna založba Slovenije, prevedel pa Lu-dovik Modest Golia.
Moskovski zapiski iz leta 1550, ki jih hrani naša knjižnica, so natisnjeni v Benetkeh v italijanskem jeziku. Izdaja je zelo redka. V preteklosti je bila knjiga restavrirana, zato je tudi dobro ohranjena. Je zapuščina rodbine Herberstein, ki je prišla v novo ustanovljeno Študijsko knjižnico leta 1948 kot fond Muzejskega društva. V knjigi je na naslovni strani natisnjen in pobarvan grb družine, zadnje strani knjige sestavlja 6 nepo-barvanih bakrorezov in zemljevid Rusije, ki je dokaj natančen. Velikost hrbta je 21 cm. Tej
zbirki smo pred nekaj dnevi dodali še redko izdajo Her-bersteinovih Moskovskih zapiskov v latinskem jeziku iz leta 1557, ki je izšla v belgijskem Antwerpnu še v času avtorjevega življenja. Napis na naslovni strani se glasi Rervm Mosco-viticarvm commentarij. Rvs-siae brevissima descriptio, & de religione eorum varia inserta sunt. Chorographia totius imperij Moscici, & vicinorum quorundam mentio. Antverpi-ae, in aedibus Ioannis Steelsij. M.D.LVII. Cum gratia & privi-legio Caesareo. Platnice so vpete v beli pergament, na hrbtu pa je v rokopisu in v gotici napisano Moscovitica Historia. Knjiga je manjšega formata kot tista iz leta 1550, velikost hrbta je 16 cm. Strani so paginira-ne in jih je 198. Na koncu je index. Grafik in zemljevida ne vsebuje.
In kdo je bil Sigismund Žiga Herberstein? Bil je diplomat in zgodovinar, rojen v Vipavi na Kranjskem leta 1486. Družina se na Kranjskem ni ukorenini-la in je kmalu te posesti zamenjala za posesti na Štajerskem. Šolal se je najprej doma, od leta 1494 pa ga je poučeval sorodnik Wilhelm Weltzer, prošt v Krškem na Koroškem. Dve leti kasneje ga je iz teh krajev pregnala
PTUJ / LIKOVNA KOLONIJA PtujArt 2001
Naistareiše slovensko mesto gosti slikarje
Od 2. do 5. avgusta bo Ptuj gostil slikarje na likovni koloniji PtujArt 2001, katere organizator je občina Ptuj, koordinator pa Boštjan Rihtar. Prve tri dni bodo slikarji ustvarjali, 5. avgusta pa bodo pripravili razstavo.
Pravijo, da malo nostalgije ne škoduje. Pred nekaj dnevi sem se pogovarjal z gospo Miro Brus. Bila je tajnica likovne kolonije Poetovio Ptuj, ki je pričela delati pred točno tridesetimi leti. Takole je predstavila delo kolonije:
"Slikarska kolonija Poetovio-Ptuj je bila ustanovljena leta 1969, ko je mesto Ptuj praznovalo 1900-letnico. S posebnim odlokom jo je ustanovila skupščina občine Ptuj. Kasneje so
Bogdan Čobal
kot soustanoviteljice pristopile še nekatere gospodarske organizacije, a so svoje obveznosti do kolonije kmalu opustile. Tako je dejavnost kolonije od leta 1969 do 1986 financirala občinska skupščina, kasneje pa občinska kulturna skupnost.
Slikarsko kolonijo je upravljal šestčlanski upravni odbor, ki je takoj sprejel pravila o delovanju. Pobudnik za njeno ustanovitev je bil dr. Bračič Vladimir,
v vseh letih delovanja je bila Mira Brus tajnica in blagajni-čarka, člani pa so bili akademski slikar Albin Lugarič, Janez Vidic in dr. Sergej Vrišer, direktor Pokrajinskega muzeja Maribor. Po pravilih kolonije je upravni odbor vsako leto povabil ustrezno število akademskih slikarjev, ki so imeli brezplačno stanovanje, hrano in potne stroške; vse to za deset dni bivanja v koloniji. Tako je bilo v letih obstoja skupno 175 udeležencev, med katerimi je bilo 133 slovenskih slikarjev, štirje Slovenci iz avstrijske Koroške, dvanajst Hrvatov, dva srbska umetnika, en slikar iz Makedonije, eden iz Črne Gore, devet iz Zahodne Nemčije, štirje Avstrijci, štirje Madžari, dva Slovaka, dva Italijana in en Američan. Kolonija je bila desetkrat na gradu Borl, trikrat v Podlehniku, dvakrat na Ptuju. Svoje motive so slikarji izvajali v vseh znanih tehnikah, popolnoma svobodno, saj so jim bile na razpolago vinorodne Haloze, pesem klo-potcev, stare domačije, demonski kurent in staro jedro mesta Ptuja. Ob koncu kolonije je bil vsak slikar dolžan poslati upravnemu odboru za razstavo najmanj štiri dela, eno izmed njih pa je komisija upravnega odbora izbrala in jih nato dala v varstvo Pokrajinskemu muzeju Ptuj v depo, proti reverzu pa je slednji odstopil nekaj del ptujskim delovnim organizacijam in ustanovam. Tako je bilo v šestnajstih letih ustvarjenih več kot 150 umetniških del. Večina jih je še vedno v depoju in v razsta-
Viktor Sest
vnem prostoru Pokrajinskega muzeja Ptuj na gradu. Izdelane so bile tudi tri skulpture iz lesa: Kurent, Lukarica in Haložan.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bila likovna kolonija Poetovio Ptuj med slovenskimi kolonijami ocenjena kot ena najboljših. Omenim naj nekaj največjih slovenskih slikarjev, ki so sodelovali na njej: Miha Maleš, Ive Šubic, Janez Mežan, Maks Kovačič, Lajči Pandur st., Nikolaj Omerza, Remigij Bra-tož, Janez Vidic, Slavko Kores, Tošo Primožič, Jože Tisnikar, Peter Adamič, Ivan Čobal, Viktor Goričan, Hugo Hognar ... (vsi navedeni so že pokojni), poleg še mnogih danes delujočih slikarjev, kot so: Lajči Pandur ml., Olav Polak, France Slana, Albin Lugarič, Leo Ropore, Centa Jirše, Marjan Remec, Valentin Oman, Bojan Golija, kipar Slavo Batista ...
Leta 1979 je bila retrospektivna razstava kolonije za čas od leta 1969 - 1978, istočasno je bil izdan katalog z vsemi potrebnimi podatki in reprodukcijami del.
Ob koncu prisrčna hvala in spoštovanje prijateljem kolonije, ki so spremljali njeno delovanje, zvesto obiskovali njene razstave, posebej pa vsem slikarjem, umrlim in še živečim -udeležencem slikarske kolonije Poetovio Ptuj," je povedala takratna tajnica slikarske kolonije Poetovio Ptuj Mira Brus. Pogovor sva zaključila z željo, da bi se prekinjena tradicija uspešnih likovnih kolonij na Ptuju nadaljevala.
Nadaljujemo predstavitev na letošnji koloniji sodelujočih slikarjev.
AKADEMSKI SLIKAR BOGDAN ČOBAL
Rojen je bil 19. februarja 1942 v Zrenjaninu. Diplomiral je leta 1976 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, oddelek za slikarstvo, pri. prof. Maksimu Sedeju. Zaposlen je kot izredni profesor na oddelku za slikarsko in risarsko oblikovanje na likovnem oddelku Pedagoške fakultete v Mariboru. Živi in dela v Mariboru.
AKADEMSKI SLIKAR VIKTOR ŠEST
je bil rojen 2. aprila 1956 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1981 na ALU v Ljubljani pri prof. Kiarju Mešku. Do pridobitve statusa samostojnega ustvarjalca na področju kulture leta 1984 je bil zaposlen kot tehnični in likovni urednik Založbe Obzorja v Mariboru. Doslej se je predstavil na dvajsetih samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na večih skupinskih razstavah. Živi in ustvarja v Mariboru.
Boštjan Rihtar
Sigismund Herberstein: Moskovski zapiski, Antwerpen 1557
kuga in odšel je na Dunaj v mestno šolo. Leta 1499 je študiral na univerzi in že v letu 1503 dosegel bakalavreat. 1506. leta se je vrnil v Vipavo. Še isto leto se je v štajerski vojski bojeval proti Ogrom, v letih 1508/9 pa proti Benečanom. Ker se je v vojski izkazal, je bil iz začasne štajerske deželne vojske premeščen v stalno cesarsko vojaško službo, med cesarske ordonance. Cesar Maksimiljan ga je leta 1514 odlikoval z vojaškimi častmi, nato pa ga istega leta poklical na dvor. S tem se je končala njegova vojaška kariera, začela pa se je diplomatska. V letih 1515-1553 je Žiga v službi Maksimilijana I., Karla V in Ferdinanda I. opravil 69 potovanj, od tega dvakrat v Rusijo, kjer naj bi posredoval za mir med Rusijo in Poljsko, saj sta bili nenehno v vojni. Na potovanjih ga je navadno spremljal profesor dunajske univerze Luka iz Dobre-polja. Poleg diplomatske misije je bilo Herbersteinu naročeno, naj proučuje verske razmere in zbira ruske cerkvene knjige. Pri opravljanju diplomatske misije po Rusiji mu je izredno koristilo znanje slovenščine, ki se je je naučil kot otrok v Vipavi. Na to dejstvo je večkrat opozoril tudi v svojih spisih.
Pogajanja o miru med Poljsko in Rusijo so bila neuspešna, vendar je Herberstein dobro izkoristil čas, ki ga je preživel v Moskvi. Zbiral je podatke o državi, cerkvi, vojski, o ljudeh, družbi in o gospodarstvu ter jih zbral v knjigi. Ta je razdeljena na več poglavij. Na začetku opisuje izvor imena Rusija, opisuje takratne ruske meje in zgodovino Rusije od konca 9. stoletja. Več poglavij je namenjenih verskim vprašanjem, opisuje rusko duhovščino in razlike med pravoslavno in katoliško cerkvijo, pravna določila in o uveljavljenih običajih, ruski pošti, trgovini in o denarju. Naslednji opisi vključujejo podatke o tipih tal, vegetaciji, živalstvu, ljudstvih, kneževinah in gospostvih. Opisi so sistematični, poimensko je poimenoval 132 rek in ribe, ki živijo v njih. Posebno poglavje je namenil klimatskim razmeram, kjer je opisal hude ruske zime.
Žiga Herberstein je bil prvi, ki je odkril Evropejcem deželo, ki je skoraj niso poznali. Številne izdaje govore o izjemnem pomenu tega dela, ki je edinstven vir za zgodovino, etnografijo, geografijo. Delo je bilo pomemben vir za Herbersteino-ve sodobnike in za poznejše generacije. Bil je tudi prvi, ki je svoje zapiske sestavljal na podlagi študija ruskih letopisov.
Med pomembne razloge za nakup knjige sodi tudi ta, da je ob 450-letnici izida Moskovskih zapiskov potekal skupni rusko-slovenski projekt, razstava o Žigi Herbersteinu. Že leta 1997 je Arhiv Republike Slovenije sklenil s Federalno arhivsko družbo Rusije sporazum o sodelovanju na področju arhivske kulturne dediščine. Sodelovanje poteka tudi na kulturnem področju z izmenjavo arhivskih razstav. Gre za razstave, ki so zanimive za zgodovino obeh držav. Plod takšnega sodelovanja je bila na predlog Federalne arhivske službe Rusije Vladimira A. Tjunjejeva ravno skupna razstava o Žigi Herbersteinu. O njegovih diplomatskih potovanjih obstajajo arhivski viri, ki so se ohranili v ruskih arhivih. Projekt je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Priprave so stekle v letu 1999, v letu 2000 pa je bila razstava postavljena na ogled v Moskvi in v Ljubljani. Na razstavi v Ljubljani so zaradi dragocenosti gradiva razstavljeni slovenski originali in ruske kopije, v Moskvi pa ravno obratno. V skupnem projektu je sodelovala tudi naša knjižnica, ki je posodila dragoceno gradivo.
Redke in dragocene knjige si je možno ogledati v Domoznanskem oddelku vsak dan od 8. do 15. ure, v četrtek med 12. in 19. uro.
Božena Kmetec-Friedl
Uporabljena literatura:
1.	Herberstein, S.: Moskovski zapiski, 1550, 1557, 1951
2.	Žiga Herberstein odkritelj Rusije, Arhiv Republike Slovenije, 1999
3.	Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1925
OBČINA GORIŠNICA Gorišnica 54 2272 GORIŠNICA KOMISIJA ZA KULTURO
RAZPIS
Občina Gorišnica — Komisija za kulturo organizira srečanje skupin ljudskih pevcev in malih vokalnih skupin Pesem klopot-cev, ki bo dne 15. avgusta 2001 s pričetkom ob 14. uri na gradu Borl.
Prijave s predstavitvijo skupine, številom nastopajočih in seznamom dveh pesmi in ene rezerve pošljite najkasneje do 3. avgusta 2001 na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica, za "Pesem klopotcev".
Občina Gorišnica
OBČINA GORISNICA / OB STOLETNICI ROJSTVA DR. JANEZA JANZEKOVICA
Filozof, teolog in ljubitelj iebel
Ob stoletnici rojstva rojaka Janeza Janžekoviča so v občini Gorišnica v okviru prireditev ob 6. občinskem prazniku odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Zagoji-čih in spomenik pred cerkvijo svete Marjete v Gorišnici. V avli osnovne šole v Gorišnici so pripravili razstavo njegovih del.
Pretekli petek so na rojstni hiši dr. Janeza Janžekoviča v Za-gojicih odkrili spominsko plo-
ščo na kateri piše: "Dr. Janez Janžekovič, 1901-1988, filolog, teolog in duhovnik, profesor
na teološki fakulteti v Ljubljani". Svečan dogodek je spremljal kratek kulturni program mešanega župnijskega pevskega zbora svete Marjete in tamburaški orkester prosvetnega društva Ruda Sever. Spominsko ploščo je blagoslovil pater Tarzicij Kolenko, odkrila pa sta jo go-
Kip dr. Janeza Janžekoviča sta odkrila mariborski škof dr. Franc Kramberger in farni župnik Ivan Holobar
FORMIN / GASILSKA ZVEZA GORIŠNICA
V iasu praznika aktivni tudi gasilci
V okviru prireditev ob 6. občinskem prazniku občine Gori-šnica so bili tudi gasilci GZ Gorišnica zelo aktivni in so priredili številne prireditve ter gasilske vaje, v katerih so svoje delo predstavili sovaščanom.
Začeli so v petek, 20. julija. Ob 16. uri je bilo srečanje veteranov Gasilske zveze Gorišnica, ki so se skupaj poveselili in se med kramljanjem spomnili tudi kakšne gasilske anekdote.
Popoldan je v Forminu potekala operativna taktična vaja, v kateri je sodelovalo 118 gasilcev in 13 vozil. Predpostavka je bila, da letalo bombardira hidroelektrarno Formin, a je sicer ne zadene, ampak poškoduje bližnjo okolico. Vaja je bila razdeljena v tri sektorje, ki so jih vodili Franc Mežnarič, PGD Formin, Janko Lebar, podpo-veljnik GZ Gorišnica, in Jože
Bratusa, podpoveljnik GZ Gorišnica. Na pomoč pri reševanju so poklicali tudi zmajarje. Celotno vajo je vodil poveljnik GZ Gorišnica Vlado Kelenc, ki je pri poročanju o vaji povedal, da je bila vaja izvedena uspešno in da poškodovanih oseb ni bilo, poškodovali so le nekaj opreme.
V soboto so gasilci pripravili razstavo gasilske tehnike, kjer so si gledalci lahko ogledali različna gasilska vozila, od klasičnih gasilskih do vozil, opremljenih z motorno brizgalko in pripadajočo gasilsko opremo, vozila z visokotlačno črpal-
Razvitje gasilskega praporja GZ Gorišnica in PGD Formin
ko, z mešalcem za peno, s cisterno in podobno. Na ogled je bila tudi druga gasilska oprema in pripomočki, ki jih gasilci uporabljajo pri reševanju.
Razstavi je sledila hitrostna mokra vaja za pokal Formina.
V nedeljo pa je bil za gasilce dan slavja. Praznovali so 5. dan gasilcev GZ Gorišnica in 65 let PGD Formin. Sprejemu gostov je sledila parada gasilcev, v kateri je bilo približno 150 gasilcev, od tega 30 gasilk. Da pa so gasilke tudi pevke, so dokazale članice ženskega pevskega zbora GZ Gorišnica, ki so zapele gasilsko himno in pesem Kje so tiste stezice. Vse prisotne sta pozdravila Stanko Rižnar, predsednik PGD Formin, in Alojz Vesenjak, predsednik GZ Gorišnica. Seveda je bil najsve-čanejši del prireditve prav gotovo razvitje praporov GZ Go-rišnica in PGD Formin, boter pa je bil župan občine Gorišni-ca Slavko Visenjak. Podelili so tudi gasilska odlikovanja.
Cisto na koncu so najmlajši vaščani dokazali, da gasilcem ni potrebno skrbeti za svoje naslednike. Z glasbeno točko so pokazali, kako gasiti, čeprav so pod težkimi gasilskimi čeladami svoje glavice komaj držali pokonci. Po svečanem programu je sledila zabava z ansamblom Petovio in bogatim sreče-lovom.
Jana Skaza
rišniški župan Slavko Visenjak in farni župnik Ivan Holobar.
V soboto so v Gorišnici po slovesni maši v cerkvi svete Marjete odkrili spomenik dr. Janeza Janžekoviča. Slovesnosti so se udeležili tudi duhovniški veljaki, kot so dr. Franc Kramberger, mariborski škof, ki je blagoslovil spomenik in ga skupaj s farnim župnikom Ivanom Holobarjem tudi odkril, pomožni škof dr. Anton Stres, prodekana Teološke fakultete dr. Bogdan Dolenc in dr. Ivan Stuhec, patra Tarzicij Kolenko in Emil Drev ter drugi duhovniki. Nastopali so mešani pevski zbor Ruda Sever in tamburaši PD Ruda Sever.
KDO JE BIL DR. JANŽEKOVIČ
Dr. Janez Janžekovič se je rodil 4. marca 1901. leta v Zago-jičih kot drugi otrok kmetoma Francu in Marjeti. Že v mladosti je rad govoril in ves prosti čas namenjal razmišljanju. Ljudsko šolo je šest let obiskoval pri Sveti Marjeti. Zaradi nadarjenosti in zanimanja za vse šolske predmete so ga starši poslali naprej v šole in tako je postal dijak na klasični gimnaziji v Mariboru. V nemirnih časih med letoma 1918 in 1922 se je
Tamburaši prosvetnega društva Ruda Sever iz Gorišnica so nastopili ob odkritju spominske plošče v Zagojičih
po končani maturi z odliko odločil, da se bo ukvarjal s filozofijo. Studiral je na Katoliškem inštitutu v Parizu, kjer je dosegel licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. 29. januarja 1928. leta je bil posvečen v duhovnika v cerkvi svete Marjete. Po zakramentu mašniškega posvečenja je dr. Janžekovič zagovarjal doktorat v Parizu, nato pa nastopil službo kaplana pri svetem Miklavžu pri Ormožu. Že naslednje leto so ga premestili za kaplana v mariborsko stolno župnijo. Takrat se je začela njegova pisateljska in znanstvena pot. Opravljal je delo kateheta in postopoma predavatelja. Najprej je predaval filozofijo na mariborskem bogoslovju. Leta 1938 je začel predavati na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je ostal zvest svojemu poklicu dolgih 43 let do svoje upokoji-
tve leta 1974.
Med tem časom ni le predaval, svoje misli in stališča je tudi zapisoval. Filozofske razprave in članke je objavljal v časopisih Bogoslovni vestnik, Cas, Nova pot in Znamenje. Njegovi izbrani spisi v šestih zvezkih so izšli v letih 1976 in 1985 pri Mohorjevi družbi v Celju, pred tem je izšla knjiga Smisel življenja (1968), ob avtorjevi osemdesetletnici pa je izšel njegov Filozofski leksikon (1981). Njegova celotna bibliografija je objavljena v 6. zvezku spisov.
Umrl je 9. marca 1988. leta. Ljudje se ga spominjajo kot poštenjaka, ki je bil vedno bolj samotarski. Ko je hodil, je vedno razmišljal in pod roko ga je spremljala knjiga. Občudoval je poljsko cvetje, še posebej rad pa je imel čebele.
Jana Skaza
P E R U T N I
O T I Č E K
Piknik krožnik PP
Sestavine za 4 osebe:
Piknik plošča PP	1 kom
Svež paradižnik	200 g
Sveža paprika	100 g
IVQada čebula	100 g
Priprava:
Piščančje ražnjiče, krila ter pivsko klobaso spečemo na žaru. Zelenjavo operemo, narežemo na kose, položimo na krožnik, dodamo pečeno meso ter vroče ponudimo.
Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si
m
Stoletje dobrih okusov
Perutnina Ptuj
PTUJ / POČITNIŠKE DELAVNICE DRUŠTVA TIMOTEJ
Sprošieno o zivlieniskih temah
Razgibane poletne počitnice so letos za srednješolce pripravili tudi v Timoteju - Dru{tvu za izbolj{anje kvalitete življenja Ptuj. Pripravili so projekt Sonce za vse - mladinske učne delavnice Blazno resno o življenju, v okviru katerih so na konkretnih primerih odpirali in se poglabljali v številne teme iz vsakodnevnega življenja.
fgp«
Broževcl med kosilom. Foto: Črtomir Goznik
Letos se jim je priključilo, odvisno od dneva, od 20 do 35 mladih. V Termah so taborili od 9. do 20. julija. Zadnji dan delavnic, 20. julija, so preživeli med gojenci v zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi.
Mentorica učnih delavnic je bila tudi letos Olga Popov, višja medicinska sestra, ki si nesebično prizadeva, da bi mladi živeli čim bolj zdravo, da bili zadovoljni, srečni in samozavestni. Le takšni bodo namreč kos številnim življenjskim pastem. Njeni iznajdljivosti gre tudi zasluga, da delavnice vsako
leto potekajo tudi v poletnem času, čeprav velika ptujska podjetja na vlogo društva za pomoč pri delavnicah sploh niso odgovorila. Posebna zahvala gre ptujskim Termam, kjer mladim radi prisluhnejo.
Med tistimi, ki so se letos prvič udeležili Timotejevih delavnic, je bila Mojca Dobaja iz Zamušanov, dijakinja 4. letnika ptujske gimnazije, ki se je nadvse dobro odrezala na letošnji maturi in ki si najbolj želi, da bi študij lahko nadaljevala na želeni fakulteti. V času, ko smo se z njo pogovarjali, obvestila
PTUJ / KOLNKISTA VABI Z RAZLIČNIMI PRIREDITVAMI
KlasUni koncert v soju svei
V soboto, 21. julija, smo bili v Kolnkišti spet priča dogodku, vrednemu ogleda. "Zgodil" se je klasični koncert, ki sta ga izvedli flavtistka Nina Kodrič in pianistka Tina Mauko.
Preteklo soboto je bila Kol-nkišta nabito polna. V napol zatemnjenem prostoru je gorelo ogromno drobnih svečk, ki so dajale prav prijeten občutek svečanosti in so se harmonično zlivale z glasbo. Približno 50 poslušalcev je uživalo v klasičnem koncertu, ki sta ga izvajali mladi glasbenici Nina Kodrič in Tina Mauko. Odigrali sta 12 pesmi znanih skladateljev: Cecila Chaminada, Alojza Ajdiča,
Sergeja Rahmaninova, Frederi-ca Chopina, Mauricea Ravela, Astorja Piazzolle, Marina Ma-riasa, Nina Rote, Paula Mic-kelsona, Charlesa Gabriela in Stuarta Isacoffa.
Pianistka in flavtistka sta se v duetu izredno dobro dopolnjevali, in po bučnih aplavzih sodeč, sta poslušalce izjemno navdušili.
Jana Skaza
še ni prejela. Njen prvi študij je farmacija, na drugo mesto je postavila mikrobiologijo. Delavnice so jo navdušile z vsemi temami, spoznala je nove prijatelje, priporočila bi jih vsem, ki se med počitnicami nimajo kam dati oziroma jim starši ne morejo omogočiti letovanja na morju. Tudi bazeni ptujskih Term so lahko za nekatere morje. Dva tedna kreativnih delavnic sta prehitro minila, je še povedala Mojca.
MG
Mojca Dobaja iz Zamušanov se je letos prvič udeležila poletnih delavnic Timoteja; navdušile so jo
Flavtistka Nina Kodrič in pianistka Tina Mauko v Kolnkišti
TRZEC / 60 LET FRANCKA NOVOSELCA
Spomini najiešie sežejo v mladost
Franček Novoselec je zagledal luč sveta v Zavrču pred šestdesetimi leti. Tu je hodil v osnovno šolo, nižjo gimnazijo pa je obiskoval v Ptuju. V tistem času ni bilo primernih komunikacij, zato mu je postal drugi dom dijaški dom v Ptuju. Odločil se je za učiteljski poklic in se vpisal na učiteljišče. Ob njegovem vpisu je mariborsko učiteljišče odprlo svojo enoto na ptujski gimnaziji. Tri leta se je potikal po privatnih stanovanjih v Ptuju in dve leti po mariborskih ter postal učitelj. Pozneje je ob delu končal pedagoško akademijo za razredni pouk.
To je bil čas, ko se je učitelji-ščnikom delala največja krivica v zvezi z doseganjem višje izobrazbe. Pet let je trajalo šolanje za učitelja, zadnje leto je bilo posvečeno zgolj praktičnemu pouku in didaktičnim predmetom, na pedagoški akademiji pa so jih učili bivši profesorji z učiteljišča, ki tudi na višji stopnji niso dajali in zahtevali večjega znanja. V trenutku so se znašli v isti situaciji z vsemi drugimi maturanti drugih šol (pri nekaterih predmetih so sprejemali tudi tiste, ki so končali poklicne šole), ki o pedagoškem delu niso imeli pojma. Pedagoška akademija je dala več strokovnosti, staro učiteljišče pa je naučilo bodoče učitelje učiti.
Franček je svoje učiteljevanje začel na Rodnem Vrhu v Halozah. Takratna šestrazrednica (šole ni več) je postala njegov drugi dom. "Za začetek bo tudi to dobro," si je mislil. Kar trinajst let je ostal v tej idilični vasici, kjer četudi si imel avto, si vsaj dva do tri mesece pozimi pešačil do avtobusa do Nove Cerkve in bral vsaj tri dni stare dnevnike. Dve leti je bil ravnatelj na šoli na Rodnem Vrhu. Potem se je odločil za varovanje domovine in postal višji inšpektor pri državni varnosti v Mariboru (pozneje pri Sovi). Odprta duša, široko srce ter pedagoško znanje so mu omogočili sorazmerno uspešno delo v tem poslu, ki se mu kar nekaj let ni mogel privaditi.
V obdobju nacionalnih razhajanj v bivši Jugoslaviji je po službeni dolžnostui moral na Kosovo, v Uroševac, saj je tedanja oblast z večnacionalnimi varnostnimi službami želela prepričati domačo in tujo javnost, da so za vse neprijetnosti in nemire na Kosovu pač krivi zgolj Kosovarji. Na Kosovu so takrat bili državni varnostniki iz vseh republik in opravljali nadzor nad varnostjo v republiki Srbiji. Čutila se je velika
Franc Novoselec - šestdeset-letnik. Foto: Fl
napetost, tudi nemiri so se vrstili. Najprej so sodelovali v glavnem z albanskimi ljudmi, kaj hitro pa so na njihovo mesto prišli Srbi, saj so tri četrtine Albancev odpustili ali jih dali na "čakanje".
Predčasno so slovenski delodajalci svoje ljudi v letu 1990 poklicali domov, tudi Frančka, in jih administrativno upokojili. V vojni za slovensko samostojnost so jih ponovno vpoklicali (kdor je želel) in Franc Novose-lec se je aktivno vključil.
Po svoje mu je žal za delom v prosveti, ko pa nas gleda, nekatere sošolce, ki se bomo petnajst let več kot on ubadali s službami, pa se pritajeno smeji.
Tudi izven svoje službe je bil Franc Novoselec zelo aktiven, bil pevec pri Komornem moškem zboru v Ptuju, sedaj pa najde največ zadovoljstva ob svojih dveh vnukih, odpravi se v gozd za gobami, ob Dravinjo (živi namreč v Tržcu), da ujame kakšno ribo, v vrtu, kdaj pa kdaj pa tudi kaj naslika.
"Nekako hitro je prišlo teh šestdeset let," pravi Franc in pristavi, da kljub težkim mladostnim letom spomini najraje letijo tja.
Ja, ja, Novoselec počasi postaja Staroselec.
Franc Lačen
... PA BREZ ZAMERE
Zgodba iz Genove
OSMERICA MODRIH - ALI OSEM JEZDECEV APOKALIPSE?
Genova je čisto običajno italijansko obmorsko mesto, ki leži na severozahodnem delu italijanskega škornja, hm, ob Genovskem zalivu, kakopak. Največ ljudi si jo zapomni po dejstvu, da se je v njej rodil človek, ki ima verjetno največ zaslug za to, da lahko jenkiji dandanes tacajo po severni Ameriki, kakor posredno tudi za to, da je malo južneje od njih od nekdaj mogočnih kultur Inkov in Majev ostalo bore malo, samih nosilcev te kulture pa še manj. Ja, uganili ste, v Genovi je na svet priplul nihče drug kot gospod Krištof Kolumb.
Toda Genova, kot jo lahko vidimo danes, je drugo mesto. Pravzaprav sploh ni mesto, ampak trdnjava. Bojišče. Vojaški poligon. Če že hočete, Genova je fronta. Prva bojna linija. Okoli starodavnih palač so v nepretrgani liniji postavljene trimetrske železne barikade, celotno središče mesta pa je razglašeno za rdečo cono, območje, kamor imajo vstop le posvečeni, območje, ki je eno najbolj varovanih civilnih teritorijev (vojaške baze so nekaj drugega) na svetu, če že ne najbolj varovano. Na civilnem letališču so nameščene rakete zemlja-zrak, pristanišče pa brani (kakopak) ameriška bojna ladja v popolni bojni pripravljenosti. V zraku je čutiti tisto napetost, pri kateri si ne upaš prižgati niti ene same šibice, saj se ti zdi, da je zrak, ki ga vohaš, napolnjen s samimi bencinskimi hlapi in da se bo ozračje že itak samo od sebe vsak trenutek razpočilo.
V Genovi te dni ni nič zgodovinskega v smislu starega, ne, zgodovinskost preteklosti tega mesta se je v njem transformirala v zgodovinskost sedanjosti, tega trenutka. Osmerica modrih je v Vojvodski palači, palači Ducale, sredi rdeče cone, modrovala o boljšem jutri, o boljšem jutrišnjem svetu, z obvezno pripombo - po njihovem mnenju. Pogovarjali so se o liberalizaciji svetovne trgovine, kar naj bi bilo dobro za vse narode na svetu. Z obvezno pripombo - po njihovem mnenju. Pogovarjali so se, kako zajeziti epidemijo novodobne kuge, aidsa, seveda - po njihovem mnenju (kar pomeni, kako aids zadržati tam, kjer je - pri najbolj revnih in najbolj oddaljenih), rekli pa so kako tudi o odpisu dolgov najrevnejšim državam (kot da je to kaj takega, saj jim ga itak ne bi mogle nikoli odplačati). Potem je osmeri-ca modrih razpravljala tudi o oko-ljevarstvenem protokolu iz Kyota, kako ga najbolje uresničiti oziroma kako najti najboljšo rešitev - po njihovem mnenju, seveda. In kar jim je morda še najbolj verjeti, pogovarjali so se tudi (ali pa predvsem) o tem, kako najti izhod iz gospodarskega zastoja, ki ga je vse bolj čutiti na svetu (beri: v njihovih državah). Ja, uganili ste - po njihovem mnenju.
Ta osmerica modrecev je torej v palači Ducale iskala, hm, bolj primerno bi bilo določala, boljši jutri za ves svet (beri: za njihove države), medtem pa je okoli palač in rdeče cone v Genovi divjala vojna. Ja, tudi s pravimi žrtvami. Dvajset tisoč ljudi je moralo varovati osem ljudi. Vsa ta množica varuhov je morala teh osem modrecev varovati pred sto tisoč pripadniki tistega sveta, za katerega naj bi oni iskali rešitve. Hm ... sto tisoč (večinoma mladih) ljudi je tem os-
mim gospodom hotelo reči in pokazati, da njih in še milijone ljudi po svetu vizija te osmerice ne zanima. Se huje, hoteli so jim dopovedati, da delajo absolutno narobe. Da jim ne zaupajo. In da se jim ne zdi najbolj zaupanja vredno, če osem ljudi, vsak šef po ene od osmih najvplivnejših držav na svetu, odloča o usodi milijard ljudi. Če imamo v mislih, da več glav več ve, potem lahko na eno stran postavimo to osmerico, na drugo pa sto tisoč tistih, ki se z njihovo vizijo ne strinjajo. Vmes (tudi dobesedno) pa je seveda tudi tistih dvajset tisoč nesrečnežev, ki morajo po službeni dolžnosti varovati tistih osem pred tistimi sto tisočimi. Kaj mislite, če bi tem dvajset tisočim rekli, da naj osmerico varujejo, če pač tako hočejo, koliko bi jih dejansko ostalo in s svojimi telesi branilo teh osem velemodre-cev? Razmislite. Odgovor se verjetno suče tam nekje okrog nule.
Okej. Poglejte stvar s praktičnega vidika. Nonstop poslušate o protiglobalizacijskih protestih in protestnikih, v bistvu pa sploh ne veste, kdo ali kaj bi naj to bil. Nekateri bi vse skupaj najrajši nekam pozaprli, drugi vidijo v njih same lopove in džankije, tretji spet same anarhiste. Na teveju vidite toliko različnih skupin, da vam preprosto ni več nič jasno. Ni vam jasno, kaj bi lahko imeli skupnega anarhisti, pa geji in lezbijke, pa okol-jevarstveniki, potem tudi politični levičarji, katoliške skupine in tako dalje. Ena sama drhal, boste rekli. In vendar se ne bi mogli bolj motiti. Vsem tem ljudem je skupno to, da se s takšnim načinom odločanja ne strinjajo. Da ne zaupajo politiki in vodenju, ki ga ima v mislih osmerica. Da jim je dovolj. Dovolj laži, sprenevedanja, manipulacije, izkoriščanja, zastrupljanja in vsega tistega, kar boste opazili tudi vi, če se enkrat zavalite iz svojega kavča ter kritično in s svojo glavo presodite o teh stvareh. Seveda, ta mali Bush in mafijozo Berlusconi v en glas trobentata, kako je to napad na zahodne demokratične vrednote, pa kako protestniki ne vidijo, da lahko največ za revne stori prav svobodna trgovina in podobna jajca. Demokratične vrednote zahodnega sveta? Kaj ni demokracija, če zelo poenostavimo, vladavina ljudstva, ne pa, kot v tem primeru, osmerice ljudi? In ali ni prav tako imenovana svobodna trgovina in vse izpeljanke, za katere krinka je ta, eden izmed glavnih razlogov, da se najbolj revne države ne morejo in ne morejo izkopati iz revščine? In, na koncu, poglejte globoko v sebe in se vprašajte, ali res, ampak čisto zares in stoprocen-tno zaupate tem osmim gospodom in njihovi skrbi za dobrobit sveta?
Antiglobalisti morda res ne nosijo kravat in lakastih čevljev, morda komu res izgledajo kot razpuščena horda, morda res ne ponujajo nekih čudežnih svetovnih rešitev. Ampak vedo pa nekaj, in sicer to, da je to, kar počne zabarikadirana osmeri-ca v palači Ducale, najbolj milo rečeno, zelo zelo vprašljivo. In če se s to trditvijo strinjate, potem ste antiglobalist tudi vi. Kar pa sploh ni slabo, saj to v končni fazi pomeni, da razmišljate s svojo glavo.
Gregor Alič
PTUJ / TRETJA NAGRADA ZA ANSAMBEL PETOVIO
Uspešni na Sl^^enski popevki 2001
Ptujski ansambel Petovio skupaj nastopa že tri leta. Sestavlja ga sedem glasbenikov, {est fantov: Bojan Peklar, Edi Bel~i~, Andrej Ivani~, Boris [egula, Oto Kolednik in Ljubo Oberski in eno dekle, pevka Nata{a Janžek iz Roga-{ke Slatine. Igrajo predvsem zabavno glasbo. Na Slovenski popevki so bili tretji po glasovanju ob~instva.
Nagrade niso pričakovali, zato so je bili toliko bolj veselili. Zanje je bil uspeh že uvrstitev v sam festival, saj so bili izbrani med 118 prijavljenimi, nastopilo pa jih je 16.
Nagrajena melodija z naslovom Ob meni si je delo avtorjev Boštjana Grabnerja in Urše Vla-šič. Pri občinstvu je doslej najbolj vžgala njihova skladba To je to, ki je po besedah vodje anasambla Edija Belčiča njihov zadnji hit. Ljubiteljem zabavne glasbe po Sloveniji so dobro znani, saj ni konca tedna, ko ne bi kje igrali. Nastopajo tudi v tujini. Oktobra bodo izdali novo kaseto in CD, na kateri bodo samo njihove skladbe zabavnega žanra.
MG
PTUJ / ANA SERONA ODHAJA V SVET
Seul, Japonska, Pariz, Milana
•••
Ptuj~anka Ana [erona, ena najperspektiv-nej{ih manekenk novej{ega vala v Sloveniji, se je po uspe{no opravljeni maturi na ptujski gimnaziji podala v mednarodne ma-nekenske vode.
Kot model bo najprej preizkušala srečo v Koreji, v Seulu, kamor je odpotovala 18. julija in bo ostala mesec dni. Zatem se bo za kratek čas vrnila domov, pa ponovno odpotovala. Čaka jo namreč dvomesečno bivanje na Japonskem, zatem se ji odpirata še Pariz in Milano. Pota na domače in tuje modne brvi so se ji bliskovito odprla po tem, ko je postala miss Smrklja leta 1999.
Potepanja po svetovnih modnih odrih se veseli, nam je povedala nekaj ur pred odhodom, hkrati pa jo tudi malo stiska, kako bo vse skupaj. Ker pa jo pošilja agencija, ji je odvzeta vsaj ena skrb. Njena je samo, čim boljše se predstaviti.
MG
Ana Šerono, ena najperspektivnejših manekenk novejšega vala v Sloveniji. Foto: Črtomir Goznik
MISS SLOVENIJE 2001
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:_
Ulica: _ Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : IVIere:
višina:
prsi, pas, boki: teža:_
konfekcijska št.:
Podpis:
s svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični in da sogiašam s pravili izbora.
G E R z I H A
VliE#T N
PTUJ /
4. AVGUSTA ZA MISS [TAJERSKE
Še je ias za prijave!
4. avgusta bo na Mestnem trgu na Ptuju kot že nekaj let doslej zadnje regijsko tekmovanje za miss Slovenije - izbor miss [tajerske.
Glede na to, da je ptujsko predtekmovanje eno najuspešnejših, je tudi zanimanje zanj izredno. Dekleta, ki še odlašajo s prijavo, imajo še eno priložnost, da se odzovejo današnjemu razpisu. Prijave bomo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, sprejemali do torka, 31. avgusta. Nagrade so lepe, prav tako pa tudi priložnosti, ki čakajo najbolje ocenjene.
PTUJ / Z JERNEJEM IN DANIELO OB KONCU PLESNE SEZONE 2000/2001
Dobro, lahko bi bilo še boljše
Po rezultatih v plesni sezoni 2000/2001 ptujsko-mariborski plesni par Jernej Brenholc in Daniela Peki~ ni dosegel prej{nje sezone, vendar kot pravita, tega ne jemljeta tragi~-no, saj sta pridobila na zrelosti, izku{enosti. Bolj stavita na novo sezono.
Pomembnejši rezultati sedaj že prejšnje sezone so prvo mesto v Kanadi na tekmi Crystal Leaf 2001, v Milanu pa sta se na tekmi IDSF World Open uvrstila med 24 najboljših parov med 150 udeleženci nad 16 let starosti. Veliko jima pomeni tudi zmaga v Beogradu že skoraj ob koncu sezone, kjer sta plesala med udeleženci iz 15 držav. Prvič sta premagala tudi angleški par, ki ga doslej še sploh nista. V standardnih plesih med starejšimi mladinci sta bila prva, med člani pa peta, v kategoriji latinskoameriških plesov pa tretja med starejšimi mladinci in deseta med člani.
Julija sta si malo oddahnila, čeprav ne veliko. Na plesne napore nove sezone sta se pripravljala malo drugače, kondicijo sta nabirala s telovadbo, plavanjem in fitnesom. Ciklus tehničnih in kondicijskih priprav
začenjata že prvega avgusta, reprezentančne pa okrog 20. avgusta.
V novi sezoni ciljata Jernej in Daniela na uvrstitev na prvi dve mesti na državnem prvenstvu ter uvrstitev na svetovno
prvenstvo in da bi se na najpomembnejšem turnirju za starejše mladince German Open uvrstila v polfinale. Na ISDF lestvici sta bila letos okoli 120. mesta, v novi ciljata pod sto. In če bi jima uspela uvrstitev na svetovno prvenstvo, bi si želela priti v polfinale. Jernej pa si poleg tega želi, da bi pridobil Tr-stenjakovo štipendijo; vlogo je oddal.
MG
Jernej Brenholc in Daniela Pekic
PTUJ / O NAČRTOVANI INVESTICIJI V NOVI VOLAN
Za izboljšanje urbane mestne slike
V trgovskem podjetju Emona Merkur, d.d., Ptuj že od leta 1998 potekajo resne aktivnosti za gradnjo stavbe na Novem trgu, ki bo nadomestila zdaj{nji paviljon oziroma trgovino Volan, ki je bil na tem prostoru zgrajen leta 1970. Prve aktivnosti so bile zastavljene že leta 1996, ko so stekli prvi pogovori o celoviti ureditvi tega prostora. V tem času je nastalo {est idejnih projektov, delali so jih različni arhitekti, {li so skozi stroga preverjanja, da bi bil projekt čim bolj ume{čen v ta prostor.
Skrb laikov in strokovnjakov pri tej gradnji je presenetljiva, nobene gradnje v starem ptujskem mestnem jedru {e ni spremljalo tolik{no zanimanje. Tudi ptujski mestni svetniki so v zvezi s to gradnjo že postavili nekaj vpra{anj. Kaže, da so dobili prave odgovore, ker novih vpra{anj ob podanih pisnih odgovorih, kot je to navada pri drugih vpra{an-jih, niso postavili. Kot poudarja direktor Emone Merkurja Marjan Ostroško, se bodo pri gradnji strogo držali vseh pravil igre. Tudi zato so že naročili {tudijo vplivov na okolje, ki je doslej ni bilo potrebno izdelati nobenemu od dosedanjih vlagateljev oziroma investitorjev na Novem trgu. Za investicijo podjetje {ele pridobiva lokacijsko dokumentacijo, zato za zdaj {e ničesar ne gradijo.
Trgovsko podjetje Emona -Merkur je za sodelovanje pri izdelavi zasnove za novo trgovsko poslovno stavbo - novi Volan angažiralo arhitekta Georga Daniela, univ. dipl. arh., ki je projektiral tudi poslovni center Drava; ta je s strani arhitekture in urbanizma ocenjen zelo pozitivno. Do sedaj izdelani idejni projekti za Volan so v pretežni meri obravnavali vsebino samega objekta, ne pa tudi prostorsko problematiko. Skoraj vsi načrti so strmeli k večji vi{ini objekta (pritličje + tri nadstropja + mansarda) na tlorisno večjih dimenzijah obstoječega objekta Volana, kar je iz ekonomskega vidika za vsakega investitorja sicer dobra naložba. Ne glede na to se je naročnik oziroma investitor odločil za nov projekt, ki je
skladen z vsebino in zakonskimi določili, načeli in pogoji oddelka za okolje in prostor mestne občine Ptuj, upo{teva pa tudi želje sosedov, izražene v času izdelave novega projekta, ter prispeva k prostorski in oblikovni obogatitvi Novega trga in samega mesta Ptuja. Lokacija novega Volana v urbani sliki mesta predstavlja območje, kjer že nastaja nov trgovsko-poslovni del mesta. Prioritetna naloga načrta je zasledovanje smisla namembnosti, prostorsko-arhitek- tonskega, vsebinsko-likovnega in prometno-urbanega aspekta. S ploskovno kubusno razgibanostjo objekta (prvo in drugo nadstropje sledita liniji pritličja obstoječega Volana, pritličje novega Volana je zamaknjeno proti vinski kleti in sledi liniji zunanje stene kleti) se novi Volan raz{iri, nastanejo arkade, ki obiskovalce {čitijo od vremenskih vplivov poleti in pozimi. Na obeh vogalih je nova stavba ožja za {tiri metre, severna in južna stena sta {iroki samo osem metrov. S to potezo je arhitekt ustvaril dva vogalna predprostora ali preddverji kot glavna nadkrita vhoda v pritličje stavbe in kletne prostore, s čimer je obiskovalcem novega trga omogočen neposreden dostop v kletne prostore. Oba zožena vogala naj bi bila v večji meri steklena.
Novi trg bi morali po arhitektovem mnenju tudi hortikul-turno obogatiti. V vseh pogledih novi Volan prispeva k izbolj{an-ju mestnega prostora in celotne urbane mestne slike, soustvarja prepoznavno in urejeno podobo mesta. "Pri snovanju objekta smo
PTUJ
S iolni po stari strugi Drave
športni dru{tvi Center in Panorama Ptuj bosta v soboto, 28. julija, pripravili vožnjo s čolni po stari strugi Drave od Dupleka do Ptuja. Udeležijo se je lahko vsi, ki imajo kakr-{nokoli plovilo na vesla (kajak, kanu, raft). Začetek bo ob 10. uri pri mostu v Dupleku.
Vožnja po stari strugi Drave je ena od prireditev ob leto{-njem prazniku mestne občine Ptuj. Cena po udeležencu je 2000 tolarjev, ob malici pripada vsakemu tudi majica.
Športno dru{tvo Center bo tudi vsak konec tedna v avgustu organiziralo rafting po stari strugi
Drave z vodnikom. Med tri- do {tiriurno vožnjo, za katero bo treba plačati dva tisoč tolarjev po osebi, bodo udeležencem postregli s čolnarsko malico. Prijave bodo zbirali vsak četrtek in petek v dru{tveni pisarni na Potrčevi 34 med 19. in 20. uro.
MG
—-TTOÏÏÎl--
pc^: nablralnlkdradl

suviMû@rQd®-tediiilL.so (^adu&T^) , = Mtofkuq ^oà^TiM'Ptiij
težili k prostorski in oblikovni obogatitvi Novega trga, tako da nima klasične samoumevne oblike, temveč parterno pridobi nove in večje dimenzije, s čimer prispeva h klasični podobi trga. V najožjem delu pred blagovnico Mercator se raz{iri za okrog 4 do 5 metrov, proti Ulici heroja Lacka pa se raz{iri za okrog 6 do 7 metrov. S tem nova stavba zajame tudi staro trafo postajo in vse ostale manj{e razpr{ene objekte v bližini. Oblikovanje oziroma nastanek dveh pasaž, pri prvi gre za neposreden dostop do vinske kleti, pri drugi za neposreden dostop do Mercatorja, bo omogočilo tudi nastanek nove ponudbe na tem delu - tržne, kulturne in zabavne. Tudi pe{ povezave v nadaljevanju mimo lekarne in naprej do avtobusne postaje so bogatej{e in lahkotnej-
NOVI TRG - CENTER PTUJA
Ravnatelj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{čine Maribor Janez Mikuž je po seznanitvi z najnovej{im idejnim projektom za Volan zapisal: "Pri pregledu dokumentacije za nadomestno gradnjo v Ptuju na Novem trgu, na lokaciji trgovskega paviljona Volan, smo ugotovili, da ustreza predhodnim kulturno-varstvenim smernicam."
Clan uprave Perutnine, d.d., Ptuj, Tone Ceh je o načrtovani gradnji povedal: "Zainteresirani smo za vsako {iritev trga, da bi ta postal center Ptuja. Kako ga urediti, pa je stvar mestnega arhitekta, stroke. Vse, kar se bo kvalitetno naredilo v tej smeri, smo pripravljeni tudi konkretno podpreti."
Današnji pogled na Novi trg z Lackove ulice. Foto: Črtomir Goznik
{e," je {e poudaril arhitekt Georg Daniel.
Nova vi{ina objekta je enajst metrov: ima klet, pritličje, dve nadstropji in mansardo. Streha je dvokapna in tlorisno pomaknjena. Dolžina obstoječega Volana in trafo postaje je 54 metrov, dolžina novega Volana ob vinski kleti le 47 metrov. Pri dokončnem oblikovanju fasade bodo sodelovali strokovnjaki, arhitekti in drugi.
Za mnenje o novogradnji Volana smo povpra{ali Zavod za varstvo naravne in kulturne de-di{čine Maribor in nekaj sosedov, s katerimi Emono - Merkur povezuje skrb za pravo ureditev Novega trga.
"Ptuj je staro mesto. Značilnosti starih mest so trgi. Že več let so stari načrti, kako in na kak{en način urediti Novi trg. Idej je bilo veliko: ali podreti del stavbe Vinarstva Slovenske gorice - Haloze in v celoti trgovino Volan ali pa samo trgovino Volan. Zanimiva za stari Ptuj bi bila vsekakor prva varianta - zgraditi novo stavbo za skupne namene obeh družb. Novi trg pa urediti tako, da bo povezoval stari in novi del Ptuja. Dober arhitekt bi to znal čudovito urediti. Ptuj bi s tem pridobil {e lep{i in bolj urejen Novi trg. Ptuj je bil nekoč bolj zelen. Krasili so ga drevoredi, velik park in Ljudski vrt. Zakaj ne bi na Novem trgu posadili {e nekaj dreves? Kako lepo in prijetno je sedeti
v senci drevesa pred banko. Takih dreves bi lahko bilo več tudi na Novem trgu. Tako bi trg služil svojemu namenu. Vsak gost Ptuja pa bi imel občutek, da živijo tukaj ljudje, ki jim narava, lepota narave in zelenice veliko pomenijo," meni direktorica Ptujskih pekarn in sla{čičarn Erika Mihelac.
Generalni direktor in predsednik uprave Mercatorja SVS Stanislav Brodnjak je v zvezi za načrtovano investicijo na Novem
stavljeni požarnovarstveni vidiki morebitne gradnje. Gradnja objekta v predlaganih dimenzijah in odmiku od njihovega objekta bi vsekakor negativno vplivala na delovne pogoje v njihovih objektih, saj bi se bistveno zmanj-{ala dnevna svetloba v objektih. V drugem dopisu z datumom 19. aprila letos, naslovnik je Projekta inženiring, d.o.o., Ptuj, pi{ejo, da bodo svoje mnenje glede načrtovane gradnje posredovali takoj,
Takšen naj bi bil novi Volan
trgu povedal: "Generalno gledano bi rekel, da je trgovskih lokalov na Ptuju že preveč. Vse pa je odvisno od investitorja, ali to zmore. Ce pa gre za neugleden objekt v sredi{ču mesta, potem je tak poseg smiselno narediti. Kar zadeva dejavnosti, pričakujem, da bodo tak{ne, ki v tak{no območje brez parkirnih mest sodijo. Mi imamo zelo veliko težav pri vsakem minimalnem posegu v mestu, upam, da bo imel arhitekt tega objekta poseben občutek, da z novim objektom ne bo utesnil sedanjega trga. Sicer pa velja, da tisti, ki imajo denar, naj vlagajo. Ce bo mesto od tega kaj imelo, bo to obojestranska korist."
Iz Kmetijskega kombinata, d.d., Ptuj smo dobili tri dopise, ki se nana{ajo na gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta Emone Merkur na Novem trgu, s podpisom generalnega direktorja mag. Alojza Erlaca. V prvem z datumom 10. marec 2001 pi{ejo, da ne morejo dati načelnega vnap-rej{njega soglasja za gradnjo novega centra Volan. Kljub temu da so neposredni sosedje, v dosedanjem postopku niso sodelovali, na obravnavo za določitev predloka-cijskih pogojev pa tudi niso bili vabljeni. Posebej opozarjajo, da v njihovem objektu, ki neposredno meji na parcelo, kjer naj bi potekala gradnja, proizvajajo žgane pijače, in da jim niso bili pred-
ko bodo imeli možnost vpogleda v vsa soglasja in v {tudiji vpliva na okolje ter požarno varnost. V tretjem dopisu, tokrat je naslovnik Upravna enota Ptuj, Kmetijski kombinat znova pi{e o tem, da načelnega soglasja za gradnjo na Novem trgu ne morejo dati. Vpogledati si želijo dokumentacijo, investitor pa mora pridobiti tudi potrebne oziroma zahtevane {tudije o vplivih na objekt vinarstva in dejavnost v tem objektu. Ker naj bi bil predvideni objekt od ptujske kleti oddaljen le 1,5 metra in ker jim niso poznani vsi negativni vplivi na objekt in dejavnosti v njem, vnaprej{njega načelnega soglasja za investicijo Volan ne morejo dati, so ponovno zapisali v dopisu, ki nosi datum 18. maj 2001.
Obe zahtevani {tudiji sta v zaključni fazi izdelave, naročnik naj bi ju prejel že v tem tednu. V Emoni Merkurju upajo, da bodo s tem zadostili {e zadnjim zahtevam oziroma pogojem pri pridobivanju soglasij oziroma dokumentov za izdajo lokacijskega dovoljenja. Gradnja novega Volana je bila že od postavitve naprej vseskozi zahteva mesta, sedaj jo uresničujejo, čeprav nekoliko pozno. Predračunska vrednost gradnje brez zemlji{ča je {tiri milijone tolarjev.
MG
PODGORCI / 50 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
Pripravili nove kozie dirke
V nedeljo 22. julija, je bilo pri prosvetni dvorani v Podgorcih zelo slovesno, kajti tamkaj{nji gasilci so praznovali 50 let delovanja svojega dru{tva.
Prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1951. Kljub viharnim obdobjem ~la-nom ni zmanjkalo volje, vendar pa ne bi šlo brez podpore lokalne skupnosti. Sedež društva v takratnem ~asu je bila tako imenovana "Greta". Nato so se preselili k Bombekovim in nato k Slodnjakovim. Postalo jim je jea-sno, da bo treba poskrbeti za prostor. Vsi so poprijeli za delo in v letih 1958-1961 zgradili gasilski dom. Konjsko vprego je kmalu zamenjal kombi, staro motorno brizgalno pa modernejša. Pridno so ves ~as širili in posodabljali gasilski dom, nazadnje pa so se odlo~ili, da ga nadomestijo z novejšim. Odprli so ga leta 1991 na isti lokaciji.
Sodobni ~as zahteva sodobno tehniko, zato so kmalu sodobno opremili tudi gasilsko vozilo. Pravijo, da je njihova najpomembnejša dejavnost še vedno skrb za preventivo in operativno dejavnost. Vendar pa je država z novo zakonodajo v društva vnesla neprijeten ob~utek in jih ize-na~ila s profitnimi enotami, za to pa jih bore malo nagradila, je poudaril predsednik društva Stanko Horvat. Vendar se bodo še naprej trudili, trdo in dobro delali.
V nedeljo so se gasilci zbrali pred gasilskim domom, nato pa so se v paradi sprehodili proti prosvetni dvorani, kjer je potekala slovesnost. Predsednik Stanko Horvat je zbranim na kratko predstavil kroniko društva. Gasilce je pozdravil in jim ~estital tudi predsednik krajevne skupnosti Podgorci Stanko Pignar. Na govorni{ki oder sta stopila tudi predsednik ob~inske gasilske zveze Ormož Miran Fišer in
župan ob~ine Ormož Vili Tro-fenik. Podelili so tudi priznanje društvu za visoko obletnico in predsedniku PGD Stanku Horvatu za napredovanje v ~astnika II. stopnje. Krajši kulturni program so pripravile ženske iz Podgorcev, ki so se predstavile v vlogi pastiric.
Program se je nato nadaljeval z novimi kozjimi dirkami. Kozje dirke so v Podgorcih pripravili že trinajstkrat, nato so imeli krajši presledek, letos pa so jih znova obudili. Ker gredo s časom naprej, pravijo, so jih poimenovali nove kozje dirke. Stare dirke so bile bolj tempirane na čas, pri novih pa so uvedli na progi tudi različne ovire, malico za kozovodca in kozo, možna je bila tudi izposoja koze (rent-a-koza) in prei-
Podgorci so vedno privlačni, kar kaže tudi njihova razglednica s kozo
zkus na progi, kozo pa je bilo moč tudi kupiti. Nekateri so jih tako popeljali domov. Tudi na srečelovu, ki so ga pripravili, je bil drugi dobitek koza, novi lastnik pa je prišel iz Šturmov-cev. Tekmovalci - koze in kozli
- so se s svojim kozovodci tudi predstavili; letos jih je tekmovalo devet, že pa razmišljajo o tem, da bi prihodnje leto uvedli več kategorij zaradi različne starosti tekmovalcev.
V tekmovalnem delu se je naj-
bolje odrezal kozel Jaki s kozo-vodcem Jožetom iz Zamušanov. Prvi trije so prejeli vence in denarne nagrade, vsi drugi pa praktične nagrade. Tekmovanje so spremljali budni sodniki - glavni sodnik Rudolf Meško in njegova pomočnika. Progo je začrtal eden izmed pomožnih sodnikov Stanko [krlec, naredil je tudi pastirsko hišo, kjer so prodajali kozji sir v raznih oblikah. Tudi napovedovalcu Stanku Horvatu ml. je šlo odlično, zahvalo za ažurno delo so mu z veseljem izrekli tudi gasilci.
Čez 100 obiskovalcev se je v nedeljo v Podgorcih prijetno zabavalo, z veseljem so si ogledali dirke, popili kozarček s prijatelji, pokusili kozji sir in zaplesali ob zvokih ansambla Pomlad, vse dokler jih v zgodnjih jutranjih urah ni pregnal dež.
Mateja Hržič
VELIKA NEDELJA / OBISK PRI SOŠOLCU ŽUPNIKU V KOTLJAH
Ko je ias se tekel poiasneje
U~enci, rojeni leta 1963, ki so osnovno {olo obiskovali v Veliki Nedelji, se {e vedno redno sre~ujejo. Vsakih pet let pripravijo prijetno sre~anje, ki ga obi{~e lepo {tevilo so-{olk in so{olcev iz tistega ~asa. Pet let pa je vendar dolga doba, zatrjujejo, zato so leto 2000 obeležili s kostanjevim piknikom, v leto{njem letu pa so se podali na izlet. Upajo, da bodo njihovi izleti vzpodbuda tudi drugim, saj se na tak na~in ohranjajajo mnoga prijateljstva, stkana v najnežnej-{ih letih.
V juliju so se tako zbrali v Veliki Nedelji in se odpravili na izlet v Kotlje, kamor jih je povabil nekdanji sošolec Marjan Plohl, ki v tem kraju službuje kot župnik. Ogledali so si cer-
kev, pomalicali in se nato odpravili na pohod na Uršljo goro
- z avtobusom proti planinski koči, nato pa do vrha. Kljub naporni hoji so dobre volje prispeli na vrh, saj je bilo vreme
prelepo in razgled prekrasen. Po večerji na turistični kmetiji so si izletniki ogledali tudi Ivar-čko jezero.
Veseli in dobre volje so se vračali domov, polni hvaležnosti sošolcu Marjanu za prijeten sprejem, ter vsem drugim, ki
so jim polepšali izlet. Morda bodo dobo srečevanja kdaj tudi skrajšali, zagotovo pa se bodo vselej radi srečevali. Morda pa bodo res koga spomnili na to, da je lahko prijetno srečanje sošolcev in skupen izlet zelo prijetna vrnitev v mlade brezskrbne dni, ko je čas še tekel počasneje.
Mateja Hržič
ORMOŽ / SPREJEM ZA ATLETA IVANA GOLOBA
Srebro za Ivana v Avstraliji
Ivana Goloba je pričakal tudi župan Vili Trofenik. Foto: Hozyan
Pred kratkim je v Avstraliji v mestu Brisbane potekalo 14. svetovno veteransko atletsko prvenstvo. Na njem je tekmoval tudi tekmovalec iz Ormoža Ivan Golob, državni prvak v malem maratonu. Tudi na svetovnem prvenstvu se je odli~no odrezal - domov se je vrnil s srebrno medaljo in osvojenim drugim mestom.
V nedeljo, 22. julija, so uspe-
šnega tekmovalca na grajskem dvoriš~u pri~akali mnogi prijatelji, znanci, sosedje iz Novakove ulice, navija~i ter ob~ani ob~ine Ormož. Sprejel ga je župan Ob-~ine Ormož Vili Trofenik. V kulturnem delu sta sodelovala tudi pihalni orkester Ormož in folklorna skupina Ivanjkovci.
Mateja Hržič
SVETINJE / DNEVI VEGETARIJANSKE KUHINJE
Svetovno kulinariino raziskovanje
štirje mladi fantje Tomi, Mitja, Boris in Adam so se odlo-~ili, da oživijo dogajanje v stari {oli na Svetinjah. Že v za-~etku julija so pripravili lon~arske delavnice, v sredo, 18. julija, pa so se pri~eli dnevi vegetarijanske kuhinje. Lon-~arske delavnice in tudi dneve vegetarijanske kuhinje so krajani Svetinj in okoli~ani obiskali z veseljem in v velikem {tevilu. Uspe{nost delavnic je dala organizatorjem novo mo~ in zagon, zato zatrjujejo, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali tudi v prihodnje.
V sredo se je dogajanje ob dnevih vegetarijanske kuhinje začelo z domačo hrano. Kuhali so slovenske jedi, ob hrani pa so obiskovalci spremljali še diapozite
o domačih pokrajinah. V četrtek so kuhali mehiške vegetarijanske jedi. Za čar mehiške kuhinje sta poskrbela kuharska mojstra iz restavracije Galeb v Mariboru.
Tudi četrtkov večer ni minil brez spremljanja diapozitivov, tokrat o popotovanju po Mehiki. V petek so pripravljali indijsko hrano. Za kuhanje so poskrbeli štirje mladi slovenski popotniki. Tudi ta večer so zaključili prijetno, ob indijski glasbi, popotnici pa sta dekleta, ki so to želela, oblekli v tradicionalna indijska oblačila — sarije. Dnevi vegetarijanske kuhinje so se zaključili v soboto s kitajsko hrano, katere okus je še popestril potopis po Kitajski.
Mateja Hržič
QiMimfa^
ORMOŠKO POLETJE
/ PRIHODNJI PETEK TINKARA KOVAČ
V	okviru prireditev Ormoškega poletja je v petek (tokrat zaradi slabega vremena v Domu kulture Ormož) potekala gledali{ka predstava - monokomedija Toneta Partljiča Čistilka Marija, s katero se je predstavila Mojca Partljič.
Igralka je z zanimivo, a dokaj vsakdanjo zgodbo o ženski, ki je brez dela in čisti po hišah bogatašev ter skrbi za dva otroka, medtem ko ima njen mož ljubico nekje na tujem, in s pristnim mariborskim narečjem ogrela dokaj številno publiko - v dvorani se jih je nabralo okoli 200.
Prireditve se bodo nadaljevale 3. avgusta. Ob 20.00 se bo na grajskem dvorišču v Ormožu predstavila temperamentna mlada primorska rockerica Tinkara Kovač. Zagotovo je tudi ona ena izmed tistih, ki so v zadnjih letih dodobra ogreli in popestrili slovensko glasbeno sceno in njen koncert bo gotovo vreden ogleda.
ORMOŽ /
KRVODAJALSKA AKCIJA
V	prostorih osnovne šole Ormož je prejšnji teden potekala krvodajalska akcija. V obeh dnevih, v torek in sredo, je kri darovalo več kot 330 ljudi. Doslej je kri največkrat daroval Jože To-mažič iz Hermancev, ki je to hu-manno dejanje storil že 66-krat.
ORMOŽ/NOV
PROGRAM LJUDSKE UNIVERZE
Ljudska univerza Ormož nenehno nudi nove programe za svoje učence. V jezikovnih programih za predšolske in osnovnošolske otroke si je znanje angleščine pridobilo 47 otrok. V prihodnji mesecih bo eden večjih programov ki ga bo ponujala Ljudska univerza, projekt Leonardo da Vinci. Šest kandidatov se bo v okviru programa podalo na študijsko izobraževanje v Avstrijo in Veliko Britanijo, po vrnitvi pa bodo izvedli program z javni delom. Program bo namenjen samozaposlitvi brezposelnih ali delno zaposlenih oseb s trženjem izdelkov in storitev podeželskega turizma.
VELIKA NEDELJA /
MUZEJSKI VIKEND ZA OTROKE
Pokrajinski muzej Ptuj je v soboto, 21., in nedeljo, 22. julija, v gradu Velika Nedelja pripravil muzejski vikend pod naslovom Lonec lončarja hvali. Vodila ga je pedagoginja Metka Strgar ob pomoči pripravnice Zdenke Ple-njšek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Delavnice so potekale med deseto in trinajsto uro. V soboto se jih je udeležilo devet, v nedeljo pa sedem otrok. Otroci so ob pomoči mentoric in staršev izdelovali lončke in druge predmete iz gline. Sicer jih niso mogli speči v pravi glineni peči, pa so jih vendarle z veseljem izdelovali, ob koncu pa so jih lahko odnesli domov.
V	Pokrajinskem muzeju nameravajo delavnice nadaljevati, načrtujejo, da bodo vsak mesec pripravili eno, morda tudi na kakšni drugi lokaciji, kjer bi se jih lahko udeležilo več otrok.
Mateja Hržič
fié M tam,
SELCE / TRADICIONALNA BLATOBORBA
V Selcah pri Voličini bo to soboto, 28. julija, tradicionalna bla-toborba. Prireditev se bo pri~ela ob 16. uri, vodil pa jo bo humorist Korl. Za prijetno vzdu{je bodo poskrbeli tudi Slovenjegori-{ki fantje.
GORNJA RADGONA
/ 27. OLIMPIADA SLOVENSKIH VIN
Na sejmi{ču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se je v ponedeljek pričelo ocenjevanje slovenskih vin v okviru leto{njega 39. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma. Na 27. olimpiado slovenskih vin, kot se tudi imenuje radgonsko ocenjevanje, je prispelo 771 vzorcev vin iz 302 vinskih kleti iz vseh treh vinorodnih dežel, največ iz PodravjA. 21 enologov pod vodstvom mag. Antona Vodovni-ka bo v treh komisijah vina ocenjevalo do jutri, ko bodo razglasili {ampione leto{nje olimpiade slovenskih vin v Gornji Radgoni. (ak)
PTUJ / PRVA PRISEGA IZVEN VOJA[NICE
Vojaki 172. učnega bataljona pehote Slovenske vojske, ki služijo voja{ki rok v Ptuju in Mariboru, bodo prvič prisegli izven voja{kih objektov. To se bo zgodilo jutri, v petek, 27. julija, ob 16. uri na mestnem stadionu v Ptuju, kjer bo svečano zapriseglo 770 mladih vojakov iz vse Slovenije. Pred svečanostjo bodo na igri{ču ob osnovni {oli Mladika in pred stadionom pripravili predstavitev Slovenske vojske, nastopili pa bo tudi padalci Aerokluba Ptuj in ansambel Ptujskih 5.
KIDRIČEVO /
SVETNIKI O LANSKEM IN LETO[NJEM PRORAČUNU
Svetniki občine Kidričevo se bodo bodo sestali danes na 23. redni seji. Po uvodnih vpra{anjah in pobudah bodo po hitrem postopku sklepali o zaključnem računu proračuna za leto 2000. Seznanili se bodo z leto{njo polletno realizacijo ter sklepali o spremembah in dopolnitvah proračuna, v drugi obravnavi bodo sklepali o poslovniku občinskega sveta ter odloku o odvajanju in či{čenju komunalnih in odpadnih voda.
POŠTA SLOVENIJE /
HRAMBA PO[ILJK V ČASU DOPUSTOV
Med novostmi v leto{njem letu je Po{ta Slovenije v času počitnic uvedla pomembno novost, ki vpliva na zmanj{anje nevarnosti vlomov v stanovanja v času odsotnosti lastnikov. Gre za hrambo po{tnih po{iljk, ki jih na va{o željo v času trajanja va{ega dopusta shranijo na po{ti. Tako preprečijo, da bi se prejeta po{ta nabirala v nabiralniku, kar je za vlomilce jasen znak, da so lastniki odsotni.
PTUJ / MARATONSKI IN NOČNI RIBOLOV
Ribi{ka družina Ptuj pripravlja za popestritev poletnih počitnic in dopustov to nedeljo, 29. julija, maraton v ribolovu. Kot je povedal gospodar družine Srečko Le-ben, bo zbor za tekmovalce ob 7. uri pred ribi{kim domom v Rogo-znici. Naslednjo soboto, 4. avgusta, pa pripravljajo tradicionalni nočni ribi{ki maraton. Za udeležence bo zbor ob 19. uri, lovili pa bodo vso noč neprekinjeno 12 ur. (-OM)
GENOVA / MED DEMONSTRANTI TUDI RASTKO PLOHL
V senci velikega srečanja
Med 50 Slovenci, ki so se udeležili nedavnih velikih, žal tudi krvavih protiglobalizacijskih demonstracij ob vrhu skupine G 8 v italijanski Genovi, so bili tudi {tirje predstavniki Neodvisnih sindikatov Slovenije s predsednikom Rastkom Plohlom na ~elu.
V domovino so se vrnili pretreseni od tragičnega uboja 23-letnega demonstranta, saj se je drama dogajala le dobrih 100 m od njih. Tako so doživeli vso krutost, znoj, solze in kri pretresljivega dogodka. Po Plohlo-vih besedah pa so bili tudi sami žrtev izstrelkov s solzivcem in brutalnosti italijanskih karabi-nierjev.
Kot je povedal Rastko Plohl so bili poleg štirih predstavnikov Neodvisnih sindikatov iz Slovenije še predstavniki gibanj CZN, UZI, Globala, Pankerji in Anarhisti. Na velike demostra-cije so se usodnega dne iz Genove, kamor so pripotovali dan poprej, odpravili že okoli 10. ure. Pohod številnih skupin pro-testnikov s skupaj več kot 50.000 udeleženci iz različnih držav se
je pričel okoli 12.30. Med proti globalizacijskimi in protifašističnimi govori so vzklikali proti-globalizacijska gesla, mnogi pa so nosili tudi transparente. Na ta način so pač hoteli povedati, da so resno proti zlitju sveta v želeno ali neželeno kapitalistično družbo, čemur pravimo globalizacija. Pritiski so se začeli stopnjevati, napetost med številnimi in neoboroženimi protestniki ter nekoliko manj številnimi do zob oboroženimi karabinierji je naraščala in po dobrih dveh urah je prišlo do prvih resnejših spopadov.
Po Plohlovih trditvah je bila slovenska skupina od prvih, najbolj vročih vrst demonstrantov oddaljena le okoli 100 metrov, ko so iz helikopterjev doživeli pravcato bombardiranje z dim-
PTUJ / USPESEN ZAKLJUČEK CIKLA DOBER VEČER, ZVEZDE
Nastop solistov iz St. Petersburga
V ponedeljek je bil v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju sklepni koncert leto{njega cikla pod naslovom Dober ve~er, zvezde. Nastopili so ~lani komornega orkestra iz St. Petersburga pod vodstvom Mihaila Gantvarga. Gre za godalni orkester s ~embalom in odli~nimi solisti.
Na programu so imeli Štiri letne čase Antonia Vivaldija, italijanskega poznobaročnega skladatelja, violinista in dirigenta. Solist na violini je bil Mihail Gantvarg, ki je z ognjevitim igranjem, inpulzivnostjo in tehnično dovršenostjo ustvarjal duh osemnajstega stoletja in čar italijanskih goslačev tistega časa. Mihail je ustanovil ta komorni orkester v St Petersburgu, sicer pa se je proslavil na mnogih violinskih tekmovanjih. Dosegel je prvo mesto na Paganinije-vem mednarodnem violinskem tekmovanju. Solistično kariero je začel že z desetimi leti.
Glasbeniki komornega orkestra iz St. Petersburga so
vsi diplomanti konservatorija Rimsky- Korsakov v tem mestu. Kot solisti so se predstavili v Mozartovem Divertimentu za godalni orkester, kjer se je ob violinistu posebej izkazala čelistka in tudi kontrabasist. Kot komorni orkester so nastopali po vseh evropskih kulturnih središčih in tudi v Ameriki.
Nedvomno je bil nastop ruskih glasbenikov višek letošnjih poletnih večerov, refektorij je bil poln do zadnjega kotička. umetniki iz St. Petersburga pa so nas nagradili še s tremi dodatki.
Koncert je bil organiziran v sodelovanju z agencijo Imago Sloveniae.
Franc Lačen
nimi bombami. Po opazovanju in krajšem posvetu so se predstavniki Neodvisnih sindikatov Slovenije odločili, da se prebijejo do centra demostracij skozi sosednjo ulico, vendar so naleteli na pravi spopad med karabi-nierji in demonstranti.
"Streljali so na nas s tromblo-nom podobnimi izstrelki s solzivcem, a naravnost v množico demonstrantov, zato je bilo toliko ranjenih. Videl sem, kako je eden od karabinierjev nameril puško s solzivcem naravnost vame, v mojo glavo. Sunkovito sem se obrnil vstran in to me je rešilo, saj me je izstrelek le oplazil. Spopad, ki smo ga pozneje lahko tudi videli po televiziji, je trajal skoraj dve uri. Na varno smo se umaknili okoli 17. ure, ker je eni naših članic postalo slabo. Le 10 minut zatem je prav na tistem mestu eden od karabi-njerjev ustrelil 23-letnega mas-kiranega demonstranta. Smrtno ranjenega je med vzvratno vožnjo prevozilo še oklepno vozilo. Pozneje smo izvedeli, da je imela italijanska policija 'za vsak primer' pripravljene hladilnice, v katerih je bilo prostora tudi za 200 trupel, za dušenje demonstracij naj bi uporabljali tudi živčne bojne strupe in pravi solzivec, ki ga sicer uporabljajo le na resnih bojiščih. Kam vse to vodi samo zato, ker se nekdo pač ne strinja z globalizacijo?"
M. Ozmec
KIDRIČEVO / FESTIVAL LOLIPOP 2001
Veselo slabemu vremenu navkljub
V soboto, 30 junija, je pri bazenu v Kidri~evem potekal festival (ki se je iz dvodnevne prireditve spremenil v enodnevno) pod imenom Lolipop 2001, katerega organizatorji so bili ~lani Mladega foruma iz Ptuja.
Festivalski program se je začel v soboto že navsezgodaj in je potekal ves dan do zgodnjih jutranjih ur. Obiskovalci so se lahko pomerili v pitju raznoraznih alkoholnih in brez alkoholnih pijač, bolj športno usmerjeni so tekmovali v odbojki, najbolj lačni pa so se pomerili pri prebavljanju pekočih feferonov. Pri tej disciplini ni primanjkovalo niti bruhanja in zelo različnih izrazov obraza (kakšne face so delali udeleženci kasneje pri opravljanju velike potrebe, pa si lahko samo mislimo). Na odru in pred odrom je bilo tudi vedno zelo živahno, saj so za glasbo čez dan skrbele manj pri-
znane slovenske glasbene skupine, zvečer pa sta množico razgreli skupini MI2 in Elvis Jackson, s katerimi se je glasbeni program tega dne končal.
Po mnenju organizatorjev in obiskovalcev (ter varnostnikov) je festival zelo dobro uspel, hrane, pijače in zabave ni primanjkovalo, pa tudi nobenih izgredov ni bilo. Da pa prireditev ni trajala še v nedeljo, ko so mislili nastopiti člani skupine Zaklonišče prepeva, pa je bilo krivo deževno vreme, ki je ustvarilo preveč blata.
Ozren Blanuša
DORNAVA / RIBISKO DRUSTVO RAZVILO PRAPOR
Obiinsko priznanje ribiiem
V Dornavi je med mlaj{imi dru{tvi ribi{ko dru{tvo, ki povezuje 70 članov in ljubiteljev narave. Od leta 1999, ko je bilo ustanovljeno, so najprej uredili ribnik, okolico in zgradili ribi{ki dom, ki je namenjen druženju članov , drugim dru{tvom v občini Dornava in vsem obačnom. Na nedeljski slovesnosti pa so razvili svoj prvi dru{tveni simbol - prapor.
Boter prapora je bil Janko Horvat. Finančno so ga podprli številni donatorji, razvil pa ga je predsednik Janez Zver. Praporščak je Ferdo Petek, njegov namestnik pa Janez Vidovič. Zupan Franc Šegula je ob tej priložnosti izročil dornavskim ribičem občinsko priznanje za uspešno delo, saj so doslej s prostovoljnim delom skupaj z nekaterimi drugimi društvi vzorno uredili nekdanjo opuščeno gramoznico. Predsednik društva Janez Zver
je poudaril, da imajo ribiči v Dornavi tudi za prihodnje veliko načrtov; med njimi je izpostavil sanacijo stare reke Pesnice.
Dornavski ribiči dobro sodelujejo z Ribiško družino Ptuj in ribiči iz sosednjih občin.
MS
PTUJ / MERCATOR SVS GRADI V SLOVENSKIH KONJICAH
Nov trgovski center do konca leta
Računalniška skica novega Mercatorjevega trgovskega centra v Slovenskih Konjicah
V počastitev občinskega praznika občine Slovenske Konjice je Mercator SVS Ptuj 27. junija pričel aktivnosti pri gradnji trgovskega centra v Slovenskih Kojicah. Odprli bodo ga bodo {e v tem letu.
V trgovskem centru bodo Mer-catorjev supermarket na skupni površini 1413 m2 in pet lokalov v skupni izmeri 329 m2. V prvi fazi bodo ob novem centru uredili čez 130 parkirnih mest, v drugi pa še 234.
MG
Ribici so uredili lep rekreacijski center z ribnikom in igrišči.
Delo so okronali z razvitjem prapora; od leve Janez Zver, Ferdo Petek in Janko Horvat. Foto: Cilka
PTUJ / IZKOPAVANJA PRI SOLSKEM CENTRU
Posmrtne ostanke bodo pokopali v Celju
Kot smo že poročali, so staro parkirišče pri šolskem centru v Ptuju pričeli arheološko raziskovati že 18. junija, končali pa bodo do konca julija. Dela na tem območju so prvotno pričeli z namenom, da odkopljejo grobove nemških vojakov, ki so jih tu pokopali ob koncu II. svetovne vojne. Ker pa so bili vkopani v arheološke kulturne poti, so bila potrebne tudi arheološke raziskave tega prostora, je povedala Marija Lubšina Tušek, univ. dipl. arheologinja, vodja raziskav na območju starega parkirišča.
16. julija je firma Veking, d.o.o., Celje, pričela izkopavati grobove padlih nemških vojakov. Delo pri pietetnem izkopu so končali 23. julija. Po državni koncesiji je Veking pooblaščen za sodelovanje pri izkopavanju nemških vojakov iz druge svetovne vojne na osnovi meddržavne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Slovenijo, je povedal prokurist podjetja
Franc Kelhar. Predvsem je njihova skrb, da se dela izvajajo skladno s slovenskimi predpisi, da zagotovijo vso potrebna dokumentacijo in da uredijo grobišča, kjer bodo pokopani posmrtni ostanki nemških vojakov. V Ptuju naj bi izkopali ostanke okrog 150 nemških vojakov; natančno število v tem trenutku še ni znano. Gre za vojake, ki so padli v spopadih na ormo{-
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Novi melasi
V zvezi s parafiranjem mejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško se mi zdi še posebej pomembno opozoriti na dve, sicer obrobni, a vendar zelo značilni izjavi : Joško Joras, za nekatere "dominantna figura desetletnega civilnega boja za južno mejo", meni, da je Slovenija "izgubila veliko in dobila le tisto, kar ji po mednarodnih pravilih pripada", obalni odvetnik magister Josip Rugelj, eden redkih slovenskih strokovnjakov za pomorsko pravo, pa pravi, da gre za "optimalno rešitev". Tudi sicer smo se v teh dneh v obeh državah na veliko srečevali z različnimi, tudi diametralno nasprotnimi ocenami pravkar zaključenih pogajanj o vzpostavitvi (dokončne) kopenske in morske mejne črte. Pravzaprav bi lahko dejali, da so se na eno stran uvrstili tisti, ki jim je desetletje neurejeno mejno vprašanje omogočalo najrazličnejše (politične in druge) manipulacije, med katere sodi tudi razkazovanje mišic, igranje na najrazličnejše skrajnosti, na nacionalna in nacionalistična čustva. Tistim, ki so z nenehnim "zaostrovanjem" in potenciranjem mejne problematike zase nabirali (problematične) politične točke, seveda ni bilo do konstruktivnega urejanja tega vprašanja. Bolj vznemirljivo (in tragično) je, da so v vsem tem času "zmerneži" in "realisti" na eni in drugi strani tako dolgo podlegali diktatu različnih skraj-nežev in pravzaprav plavali v toku z njimi. Prav neverjetno je, da se v vsem tem času hrvaški in slovenski politiki niso uspeli med seboj učinkovito dogovoriti za ustrezne rešitve in vsem dokazati, da sinonim za jugovzhodno Evropo niso nujno zgolj spori in vojne. Tega se moramo zavedati ob zdajšnjem nespornem dosežku, ki ga predstavlja parafirani - in upajmo, da kmalu tudi v obeh parlamentih ratificirani - mejni sporazum. Nesporno sta za to najbolj zaslužna oba premiera - dr. Janez Drnovšek (Slovenija) in Ivica Račan
(Hrvaška).
Zdaj vsekakor ni potrebe, da bi dlakocepsko ugotravljali (kot to po~nejo nekateri komentatorji), koliko zare~enega kruha je te dni pojedel dr. Drnov{ek in kaj vse je storil, da bi sam ~im bolj zablestel. Premieru dr. Drnov{ku je treba priznati, da je mojstrsko izpeljal finalno etapo, ob tem pa se seveda vendarle lahko vpra{amo, ali je bilo res potrebno celo desetletje, da smo se dokopali do sporazuma s Hrva{ko. Je dr. Drnov{ek v vsem tem ~asu, ko je bil za razliko od hrva{kih partnerjev tako reko~ neprekinjeno na premierski poziciji, res storil vse, da bi uredil mejno vpra{anje. Preprosto namre~ ni mogo~e verjeti v tezo, da je bila Hrva{ka tista, ki je ves ~as (edina) blokirala napredek in re{itve na tem podro~ju. Če bi bilo to res, potem bi bilo to slabo spri~evalo za slovensko diplomacijo, slovenske vrhunske politike in voditelje. Enako kot za Drnov{ka velja tudi za predsednika Ku~ana. Morda je on v preteklosti zamudil {e ve~ idealnih (in odlo~ilnih) priložnosti za iniciative v zvezi z mejo, {e zlasti, ~e upo{tevamo posebno vlogo, ki jo je dolgo igral v novi hrva{ki državi predsednik Tudjman. Z njim pa bi lahko imel intenzivne (in iniciativne) partnerske odnose ravno Ku~an, veliko manj Drnov{ek. Predsednik Ku~an je sicer te dni izjavil, da sporazum o meji "uresni~uje najbolj vitalne interese obeh držav in da je zelo blizu tistega, o ~emer se je konec leta 1991, v za~etku leta 1992 in leta 1995 med zadnjim uradnim obiskom na Hrva{-kem pogovarjal s takratnim hr-va{kim predsednikom Franjom Tudjmanom". (Delo, 23. julija 2001) Škoda, da Ku~an ni preciziral, zakaj tako dolgo ni pri{lo do uresni~evanja teh idej hrva{ko-slovenskega sporazumevanja.
Tudi v Sloveniji bi se morali zavedati, da je pravi junak in ~lo-vek, ki je prebil vse dosedanje
kem in ptujskem obmo~ju. Posmrtne ostanke, ki so jih izkopali na Ptuju, bodo pokopali v skupno urejeno grobnico v Celju. Po meddržavnem dogovoru so v Sloveniji predvidena tri skupna grobišča za pokop nemških vojakov. Za Gorenjsko je grobišče v Kranju, za Dolenjsko in okolico Ljubljane v Ljubljani in za Štajersko v Celju. Pri odkopu padlih nemških vojakov je sodeloval tudi predstavnik Nemške zveze za urejanje nemških grobov prve in druge svetovne vojne. Gre za organizacijo, ki dela po celi Evropi - v Rusiji, na Madžarskem, Češki, Poljski in drugje.
Potem ko je firma Veking končala delo, so se arheologi zakopali še v prazgodovinsko plast.
MG
(trdovratne) blokade, predsednik hrva{ke vlade Ivica Ra~an, ki je v prvi polovici svojega mandata zmogel tisto, ~esar si leta niso upali storiti vsi dosedanji hrva{ki (in vsi slovenski) politiki. Predvsem je Ra~an napravil tisto, ~esar izrazito manjka tudi slovenskim politikom -zaplaval je proti toku. Ra~an za svoj najnovej{i projekt mejnega sporauzuma s Slovenijo ni dobil zadostne podpore v pristojnem saborskem organu, vendar se je na koncu, lahko bi rekli dramati~no in zadnji hip, odlo~il, da od njega ne bo odstopil.
KAJ JE DEJAL RAČAN
Ra~an je o~itno dojel, da v nobenem primeru ni perspektivno igranje na ekstremne strune. Ekstremizem razli~nih vrst je bil doslej na Balkanu in okoli njega glavni povzro~itelj {tevil-nih nesre~ in vojn. Kompromisi, ki so v bistvu pogoj za normalno sožitje razli~nih, so se na tem obmo~ju {e nedavno na veliko progla{ali za kapitulant-stvo in izdajni{tvo. Kompromis je tudi najnovej{i mejni sporazum med Slovenijo in Hrva{ko. Zagotovo se bodo spet na{li tak{ni, ki bodo predvsem ugotavljali, kaj je kdo izgubil. Predsednik Hrva{ke Stipe Mesić je pred nekaj dnevi, da bi potolažil razo~arance, dejal, da je Hrva{-ka dobila ve~ kot Slovenija. Podobno mislijo na Slovenskem razli~ni samozvani "~uvarji nacionalnih interesov". Ekstremni hrva{ki nacionalisti trdijo ravno nasprotno, da je Slovenija dobila preve~. Tak{nemu licitiranju preprosto ni videti konca. Veliko pomembneje je, ali bo (trezni) slovenski in hrva{ki politiki uspelo prepri~ati ve~ino, da je pri mejnem (pa tudi pri vsakem drugem) kompromisu najvažnej{e to, da nima nih~e ob~utka, da samo daje in ni~ ne dobiva ali da se kompromisi sklepajo mimo njega, kot bi se v slovensko-hrva{kem primeru lahko zgodilo, ~e se državi sami ne bi sporazumeli in ~e bi o vsem morala odlo~ati mednarodna arbitraža.
Jo{ko Joras, ki živi na doslej spornem obmejnem obmo~ju, ki naj bi po novem pripadlo Hrva{ki, pravi, da je tisto, "kar
Na območju starega parkirišča pri Šolskem centru naj bi odkopali posmrtne ostanke okrog 150 nem{kih vojakov
SPOROČILO ZA OBJAVO
Ptujske poletne prireditve
Z odločbo Mestne občine Ptuj v februarju 2001 je bila imenovana komisija za izbiro izvajalcev kulturnih programov in projektov.
Komisija je na osnovi pregledane dokumentacije predlagala, da se za organizatorja poletnih kulturnih prireditev izberejo vsi trije prijavljeni kandidati, in sicer: Imago Slovenije - Valvasorjeva fundacija, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj in Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj.
Komisija je prijavljenim kandidatom razdelila sredstva glede na predloženi program. Želja komisije je bila, da se izda skupni plakat in skupna zloženka, na kateri bi bile objavljene vse prireditve teh treh organizatorjev in ostalih izvajalcev kulturnih programov v Mestni občini Ptuj. V celoti ta želja komisije ni bila uresničena.
Poletne prireditve so kultur-no-turistični dogodek za tiste Ptujčane, ki so v tem času doma, in za turiste, ki letujejo na Ptuju in v njegovi bližnji okolici. Te prireditve niso in ne smejo biti same sebi namen.
Za izvajanje takšnih in podobnih prireditev je smiselno izbrati ustanovo, katere delovno področje je organiziranje kulturnih, zabavnih in podobnih
prireditev in ima ustrezno opremo ter strokovnjake. Na ta način bi se te prireditve lahko nadgrajevale in bogatile. Tako ne bi bile odvisne od posameznikov, katerih interesi so lahko kratkoročni, ampak bi bile podrejene interesom in potrebam mesta. Za vzgled si lahko vzamemo uspešne sosednje oz. bližnje mestne občine, kjer te prireditve izvajajo zavodi na področju kulturnih dejavnosti. Na Ptuju bi bilo v prihodnje smiselno za te prireditve zadolžiti lokalno turistično organizacijo (LTO) ali enega izmed javnih zavodov ali pa z razpisom podeliti koncesijo posamezniku ali društvu za daljše obdobje. Za Ptuj je potrebno najti pravi vsebinski in organizacijski koncept in dolgoročno rešitev.
Zaenkrat lahko ocenimo, da vsi izbrani organizatorji izvajajo svoje prireditve, da pa smo še daleč od nekaterih mest v Sloveniji tako po organizacijski kakor tudi po finančni plati, saj tam organizatorji teh prireditev zberejo do 90 % sponzor-skih sredstev, lokalna skupnost pa zagotavlja le do 10 % potrebnih sredstev. Po sprejetju proračuna za leto 2002 bo sledil ponoven razpis za te prireditve.
Ivan Vidovic, Vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj
nam želi slovenska vlada prodati kot izjemen dosežek njene politike, odraz na{e medle zunanje politike. Izgubili smo veliko, dobili pa le tisto, kar nam po mednarodnih pravilih pripada. Zgodovina se ponavlja: leta 1918 smo izgubili Ko-ro{ko, leta 1945 Trst in Gorico, leta 1954, po razpadu Svobodnega trža{kega ozemlja, etni-~mi prostor do reke Mirne in zdaj zaselke ob meji. Vedno manj{i smo. Slovenski narod se bo moral zamisliti, katerim politikom bo glede na slabe pretekle izku{nje zaupal svojo prihodnost ..." Odvetnik in magister pomorskega prava Josip Rugelj iz Portoroža je Ve~eru izjavil, da je to, da je ve~ kot 80 odstotkov Piranskega zaliva slovenskega in da ima Slovenija prost dostop do mednarodnega voda, optimalna re{itev za na{o državo. "Ve~ preprosto ni bilo mogo~e dose~i. Če bi z mejnim vpra{anjem {e naprej zavla~evali, bi bil izid slab-{i. Po mednarodni konvenciji o pomorskem pravu bi meja tekla po sredini Piranskega zaliva. Ni~ bolje se nam ne bi pisalo, ~e bi na pomo~ po-
klicali mednarodno arbitražo. Priznati je treba, da je LDS to dobro izpeljala ..."
RAZOČARANJE IN NAVDUŠENJE
Seveda lahko re~emo, da sta obe izjavi, tako Jorasova kot Rugljeva, "legitimni". Iz Jorasa govori veliko nezadovoljstvo in predvsem razo~aranje nad politiko, katere dober del ga je zadnje leto na veliko uporabljal in tudi zlorabljal za politi~ni boj, ki se mu zdaj kaže kot nepotreben in ni~en. Joras v bistvu v mnogo~em utele{a ~as, ki mu ne gre pripisati samo treznega politi~nega delovanja. Rugelj se zadeve loteva racionalno, predvsem tudi strokovno. Pri tem pa je treba upo{tevati, da Rugelj ni samo odvetnik, ampak tudi politik, zagnan ~lan in funkcionar SDS. Upo{tevaje tudi ta zorni kot, bi lahko dejali, da se v slovenske politi~ne vrste - tudi tam, kjer bi najmanj pri~akovali - po~asi vendarle prebija realisti~nost in zmernost.
KOZERIJA
Nekaj je narobe
•••
Oni dan sem ^edi poletne sopare komajda prepoznal nekaj let mlajšega znanca. Pod sončnimi očali lepo porjavel dokaj znan policijski obraz, ki ga je pred časom službena pot zanesla nekam na podeželje. Beseda je dala besedo ... O tem, kako je v novem okolju, kako je družina in tudi, kako pa kaj v novi službi.
"Ne me hecat, saj veš, da sem v penziji!^
Ne, to ja ni mogoče, me je spreletelo.
Vedel sem, da je v policiji, vedel, da je sposoben, da je napredoval, da je pred leti doštudiral in da so ga zaradi sposobnosti postavili med vodilne može. To, da je v pokoju, pa se mi resnično ni niti sanjalo. Saj je vendar v najbolj ustvarjalnih letih, le dobra tri leta mlajši od mene, ki imam še slaba tri leta do abrahama in so mi kolegi oni dan za šalo izračunali, da bom za ljubi kruhek garal še skoraj 15 let.
To vendar ne more biti res. Zrel in sposoben čovek, sredi najplodnejših let, brez sivega lasu na glavi, ko bi država od njega lahko le še pobirala sadove ... pa ga dajo v pokoj. To je vendar nesmisel, gospodarski kriminal, če hočete!
"Se popolnoma strinjam, kolega, nekaj je očitno narobe v tej državi. Ali tisti, ki krojijo našo usodo, (ne) vedo, kaj hočejo, ali pa se enostavno delajo norca iz vseh nas. Ne glej me tako, jaz nisem kriv, da je tako."
Nasmehnem se in skomignem z rameni. Pa to še ni vse. Dotolklo me je po drugem delu klepeta, ko sem ga kot sveže pečenega penzionista hotel prijateljsko pomilovati: "No ja, kaj češ, enkrat pride na vsakogar, če le dočaka. Ampak tebe je škoda, saj si še vendar mladenič. Kaj pa počneš doma, si osamljen, ti je dolgčas?"
"Ma kaki dolgčas, niti pod razno. Misliš, da sem nor, pri teh letih?! Kolega moj, dobro veš, da rad delam; vsi, ki me poznajo, dobro vedo, da ne morem biti pri miru, da nimam 'lederzica'. Zato spet delam, sicer ne za policijo, ampak za neko firmo, kjer pogodbeno prodajam gume. Kar dobro plačajo. Zakaj bi sedel doma in čakal na vsakega prvega v mesecu? Delam, kolega, delo sprošča, delo te potrjuje, da si še koristen na tem svetu. Pa še koristno je, zame in za družino, saj si bomo lahko letos po dolgem času privoščili malo boljše in predvsem daljše počitnice. Kaj pa ti, kako ti gre?"
"Jaz, no ja, saj še kar ... Ti, kolega, oprosti, mudi se mi, grem na teren ... "
"Kam hitiš, greš daleč?"
"Ne, ne, na neko sejo upokojencev. Saj veš, očitajo jim, da jih je preveč, da je premalo tistih, ki zanje delajo, oni pa tarnajo, da so penzije prenizke, da je težko življenje. No ja, stara zgodba. Pa lepo se imej, pozdravi doma ... Adijo, penzionist ... "
Zakaj za vraga nisem šel za policaja?
I
JARENINA / EKOLOŠKO KMETOVANJE
Biodar - zagotovilo za zdrave pridelke
V Jarenini, kjer so pred 862 leti dobili benediktinci iz avstrijskega Admonta v upravljanje zemljo od izvira do izliva Jareninskega potoka, so bila tla pora{~ena z gozdovi. Te so izkr~ili in zasadili trto, ki je rodila cenjeno grozdje za tako imenovano vajgensko vino.
S pleveli je kot z demokracijo: ko ji daš možnost, lahko v prvem hipu preraste v anarhijo.
V ta lepi košček Slovenskih goric smo se tokrat podali ne okušat vino, temve~ obiskat Tu-rinkovo kmetijo, ki se že kar nekaj časa ukvarja z ekološkim kmetovanjem. Ob našem obisku je bilo pri njih kar živo, saj je bil na obisku poln avtobus kmetovalcev in strokovnjakov s področja ekološkega kmetovanja iz Dolenjske in Bele krajine.
Janez Turinek, ki skupaj z ženo in tremi otroki obdeluje dvanajst in pol hektarjev lastne zemlje in zemlje v najemu, nas je popeljal po posestvu in nam pokazal, kako so obdelane in kakšen pridelek dajo njive, sadovnjaki in pašniki tam, kjer se v obdelavo ne posega s kemičnimi sredstvi in drugimi pripravki za izboljšanje tal in preprečevanje rastlinskih bolezni.
Njivam Turinekovi namenjajo pet hektarjev zemlje, kjer ra-
jah, odkupih, ne bi bilo računa, saj pridelke zmanjšuje tudi ne-poseganje v uničevanje vseh vrst plevelov, zato se odločajo za lastne proizvode v obliki testenin, moke, kaše in semenskega zrnja. Na njivah smo videli še sor-žico, piro, oves, raste pa že tudi proso in ajda.
Presenetila so nas drobna zrnca ričeka; to je rastlina, ki se uporablja v zdravilstvu za zdravilno olje, ki lajša želodčne težave (1 dcl olja stane 1000 sit). Sicer je rastel še oljni in prediv-ni lan.
Žitarice požanjejo v glavnem s svojim majhnim, za traktor pripetim kombajnom (veliki kombajni preveč stlačijo zemljo in poslabšajo strukturo tal).
Na vprašenje, kako se rešujejo plevelov, je Janez Turinek dejal, da ko prenehaš z intenzivnim kmetovanjem, pleveli olajšano
Stara snopoveznica se opravlja svoje poslanstvo. Foto: Fl
stejo v glavnem žitarice. Gojijo več vrst pšenice, v glavnem neselekcionirano, ki daje od 1000 do 4000 kg pridelka na hektar (emer, kamut, pira, balkan, sor-žica). Na domačem vrtu, kjer je sicer predobra zemlja, veliko eksperimentirajo, da se lažje odločajo za uporabo semena. Mnogi ljudje so namreč alergični na selekcionirane vrste žitaric (ki dajejo velike pridelke in prinašajo seveda večje dobičke), zato radi posegajo po proizvodih iz neselekcioniranih vrst. Ce bi svoje proizvode na ekološki kmetiji prodajali ob kampan-
vzbohotijo in v prvem obdobju se jih domala ne moreš rešiti, pozneje pa se to s kolobarjenjem (vsaka rastlina ima svoje plevele), s prečesavanjem in tudi delno z ročnim pletjem umiri. Sicer so tudi pleveli del narave in pri ekološkem kmetovanju je bistveno, da se živi z naravo.
V sadovnjaku imajo 400 vi-sokodebelnih dreves starejših sort, kot so: bobovec, mošan-ček, mariborka, renete, krivope-celj, kosmač, ki jih običajno ne uspejo spomladi pošteno zreza-ti, saj zmanjka časa. Jablane rodijo v glavnem periodično, tudi
škrlup jih zdeluje, pridelki iz jabolk pa gredo kar dobro v promet. Za rdečo mariborko stojijo Ljubljančani v vrsti na tržnici, kamor vsako soboto vozijo svoje proizvode s prevozno trgovsko
prikolico. Iz jabolk izdelujejo jabolčni sok, jabolčno vino in kis, prodajajo pa tudi konzum-na jabolka, ki jih običajno vseh niti ne pospravijo (obiranje je zgolj iz lestve). Na novo imajo
Premična prodajalna je vsako soboto na ljubljanski tržnici
posajenih okrog tisoč sadnih cepljenk visokodebelnih jabla-novih sort za obnovo oziroma dosaditev lastnega sadovnjaka in za prodajo.
Pod drevesi je pašnik, kjer se noč in dan (razen pozimi) pase govedo, ovce in konji. Živali prodajajo najčešče kot plemensko živino, saj so odporne. Redno opravljajo analize glede zajedalcev in te kažejo na dobro kondicijo živali, ki se hranijo izključno s travo in senom. Živalim vsak dan z električnim pastirjem določijo pašno površino, tako da popasejo ves šti-rihektarski pašnik. Gnoj dobijo tako zgolj pozimi, ko so živali v hlevu (vsak dan pa morajo tudi na prosto, kjer ovcam kljub topli volni ni najprijetneje), zato delajo iz slame in gnoja kompo-stnice, ki zorijo dve leti. Ovce
Janez Turinek: "Tudi plevel je del naravnega ravnovesja."
strižejo z električnimi škarjami, volno pa sperejo in sprede-jo ter jo uporabljajo za lastne potrebe.
V Sloveniji se že blizu 1000 kmetij ukvarja z ekološkim kmetovanjem, ki je nadzorovano, svoje pridelke pa prodajajo pod zaščitno znamko Biodar.
Franc Lačen
PIUJ / KMETIJE MESTNE OBČINE ZA LETO 2001
Naše kmetije so dobro razvite
s polaganjem temeljnega kamna za podružnično osnovno {olo Grajena se bodo danes pričele leto{nje prireditve ob {estem prazniku mestne občine Ptuj. Trajala bodo do {estega avgusta, ko bo na ptujskih ulicah in trgih Ožbaltov sejem.
Jutri ob 10. uri pa bo na kmetiji Klemenčičevih v Novi vasi 114 pri Ptuju druga prireditev ob letošnjem občinskem prazniku - razglasitev kmetije leta 2001 v mestni občini Ptuj.
Na drugi natečaj za izbor kmetije leta se je prijavilo devet kmetij. Komisija jih je ocenila na podlagi pravilnika s poudarkom na elementih tehnološkega, ekološkega, varčnega, tržnega in sodobnega gospodarjenja ter
ohranjanja tradicije kmečkega življenja na vasi z ohranjanjem običajev in vključevanjem v družabno življenje na vasi. Najbolje je bila ocenjena kmetija Kle-menčič iz Nove vasi 114 pri Ptuju, druga je bila kmetija Fuks iz Nove vasi pri Ptuju 36, tretja pa kmetija Bolcar iz Spuhlje 50. Letos med prijavljenimi ni bilo kmetije, ki bi ji komisija lahko dodelila nagrado za značilno kmečko arhitekturo.
Kmetija Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju 114 je prejela prvo nagrado. Po obsegu proizvodnje je trenutno največja kmetija v mestni občini Ptuj. Na sliki gospodar Branko z ženo Jožico in otrokoma Suzano in Tadejem.
KOBARID / DONATORSKA KONFERENCA
Opekarna Pragersko za Poso~je
18. julija ob 11. uri je bila na domačiji Simona Gregorčiča v Vrsnem pri Kobaridu kratka donatorska konferenca, ki jo je sklical Pavel Gregorčič, župan občine Kobarid, povod zanjo pa je bilo darilo Opekarne Pragersko.
Opekarna je darovala dovolj veliko količino novih, tako imenovanih protipotresnih oz. termo-seizmičnih blokov Soča, da bodo nad vasjo Krn, na planini Kuhinja, obnovili in dogradili mlekarno in sirarno za potrebe vseh kmetov, ki tam pasejo živino. Nekoč zelo obljudena planina je zdaj večidel zapučena, mnogi hlevi se po-
lagoma podirajo, živine je le e za vzorec ... Toda ta donacija in dodatna investicija bo v mnogočem pomagala k revitalizaciji planinskih pašnikov, večjemu zanimanju za pašni način živinoreje in ovčjereje ter spodbudila večjo pridelavo mlečnih izdelkov pod domačo blagovno znamko, ki jo razvijajo za celotno regijo in z njo
gledajo tudi čez mejo.
Domačini pod Krnom pa imajo s planšarskim zaselkom še smelejše načrte: z obnovo letnih selišč in hlevov nameravajo postaviti izobraževalni center, namenjen šolski mladini, planincem in zahtevnim turistom.
Prisotni predstavniki občine in države so na konferenci toplo pozdravili pobudo Opekarne Pragersko in želeli, da bi bilo takih zgledov, ki bi pomagali k ohranitvi slovenske kulturne krajine, kar se le da veliko.
Klemenčičeva kmetija, na kateri živijo složno tri generacije, ob gospodarju Branku in gospodinji Jožici še njuna otroka Suzana in Tadej ter Brankova mama, je po obsegu proizvodnje trenutno največja kmetija v mestni občini Ptuj. Usmerjena je v poljedelstvo in živinorejo. Obdelujejo 61 ha zemlje, od tega 24 ha koruze, 20 pšenice, 12 pese, na petih ha pa so travniki. Kmetija je izredno sodobno opremljena, gospodar Branko sledi tehnološkemu napredku, pred kratkim je kupil tudi stroj za baliranje, ki je zdaj edini v Sloveniji. Strojne usluge nudijo tudi drugim kmetovalcem. V hlevih imajo prostora za 80 govejih pitancev, 16 plemenskih svinj in letno priredijo 100 bekonov. Gospodinja Jožica je končala srednjo kmetij-
Kmetija Fuks iz Nove vasi pri Ptuju 36 je prejela drugo nagrado. Na njej živijo tri generacije: mama Marija, sin Milan z ženo Marico in otrokoma Mitjo in Tjaso. Foto: Črtomir Goznik
sko šolo, ob gospodinjstvu vodi še knjigovodstvo, hčerka Suzana se je vpisala v srednjo živilsko šolo v Mariboru, sin Tadej je končal tretji razred osnovne šole Ljudski vrt in bo, kot kaže, tudi ostal na kmetiji, za razliko od hčerke, ki je delo na kmetiji ne privlači. Petčlanska družina se izključno preživlja s kmetijstvom. Gospodar Branko pravi, da se na kmetiji da živeti in pre-
varjajo s prašičerejo, prav tako živijo tri generacije. Mama Marija je še vedno gospodarica, pravi sin Milan. V hlevih imajo 30 plemenskih svinj, letno oddajo 150 bekonov. Obdelujejo 15 ha obdelovalnih površin, redijo pa tudi krave dojilje.
Tretjo nagrado je prejela kmetija Bolcar iz Spuhlje, na kateri živi gospodar Franc z ženo Marijo in hčerko Darinko. Kme-
Kmetija Bolcar iz Spuhlje 50 je prejela tretjo nagrado.
živeti, če je delo dobro organizirano. Pravega dopusta še kljub temu ne poznajo; gospodinja Jožica pravi, da čaka, da bosta otroka odrasla in jima bosta brez strahu prepustila kmetijo. Vstopa v EU se Klemenčičevi ne bojijo, gospodar Branko misli celo, da bo boljše.
Na kmetiji Fuks v Novi vasi pri Ptuju 36, ki se v glavnem uk-
tija je mešana. Obdelujejo 12 ha lastne zemlje, že 21 let pa se ukvarjajo z vzrejo od 10 do 160 tisoč piščancev za Perutnino Ptuj. Dodatni dohodek ustvarjajo s plemenskimi svinjami in vzrejo bekonov.
Tudi letošnji natečaj je pokazal, da imamo v mestni občini dobro razvito tržno kmetijstvo.
CIRKOVCE / OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA GOSTOVALA V AVSTRIJI
Nastop v tujini - nagrada za dobro delo
Na OŠ Cirkovce se že veliko časa posvečajo obnavljanju kulturnih obi~ajev doma~ega kraja, kar dokazuje folklorna skupina, ki deluje na {oli. Uspeh in trud skupine je bil letos poplačan s povabilom na mednarodni otro{ki festival v Salzburg v Avstriji.
Na pot so krenili 5. julija. Pot jih je vodila prek Gradca in Schla-dminga do mesteca Strasswalchen
10 km severno od Salzburga, kjer je potekal festival. Na cilj so prijazni doma~ini pripravili mladim
prijazen sprejem. Nato so se skupaj s folklornimi skupinami iz Madžarske, Bolgarije in Italije namestili v lepo urejeni osnovni šoli, ki jim je bila dom vse štiri dni gostovanja. Sledil je spoznavni večer ob pikniku in glasbi, ki so jo izvajali muzikanti vseh gostujočih folklornih skupin.
FS osnovne šole Cirkovce med ogledom Salzburga
Naslednje tri dni so nastopi potekali na raznih krajih po okolici. Cirkovška skupina se je vedno dobro odrezala in je bila dobro sprejeta. Tudi v prostem času so prireditelji dobro poskrbeli za svoje goste. Obiskali so otroški zabaviščni park in spoznali veliko znamenitosti okoliških krajev.
Zadnji dan gostovanja je bil najnapornejši. Takoj po zajtrku so se vse folklorne skupine zbrale in v povorki odšle proti cerkvi v Strasswalchnu, kjer je bila skupna maša za vse udeležence festivala. Pri maši so aktivno sodelovale vse skupine. Predstavnik vsake folklorne skupine je moral prebrati eno prošnjo, glasbena spremljava vsake skupine pa je morala zaigrati eno pesem med potekom maše. Cirkovčani so ob spremljavi harmonike zapeli pesem Lepa si roža Marija, za kar so edini v cerkvi požela aplavz. Maši je sledila povorka po mestu, kjer so folkloriste od začetka do konca vzpodbujali z: "Bravo, Slovenija!" Po povorki je bilo kosilo in priprava na zaključni nastop na enem izmed prireditvenih prostorov v
PTUJ / POČITNIŠKE DELAVNICE V KLUBU OBZORJE
Veselo in ustvarjalno
@e ~etrto leto je ptujska Animacija v klubu Obzorje na Po-tr~evi 34 pripravila kreaktivne po~itni{ke delavnice, ki sta jih letos vodila mentorja Ema Ile{i~ in Lojze [e{ek. Obisk delavnic, ki so trajale dva tedna, je star{e stal tisoč tolarjev na teden, nekaj pa je za njihovo bogato malico prispeval tudi Center interesnih dejavnosti Ptuj.
Delavnic se je udeleževalo med dvajset in trideset osnovošolcev,
med njimi tudi nekaj mladih iz drugih krajev, ki so na Ptuju na
počitnicah. Med najzvestejšimi udeleženci pa je 13-letna Emina Rakovič iz Zagreba, ki je doslej sodelovala na vseh delavnicah.
Tina Vajsbaher - Kelc, Ptuj, 10 let: "Bilo je enkratno. Delali smo lepe izdelke, najraje sem barvala kamne in slikala na steklo. Veliko smo se tudi gibali na svežem zra-
ku, se zabavali in smejali."
Maja Pen, Celje, 9 let: "Bilo je nadvse zabavno, spoznala sem nove prijateljice. Za malico smo imeli, kar smo si želeli."
Nina Mahoric, Ptuj, 11 let: "Čeprav sem bila v delavnicah le dva dni, je bilo super. Veliko smo se naučili, se zabavali, stkala so se
Tina Vajsbaher - Kelc, Maja Pen, Nina Mahoric, Saška Zupanic, Emina Rakovič, Primož Ilešic, Anja Toš.
nova prijateljstva."
Nagradno turistiino vprašanje
V Jur{incih bodo to nedeljo pripravili že tradicionalni gospodinjski praznik, na katerem pričakujejo gospodinje iz vse Slovenije. Pripravlja ga Dru{tvo gospodinj Jur{inci, ki ga vodi Marta Toplak. Za praznični dan so si izbrali god zavetnice gospodinj.
Vinska turistična cesta pod številko 13 se uradno imenuje VTC 13 Srednje Slovenske gorice. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Alenka Vr{ič, Slav{ina 12, 2255 Vitomarci.
Za ljubitelje čolnarjenja po stari strugi Drave bo SD Center Ptuj vsak konec tedna z vodnikom organiziralo spust iz Dupleka ali Loke. V bogastvo neokrnjene narave bodo raftarji uživali tri do štiri ure, med potjo se bodo okrepčali s čolnarsko malico, spust pa bo vsakogar stal dva tisoč tolarjev. Prijave bo društvo sprejemalo vsak četrtek in petek med 19. in 20. uro na Potrčevi 34, kjer so si v kletnih prostorih doma krajanov uredili pisarno in sanitarije, ki jih bodo svečano odprli ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj.
Danes sprašujemo, kdaj goduje zavetnica gospodinj. Nagrada za pravilen odgovor: vstopnice za kopanje v ptujskih Termah. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 3. avgusta.
Gospodinjski dom v Juršincih, edini te vrste v Sloveniji; pred njim ljudske pevke iz Juršincev. Foto: MG
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj goduje zavetnica gospodinj? _
Ime in priimek:_
Naslov:_
Dav~na številka:
Sa{ka Zupanič, Markovci, 11 let: "Ni mi žal, da sem prišla. Tudi drugo leto bom prišla, saj se v takih delavnicah resnično lahko veliko naučiš."
Emina Rakovič, Zagreb, 13 let: "Bilo je prijetno in zabavno. Kreativnih delavnic se udeležujem že četrto leto, prijateljico Nastjo na Ptuju vedno obiščem v času delavnic. Vse, kar smo delali, je bilo zanimivo. Naučila sem se šivati."
Primož Ile{ič, Ptuj, 6 let: "Dobro smo se imeli. Najraje sem risal na steklo in barval kamenčke."
Anja To{, Ptuj, 8 let: "Vse sem z veseljem delala, najraje pa šivala iz blaga. Zanimive so bile tudi družabne igre."
Tekst in foto: MG
IDNII^ d.0.0., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6, S250 Ptuj, tel.: 02/749-34-10, rBlnik@radli>4ednilcsriplëtnTiiiirïï:TiHpi7?w^^
mestu. Po nastopu pa slovo prirediteljev od vsake skupine posebej. Poslavljali so se tudi otroci med seboj, si izmenjavali naslove in telefonske številke. Radosti ni in ni bilo konca. Vedno je tako. Lepe stvari hitro minejo.
Po poti domov so se ustavili še v mestu Salzburg, si ogledali nekaj znamenitosti, se okrepčali
in nato odpeljali proti domu. Vsi skupaj se bodo trudili, da bodo še naprej uspešni in da bodo še večkrat nagrajeni s podobnimi povabili, so sklenili mladi cirkovški folkloristi, ki so hvaležni občini Kidričevo in OS Cirkovce, da sta jim finančno pomagali.
Ivan Kojc
MEDVEDCE / 50 LET GASILSKEGA DRUSTVA
Pol stoletja v službi ljudstva
V nedeljo, 24. junija, so v velikem {otoru ob gasilskem domu v Medvedcah proslavili 50-letnico prostovoljnega gasilskega dru{tva in slovesno razvili nov gasilski prapor. Po popoldanski slavnostni seji, ki jo je vodil predsednik dru{tva Slavko Dvor{ak, so pripravili svečan sprejem {tevilnim gasilskim enotam, po osrednji slovesnosti s slavnostnim nagovorom in kulturnim programom pa je v zabavnem delu nastopil ansambel Viničarji, pripravili pa so tudi bogat ognjemet.
V nedeljo, 24. junija, so v velikem šotoru ob gasilskem domu v Medvedcah proslavili 50-letnico prostovoljnega gasilskega društva in slovesno razvili nov gasilski prapor. Po popoldanski slavnostni seji, ki jo je vodil predsednik društva Slavko Dvoršak, so pripravili svečan sprejem številnim gasilskim enotam, po osrednji slovesnosti s slavnostnim nagovorom in kulturnim programom pa je v zabavnem delu nastopil ansambel Viničarji, pripravili pa so tudi bogat ognjemet.
Med najpomembnejšimi datumi PGD Medvedce zagotovo ostaja 18. februar 1951, ko so se tedanji gasilski zanesenjaki na pobudo Metoda Skamliča zbrali na ustanovnem občnem zboru društva. Za prvega predsednika so izvolili Stefana Belco. Ker gasilskega doma še niso imeli, je bila tri leta po ustanovitvi dana prva resna pobuda za gradnjo lastnega doma. Idejo so pričeli uresničevati leta 1956 pod predsedstvom Ludvika Lampreta, ko so z nakupom gradbene parcele pričeli širiletne resnejše priprave za gradnjo svojega prvega doma. Z zbiranjem sredstev in materiala so ga pričeli graditi leta 1960 in leto pozneje, leta 1961, so v nedograjenem novem domu že svečano razvili svoj prvi društveni prapor. Svečano so ga predali namenu leta 1964 s selitvijo gasilske opreme iz dotedanje lesene lope, čeprav je bil novi dom še vedno nedograjen. Z velikimi napori ter zbiranjem denarja tudi ob vsaki gasilski prireditvi so leta 1967 kupili novo motorno brizgalno, za svoj prvi gasilski avtomobil pa so zbrali šele leta 1971 pod predsedstvom Antona Dvorška.
Ob vseh teh prizadevanjih, ki so odražale ekonomske razmere tistega obdobja, pa seveda niso pozabili na strokovno usposabljanje svojih operativnih članov. Ob
zmMH
^^Otorjcuva (TEPHK9<10 OZ / Stt^tomđ, (^QíU-ptw)

Predsednik PGD Medvedce Slavko Dvoršak. Foto: M. Ozmec
tem ne moremo mimo ugotovitve, da je bilo prav gasilsko društvo vseh pet desetletij osnovno gibalo in eden najpomembnejših dejavnikov kulturnega in družabnega življenja na vasi in v okolici. Pravzaprav je bilo in še vedno ostaja edina organizacija s trdimi temelji in večletno tradicijo. Kljub osnovnemu humanemu namenu pa še naprej ostajajo odprti za sodelovanje z drugimi organizacijami, društvi ali posamezniki. Kljub nekaterim občasnim težavam so trdno prepričani, da ostajajo še naprej potrebni, saj se zavedajo, da s poklicnimi gasilskimi enotami ni možno zagotoviti popolnega sistema varovanja pred požari in raznovrstnimi nesrečami. Prepričani so, da bo njihova prihodnost ob soočenju s tretjim tisočletjem v bistveno spremenjenih razmerah zagotovljena le s postavljanjem lastne cene. V to jih vse bolj silijo razmere, kajti ob velikih naporih in prostovoljnem delu ne bi radi financirali dejavnosti društva iz svojih žepov. Obdržali se bodo lahko le, če se bodo še naprej zanašali sami nase. Da so tega sposobni, pa so nedvomno dokazali tudi z rezultati v prvega pol stoletja delovanja.
Na novo razvit gasilski prapor so pripeli 10 trakov in 58 žebljičkov, najzaslužnejšim posameznikom in družbenim organizacijam pa so se oddolžili s priznanji in plaketami. Ob zlatem jubileju so izdali tudi poseben informativni bilten, v katerem so v besedi in sliki predstavili svoje 50-letno humanitarno delovanje v službi ljudstva.
26. 7. - 1. B. 2001
RADIO PTUJ
98,2 IN 104,3 FM
Četrtek, 26. julij
SLOVENIJA 1
7.55	Kultura
8.00	Odmevi, ponovitev #
8.30	Zgodovinski parki in vrtovi Slovenije: Dolenjska regija
9.00	Pod klobukom
9.45	Zgodbe iz školjke, ponovitev
10.15	Enciklopedija znanja
10.30	Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 2/11 #
11.20	Vino moje dežele: Ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš - izbrana vina ob pesmi klopotcev, ponovitev
11.50	Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor
12.20	Dr. Ivan Stopar: Gradovi, 4. oddaja: Palacij
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.35	Pod preprogo: Marko Pogorevc
14.30	Ivana Orleanska, nadaljevanka, 1/2, ponovitev
16.00	Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV
16.30	Poročila #
16.45	Volkovi, čarovnice in velikani, 20/26
16.55	Arčibald, risana nanizanka, 13/26
17.05	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.40	Slovenski pesniki in pisatelji: Tone Pavček
18.10	Odkrivajmo znanost: podnebna znanost, 2/10
18.40	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	Tednik
20.55	Na vrat na nos, nanizanka, 4/10
22.00	Odmevi #
22.50	Kulturno poletje
23.40	Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
13.35	TV prodaja
14.05	Videospotnice, ponovitev
14.35	SP v plavanju, posnetek iz Fukuoke
15.35	Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 10/12, ponovitev
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 71. epizoda
17.00	Dr. Quinnova, nanizanka, 11/29
18.00	Razdeljeno mesto, ameriški film
19.30	Videospotnice
20.05	Osamljeni planet: Velika praznovanja
21.00	Poseben pogled: Ob uri, ko gredo velike mačke pit,
francoski film
22.15	Sopranovi, nadaljevanka, 5. del, ponovitev
23.10	Zločinski tango, nanizanka, 3/14
0.00	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Bolnišnica upanja, zadnji del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 37. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog
16.40	Obala ljubezni, 88. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 84. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 41. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 14. del anizanke
20.50	Nikita, 19. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, 11. del nanizanke
22.10	Špiclji, zadnji del nanizanke
23.00	Zlobni dvojček, 2. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 87. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 99. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 19. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Mozaik Slovenije
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 20. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 24. del nanizanke
17.10	Providence, 15. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 1. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 4. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, 18. del nanizanke
20.00	Pri pujsu 3, komedija, 1985 (Dan Monahan)
21.40	Seinfeld, 15. del nanizanke
22.10	Zvezdna vrata, 5. del nanizanke
23.00	Zvezdna vrata, 6. del nanizanke
23.50	Mozaik Slovenije, ponovitev
TROJKA
9.00	TV prodaja
10.00	Iz domače skrinje, ponovitev
11.30	TV prodaja
12.00	Videostrani
13.15	8NET-ka, Skiraj
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Juke Box, kontaktna oddaja
17.15	Vera in čas
17.45	Avto šou
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	8NET-ka, Skiraj
19.15	Glasba
19.55	Poslovne informacije
20.00	Sijaj
21.00 TV razglednica: Izola 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.35 Reporter X 0.05 Juke Box, ponovitev 1.35 Videostrani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.05 čarovnija, serija (15/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Naravni sosedje: Labodi, pz serija(2/6). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (99/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Prihaja dr. Beeching, humoristična serija (6/10). 14.05 Felicity, serija (19/22). 14.50 Življenje ptic: Iskanje partnerja, pz serija (7/10). 15.40 Bro-oklin jug, serija (19/22). 16.25 Glasba. 16.35 Gledališče Baileya Kippera, otroška serija (2/13). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Samoborček, dokumentarna oddaja. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Neumneži, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hrvaške planine: Živeti na vrhu (5/5). 20.40 Kulturno poletje - Verdi v Splitu. 21.40 Evromagazin. 22.20 Odmevi dneva. Poletni program. 22.40 Seks in mesto, humoristična serija (19/30). 23.05 Družina Soprano, serija (19/26). 23.55 Nikita 2., serija (19/22). 0.40 Veliko mesto, ameriški film. Nočni program. 2.25 Policija, serija (299/305). 2.50 Na zdravje, humoristična serija (41/53). 3.15 Nevidni človek, serija (21/23). 4.00 Kulturno poletje - Verdi v Splitu. 5.00 Hit-depo.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 15.45 V prvem planu. 17.15 Poročila. 17.20 Severni veter, serija (1/10). 18.05 Naša dežela, serija (99/150). 19.00 Na zdravje, humoristična serija (41/53). 19.30 Policija, serija (298/305). 19.55 Fotografija na Hrvaškem: Fotografija grofovske družine Pejaćevic 1/2. 20.10 čarovnija, serija (16/52). 21.05 Poročila. 21.15 Reševalna služba VII., serija (21/22). 22.05 Nevidni človek, serija (21/23). 22.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
10.55 Fukuoka: SP v plavanju, prenos. Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.30 Fukuoka:_SP v plavanju, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Željka Ogresta in gostje. 21.15 EP streljanju, reportaža. 21.35 Hit-depo. 23.35 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.15 Franklin, risana serija, otroški program. 7.55 Vsi županovi možje, serija. 8.15 Princ z Bel-Aira, serija. 8.40 sam svoj mojster, serija. 9.05 sam svoj mojster, serija. 9.25 Vitezi za volanom, serija, 10.05 Otrok iz divjine, pustolovski film, 1970 (Margaret Brooks). 11.45 Confetti tivi. 13.00 Tenis, ATP turnir v KitzbBuBhelu, prenos. 15.40 Beverly Hills 90201, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija (Gedeon Burkhard). 21.05 Alarm za Kobro 11, serija. 21.55 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.45 Alfons Haider: Nezadostno, kabare. 23.45 Umetnine. 2.00 Za las, kriminalka, 1973 (James Caan). 3.35 American Diner, drama, 1982 (Steve Guttenberg).
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1320). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Romanca v Benetkah, drama, 1962 (Willy Birgel). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evropska panorama. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1321). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Ramzes, ljubljenec bogov, dokumentarec. 21.05 Igre življenja, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, posnetek. 1.15 Zlata dekleta, serija. 1.40 Univerzum: Ramzes, ljubljenec bogov, dokumentarec. 2.25 Pogledi s strani. 2.30 TV kuhinja. 2.55 Igre življenja, magazin. 3.40 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA T
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Birtt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek ž Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klinika v središču Berlina, zdravniška serija, 2000. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 The Making Of - novo v filmskih stu-dijih. 1.35 Kviz. 2.00 Nakupovanje.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Najlepša leta, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queen, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Stargate, pon. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž, serija. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša, serija. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira, serija. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, show (Sandra Steffi). 21.10 Inšpektorji, kriminalka, 1998 (Louis Gossett, jr., Jonathan Silverman). 23.10 Redakcija special. 0.15 Divja ženska, erotični triler, 1995. 1.55 Veliki bojevnik II, akcijski, 1991. 3.20 Popolna tarča, pon.
PRO 7
6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.25 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje, pon. 9.25 Će gre ljubezen predaleč, melodrama, 1997 (Judith Light, Rick Schroder). 11.10 prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Grace, serija. 12.30 Rose-anne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Mož kot orožje, triler, 1999 (Klaus Lowitsch, Oliver Korittke). 22.15 TV total. 23.20 Switch. 23.50 Policijska parada. 0.15 Pa me ustreli! 0.40 Komedija, pon. 1.10 TV total, pon. 2.00 Switch, pon. 2.30 Policijska parada, pon. 2.55 Pro7, reportaže, pon. 3.35 Arabella, pon.
Petek, 27. julij
SLOVENIJA 1
7.55	Kultura
8.00	Odmevi, ponovitev #
8.30	Prisluhnimo tišini #
9.00	N. Simončič: Kljukčeve dogodivščine
9.15	Volkovi, čarovnice in velikani, 20/26
9.25	Arčibald, risana nanizanka, 13/26
9.35	Enajsta šola, oddaja za radovedneže
10.00	Slovenski pesniki in pisatelji: Tone Pavček, ponovitev
10.30	Odkrivajmo znanost: Podnebna znanost, 2/10
11.00	Alpe, Donava, Jadran: Podobe iz Srednje Evrope #
11.30	Ulica je naša, nizozemska drama, ponovitev
13.00	Poročila #
13.10	Vremenska panorama
13.40	Alpe, Donava, Jadran: Casanovove Benetke
14.10	Na vrat na nos, nanizanka, 4/10, ponovitev
15.05	Vsakdanjik in praznik, ponovitev
15.55	Mostovi
16.30	Poročila #
16.45	Rdeči grafit
17.10	Ole Aleksander, nadaljevanka, 4/7
17.50	Zgodbe iz Amerike: Divji zahod nekoč in danes #
18.40	Risanka
19.00	Kronika #
19.30	Dnevnik #
20.00	V dobrem in slabem, nanizanka, 11/13
21.10	Deteljica
21.20	Fina gospa, nanizanka, 4/10
22.00	Odmevi #
22.50	Polnočni klub
0.05	Zgodbe iz Amerike: Divji zahod nekoč in danes, pon.
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
13.30	TV prodaja
14.00	Videospotnice, ponovitev
14.35	SP v plavanju, posnetek iz Fukuoke
15.35	Mogočne konstrukcije, dokum. serija, 7/10, ponovitev
16.30	Rad imam Lucy, nanizanka, 72. epizoda
17.00	Dr. Quinnova, nanizanka, 12/29
18.00	Fant sreča dekle, ameriško-kanadski film
19.35	Videospotnice
20.05	Kanzi: Genialni šimpanz, ki izraža čustva, dokumentarna
oddaja, 1. del
20.55	Plemstvo, nadaljevanka, 3/6
21.45	Mož proti možu, nemški film
23.05	Zgodbe Ruth Rendell, nanizanka, 4/6
23.55	Iz slovenskih jazz klubov, Jazz klub Satchmo:
Aaly trio in Ken Vandermark
0.50	Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Newyorška policija, 1. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 38. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Spremenite svoj življenjski slog
16.40	Obala ljubezni, 89. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 85. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 42. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 1. del nanizanke
20.50	Nikita, 20. del nanizanke
21.40	Seks v mestu, zadnji del nanizanke
22.10	Zlata krila, zadnji del nanizanke
23.00	Nevarne dirke, 17. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 88. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 100. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 20. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Pop'n'Roll, ponovitev
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 21. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, 25. del nanizanke
17.10	Providence, 16. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 2. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 5. del nanizanke
19.00	Jack in Jill, zadnji del ameriške nanizanke
20.00	Ugrabljeni razvajenci, komedija (Ethan Randall)
21.40	Felicity, 8. del nanizanke
22.30	Rock v Riu, posnetek koncerta, 7/7
0.30	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
9.00	TV prodaja
10.00	Iz domače skrinje, ponovitev
11.30	TV prodaja, nato Videostrani
13.15	8NET-ka, Skiraj
13.30	Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15	Iz domače skrinje, ponovitev
15.45	Juke Box, kontaktna oddaja
17.15	Razvoj avtomobilizma
17.45	TV razglednica - Izola
18.15	Kuharski dvoboj
19.00	8NET-ka, Skiraj
19.15	Glasba
19.55	Poslovne informacije
20.00	Koncert
21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Videostrani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.05 čarovnija, serija (16/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Naravni sosedje: Svinje se znajo izkazati, pz serija (3/6). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (100/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Prihaja dr. Beeching, humor. serija (7/10). 14.05 Felicity, serija (20/22). 14.50 Življenje ptic: Zahteve jajca, pz serija (8/10). 15.40 Brooklin jug, serija (20/22). 16.25 Glasba. 16.30 Narodni parki: Mljet. 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe-Donava-Jadran. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd: Zdenka Kovačićek (2/2). 21.10 Moja nesmrtna ljubezen, ameriški film. 23.10 Odmevi dneva. Poletni program. 23.30 Seks in mesto, humoristična serija (20/30). 23.55 Družina Soprano, serija (20/26). 0.50 Nikita 2., serija (20/22). 1.35 Projekt "Lovec na sence 3", ameriški film. Nočni program. 3.10 Žena, njeni možje in foton, ameriški film. 4.40 Policija, serija (300/305). 5.05 Zakon in red: Oddelek za žrtve, (19/22). 5.50 Na meji mogočega, serija (36/44). 6.35 Pravi čas.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 16.05 Turistični magazin. 17.15 Poročila. 17.20 Reševalna služba VII., serija (21/22). 18.05 Naša dežela, serija (100/150). 19.00 Zakonske vode, humoristična serija (184/210). 19.30 Policija, serija (299/305). 19.55 Fotografija na Hrvaškem: Fotografija grofovske družine Pejaćević 2/2. 20.10 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija (19/22). 21.00 Poročila. 21.10 S polnimi jadri: Proti Komiži, zabavna oddaja. 22.15 Pravi čas. 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
10.55 Fukuoka: SP v plavanju, prenos. nato Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.30 Fukuoka: SP v plavanju, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Ekran 2000: "Več od igre, BBB". 21.00 Na meji mogočega, serija (36/44). 21.45 Čas je za jazz: Noč jazza - Split '99.
AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program. 7.55 Življenje in jaz, serija. 8.20 Nick Freno, serija. 8.45 Vsi županovi možje, serija. 9.05 Princ z Bel-Aira, serija. 9.40 Sam svoj mojster, serija. 10.55 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.45 Formula 1, VN Nemčije, trening, prenos. 14.05 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, prenos. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Film po izboru gledalcev: Vonj po denarju, komedija, 1997 (Chris Tucker); Butec in butec, komedija, 1994 (Jim Carrey); Angela varuha, komedija, 1995 (Gerard Depardieu). 21.50 Lov na pravico, akcijski, 1991 (Steven Seagal, r: John Flynn). 23.15 Platov beg, akcijski, 1996 (Gary Busey, r: James Becket). 0.45 Kobilica, triler, 1988 (Debra Winger). 2.45 Srce Divjega zahoda, vestern, 1975. 4.20 Vitezi za volanom, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dekle Happy, komedija, 1965 (Elvis Presley). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Igre življenja, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1322). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Veliki zapeljivci - posel z izdelki znanih blagovnih znamk, dokum. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 nogomet, avstrijska liga, posnetek. 0.45 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, prenos. 1.30 Zlata dekleta, serija. 1.55 Veliki zapeljivci, posel z izdelki znanih blagovnih znamk, dokumentarec. 2.40 Pogledi s strani. 2.45 Modern times, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager, zf. serija, 2000. 21.15 Temu se smeji svet, zabavni show. 22.15 Mirkomanija, novi zabavni show, 1/11 (Mirko Nončev). 22.45 Debeluh in Belgijec, začetek serijske komedije, 1/13 (Dieter Krebs). 23.15 Noč. 23.20 Pogrešani v akciji, akcijski, 1984 (Chuck Norris). 1.05 Frasier, serija. 1.35 Kviz, pon. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek - Naslednje stoletje, pon.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.05 Srebrna dekleta. 8.30 Čudovita leta, pon. 9.00 Velika dieta. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 X-Factor: Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša, serija. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Ekstremno, zdravniški triler, 1996 (Hugh Grant, Gene Hackman). 22.30 Žeja po sovraštvu, Varaj, ljubi in kradi, triler, 1993 (Eric Roberts, John Lithgow). 0.20 Erotične igrice. 1.55 Divja ženska, pon. erotičnega trilerja. 3.35 Žeja po sovraštvu, pon.
PRO 7
7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.30 Velika družina. 9.00 Vsi županovi možje, pon. 9.30 Čas maščevanja, mlad. drama, 1985. 11.15 Prijazna družina. 11.40 Bill Cosby Show. 12.10 Grace. 12.35 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole, pogovor. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Zmeda v mestu. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galileo, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Težave v Kitajski četrti, akcijska komedija, 1986 (Kurt Russell, Dennis Dun). 22.20 Trust, Cena preživetja, akcijski triler, 1997 (Maria Con-chita Alonso) 23.50 Ulice Berlina: Krvavice in belo vino, krimi serija, 1999. 1.45 Trust, Cena preživetja, ponovitev. 3.10 Mož kot orožje, ponovitev.
Sobota, 28. julij
SLOVENIJA 1
7.35 Teletekst 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Krtača 9.15 Male sive celice, kviz 10.05 Nosorog Otto, danski film 11.30 Lingo, TV igrica # 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila #
13.10 Bila sva mlada oba: Ivanka Kraševec
13.45 Mostovi, ponovitev
14.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor
14.50 Nov začetek, ameriški film
16.30 Poročila #
16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka, 12/26 # 17.10 Carski sel, risana nanizanka, 12/26 17.30 Risanka
17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare
18.15 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 6/13 #
18.45 Risanka
19.00 Danes #
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik #
20.00 Gostišče, nizozemski film
21.30 Oko viharja, dokumentarna serija, 1/7
22.00 Poročila #
22.30 Oz, nadaljevanka, 2/8
23.20 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 6/13, pon. # SLOVENIJA 2
7.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 TV prodaja 9.30 Videospotnice
10.00 Caroline v velemestu, nanizanka, 19. epizoda
10.20 Murphy Brown, anizanka, 7/24
10.45 Štafeta mladosti
11.35 Venček narodnozabavnih, 1. del
12.35 TV prodaja
13.10 Vremenska panorama
15.05 Koncert slovenske skupine Babewatch
16.05 Osamljeni planet: Velika praznovanja
17.00 Tajni dosjeji KGB: Neznani leteči predmeti, ameriška
dokumentarna oddaja 18.25 SP v plavanju, posnetek iz Fukuoke 19.30 Videospotnice
20.05 Festival Melodij morja in sonca 2001: Nova scena 21.30 Praksa, nanizanka, 42. epizoda 22.15 Sobotna noč 0.15 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.00	TV prodaja
8.30	Zajec Dolgouhec in prijatelji
10.00	Panda Jin Jin, 5. del risane serije
10.30	Oliver Twist, 21. del risane serije
11.00	Črni pirat, 21. del risane serije
11.30	Robocop oddelek Alfa, 21. del risane serije
12.00	Mladi Herkul, 4. del mladinske serije
12.30	Brata, 14. del nanizanke
13.00	Formula 1, trening
14.00	Zakon v Los Angelesu, 39. del nanizanke
15.00	Prva izdaja, 5. del nanizanke
16.00	Taksisti - vožnja z divje strani, dokumentarna oddaja, 1/2
16.30	Otroški zdravnik, 8. del nanizanke
17.30	Zakaj moja hči?, drama (Linda Gray)
19.15	24 ur
20.00	Neiztrohnjeno srce, melodrama, 1993 (Christian Slater)
21.50	Jeklene magnolije, drama (Sally Field)
0.00	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.30	TV prodaja
10.00	Šivankino uho, vohunski triler (Donald Sutherland)
12.00	Beverly Hills 90210, ponovite 29. dela
13.00	Pop'n'Roll, glasbena oddaja
14.00	Mladoporočenci, ponovitev
14.30	Komedija zmešnjav, ponovitev
15.00	Na sever, 3. del nanizanke
15.50	Skrita kamera, humoristična oddaja
16.15	Vojne igre, triler (Matthew Broderick)
18.05	Hughleyjevi, 20. del nanizanke
18.35	Beverly Hills 90210, 30. del nadaljevanke
19.30	Hughleyjevi, 21. del nanizanke
20.00	Lov za zakladom, 7. del nanizanke
20.50	Sheena, kraljica džungle, 7. del nanizanke
21.40	Pozirala sem za Playboy, drama (Lynda Carter)
23.30	Najbolj neumni roparji, 8. del nanizanke
TROJKA
9.00 TV prodaja 10.00 Juke Box, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Vse za zdravje 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ježek show, glasbeni izbor 21.00 Avtodrom
21.30 In palača ustvari mesto, dokumentarni film o Splitu 22.30 Predstavlja se - Naklo 23.30 Glasba 0.00 Video strani
HTV 1
8.20 Poročila. 8.25 Veter nad močvirjem, ameriški film. 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 35. dakovaški vezaji, glasbeno-dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poročila. 14.05 Oprah Show (289). 14.50 Nadnaravno - neverjetne sposobnosti živali: Bližnja srečanja (6/6). 15.25 Zlata dekleta, humoristična serija (56/180). 15.55 Vinarjeve hčeri, serija (1/6). 16.40 Smrkci, risana serija. 17.05 Risanka. 17.25 SOS - oni nas potrebujejo: V meni se je naredila žalost..., dokumentarni film. 17.50 TUM TUH MUS, zabavno-informativna oddaja. 19.30 Dnevnik. 20.10 Kaj bomo z Bobom?, ameriški film. 21.50 Moške svinje, humoristična serija (9/42). 22.20 Poročila. 22.30 Serijski zločini, serija (2/3). 0.00 Policistka Centerfold, ameriški film. 1.35 Iskreno, noro, snažno -angleški film. Nočni program. 3.20 Policija, serija (301/305). 3.45 Svet zabave. 4.15 čas je za jazz: Noč jazza - Split '99.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 13.25 Hišni ljubimci. 14.10 Pustolovščine iz Knjige vrlin, risana serija (4/12). 14.35 čarovnija, serija. 18.00 Odplešimo ven, kanadski film. 19.30 Policija, serija (300/305). 19.55 TV izložba: Ivo Režek. 20.10 Največje romance 20. stoletja: Maria Callas in Aristotel Onassis (3/26). 20.40 Svet zabave. 21.10 Poročila. 21.20 Festival skupin - Omiš 2001., prenos. 22.40 Zabavni program. 23.10 Festival skupin -Omiš 2001., razglasitev zmagovalcev. 23.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
18.30 TOP DJ MAG. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Mati in sin, humoristična serija (41/42). 20.40 Cosbyjev show VI. (16/26). 21.05 Simpsonovi, risana serija (16/25). 21.30 Na zdravje, humoristična serija (41/53). 21.55 Sport danes. 22.10 Veter jih je zame-tel, argentinski film. (vmes Fukooka: SP v vaterpolu in plavanju).
AVSTRIJA 1
6.40 Franklin, risana serija, otroški program. 8.55 Pika Nogavička, serija, otroški program. 9.50 Miniverzum, otroški program. 11.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.00 Drew Carey, serija. 12.20 Življenje in jaz, serija. 12.45 Formula 1, VN Nemčija, kvalifikacijski trening, prenos s Hockenheimringa. 14.20 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, prenos. 16.10 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 17.10 Srčece, show. 17.50 Kaj bomo z Bobom?, komedija, 1991 (Bill Murray). 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Tisoč akrov, drama, 1997 (Jessica Lange, r: Jocelyn Moore-house). 22.00 Porotnica, triler, 1996 (Demi Moore, r: Brian Gibson). 23.50 Nogomet, avstrijska liga, reportaža. 0.35 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, posnetek. 0.50 Smrtonosna obsedenost, triler, 1989 (Darnell Martin). 2.20 Koj bomo z Bobom?, komedija, 1991. 3.55 Srčece, show.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Vozniki na cesti, komedija, 1961 (Margot Philipp). 10.55 Zvezde padajo na Henrietto, komedija, 1995 (Robert Duvall). 12.35 Med Muhlviertlom in Bavarskim gozdom, reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Moški, o katerem se govori, komedija, 1937 (Hans Moser). 14.35 Brez zavor na Wolfgangsseeju, komedija, 1971 (Heidi Hansen). 16.05 Podobe Avstrije. 16.25 Dežela in ljudje. 16.55 Religije sveta: Bahajci. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.55 Nori par, skeči. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ko glasba zaigražOpen Air 2001, show narodnozabavne glasbe, prenos. 22.30 Čas v sliki. 22.35 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 23.05 Raparazzi, show s Petrom Rappom. 23.50 Čas v sliki. 23.55 Gorila ih Soha, kriminalka, 1967 (Horst Tappert, r: Alfred Vohrer). 1.25 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari, reportaža. 1.55 Pogledi s strani. 2.00 Podobe Avstrije. 2.15 Dežela in ljudje. 2.45 Pogled v deželo, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.55 Kviz. 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, zdravniška serija, 1998. 15.00 Družinski zakon, odvetniška serija, 1999. 16.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1996. 17.00 Res je (Milena Preradovic), možen prenos nogometa. 17.30 V bliskavici, magazin. 18.00 Bodo Bach. 18.30 Poročila. 19.00 Secret Agent Man, Tajni agent, začetek akcijske serije, 1/12, 2000 (Costas Mandylor). 20.00 C.O.PS. ž Best of TV. 20.15 Nogomet, nemška liga. 22.15 Full Metal Jacket, proti-vojna drama, 1987 (Matthew Modine, Adam Baldwin). 0.30 Grad poželenja, erotični, 1996. 2.05 Sam proti prihodnosti, pon. 2.55 Rdeča četrt, pon. 3.45 Družinski zakon, pon.
RTL
5.15 Otroški program. 11.00 Formula 1 - VN Nemčije, prenos treninga. 11.55 A-Team. 12.45 Formula 1 - kvalifikacij. trening za VN Nemčije. 14.30 Kako je nastajal film Jurski park 3. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Team Knight Rider, akcijska serija, 1997. 16.50 A-Team, akcij. serija. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Mladi predsednik, komedija, 1996 (Brock Pierce). 22.15 Nevarnost iz vesolja, znanstveno fantastični triler, 1996 (Brian Kerwin, Elizabeth Pena). 23.55 South Park. 0.20 Mad TV. 1.10 Jurski park 3, pon. doku.
I.30	Top of the Pops. 2.20 Beverly Hills, 90210. 3.05 A-Team, pon.
RTL 2
6.05 Pristaniške podgane. 6.50 Novo v kinu. 7.15 Prisrčna gospodinja. 7.35 Ljubezen brez povratka. 8.25 radijska postaja. 9.10 Najlepša leta. 9.35 Bravo TV, pon. 10.50 Na pomoč, moj oče je neviden, fantazijska komedija, 1998. 12.30 Highlander, serija. 13.25 Sliders, Paralelni svet, serija. 14.20 F/X, akcijska serija, 1996. 15.20 Akcija Chicago, Očetov najslabši dan, komedija, 1997 (Judge Reinhold). 17.05 L.A. Heat, kriminalna serija, 1997. 18.05 Walker, teksaški ranger, serija. 20.00 Poročila. 20.15 Džungla je ponorela, akcijska komedija, 1990 (Leon Schuster). 22.05 Velika dieta, show. 23.00 Extremno, zdravniški triler, 1996 (Hugh Grant). 1.15 Scary Legends, vem, da boš nocoj umrl, grozljivka, 1997 (James Mardsen). 2.50 V rokah smrti, akcijski, 1995 (Carol Alt).
PRO 7
6.00 Čas maščevanja, kriminalka, 1985. 7.30 Otroški program.
II.40	Kurja polt, serija. 12.00 Dvojcici, serija. 12.25 S Club 7 v L.A.-ju. 12.55 S Club 7 v L.A.žju. 13.30 Prijazna družina. 13.50 Prijazna družina, serijqa. 14.20 Dharma in Greg. 14.45 Prijatelji. 15.10 Simpsonovi, risana serija. 15.40 Sabrina, serija. 16.05 Dawson's Creek, Simpatije, serija. 17.00 Roswell, serija. 18.00 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX. 19.55 Poročila. 20.15 Tisoč aker, družinska drama, 1997 (Jessica Lange, Michelle Pfeiffer, Jason Robards). 22.20 Umazani Harry se vrača, akcijski, 1983 (Clint Eastwood, Sondra Locke). 0.25 Sex & Zen, erotični, 1991. 1.50 Zaščiti in ubij, akcijski, 1993 (Jake Quinn). 3.05 Ulice Berlina: Krvavice in belo vino, kriminalka, 1999.
EUROSPORT
8.30 Nori športi. 9.30 Odbojka na mivki. 10.00 Plavanje: SP skoki v vodo, ženske, prenos. 11.00 SP v plavanju, prenos. 13.00 Nogomet, liga prvakov. 14.00 Plavanje - SP 14.30 Motorsport: formula 3, prenows. 16.00 Kolesarstvo: Tour de France, 19. etapa: Orleans-Evry, prenos. 18.00 Športna poročila. 18.15 SP v plavanju, pon. 20.00 Boks, posnetki. 21.00 Sp v judu, posnetek iz Muen-chna. 22.00 Kolesarstvo: Tour de France. 23.00 Športna poročila. 23.15 Tenis - ATP turnir v Kitzbuehlu, polfinale. 0.15 Motorsport. 1.15 Plavanje, pon. 1.45 Športna poročila.
dsf
5.00 Jutranji program. 9.00 Takeshi's Castle. 9.45 DSF reportaže. 10.15 Baseball Max. 10.45 Košarka, NBA, pon. 11.15 World Coccer. 12.45 Normal, magazin. 12.15 Rally. 12.45 DSF reportaže. 13.15 Nogomet, 2. liga. 14.15 Snowboard, magazin. 14.45 Nori športi. 15.30 Športni magazin. 16.00 Automagazin. 17.00 Formula 1 ž VN Nemčije, kvalifikacije. 18.00 Nogomet, 2. liga. 19.00 Nogomet: AC Milano : FC Valencia, prijateljsko srečanje. 20.45 Nogomet: Amsterdam : Liverpool, prenos. 22.45 Golf. 23.45 Wrestling. 2.15 Monster Trucks.
Nedelja, 29. julij
SLOVENIJA 1
7.40 Teletekst
8.00 Živ žav: Telebajski, 37. oddaja; Krtek, risana
nanizanka, 6., zadnja epizoda; Mali leteči medvedki, risana nanizanka, 4/12 9.55 Promenadni koncert 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper 10.55 Srečanja z živalmi, poljudnoznanstvena serija, 6/10 # 11.20 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha # 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila # 13.15 Pod klobukom
14.05 V dobrem in slabem, nanizanka, 11/13
14.50 Fina gospa, nanizanka, 4/10
15.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor
15.55 Umetnost bivanja, oddaja TV Maribor
16.30 Poročila #
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.35 Slovenski magazin
18.05 Vino moje dežele - Dolenjski vinorodni okoliš
18.30 Risanka
18.45 Žrebanje lota
19.00 Danes #
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik #
20.00 Ivana Orleanska, nadaljevanka, 2., zadnji del 21.30 Intervju 22.30 Poročila #
22.45 Mali veliki mož, ameriški film
SLOVENIJA 2
7.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.20 TV prodaja 9.50 Videospotnice 10.25 Plemstvo, nadaljevanka, 3/6 11.15 Obljubljena dežela, nanizanka, 3/22 12.00 V duhu glasbenega in plesnega izročila: Turčija 12.30 TV prodaja
13.00 Plenilci, poljudnoznanstvena serija, 3/6, ponovitev 13.30 Vremenska panorama 14.50 Stikalo, ameriški film
16.25 DP v odbojki na mivki: Finale, posnetek iz Ljubljane 17.25 SP v plavanju, posnetek iz Fukuoke 18.25 Grand prix v speedwayu, posnetek z Danske 19.30 Videospotnice
20.05 Naše 20. stoletje, dokumentarna serija, 11/12 21.00 Murphy Brown, nanizanka, 8/24 21.25 Homo turisticus 21.55 Končnica
22.55 Holst: Planeti, plesna oddaja 23.45 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.00 TV prodaja 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji 10.00 Panda Jin Jin, 6. del risane serije 10.30 Oliver Twist, zadnji del risane serije 11.00 Črni pirat, 22. del risane serije 11.30 Robocop oddelek Alfa, 22. del risane serije 12.00 Mladi Herkul, 5. del mladinske serije 12.30 Brata, 15. del nanizanke 13.00 Skoraj popolni par, 4. del nanizanke 13.30 Formula 1: Hockenheim, prenos dirke 16.00 Taksisti - vožnja z divje strani, dokumentarna oddaja, 2/2 16.30 Gorski zdravnik, 9. del nanizanke 17.30 Skrivne solze, nemška drama (Simone Thomalla) 19.15 24 ur
20.00 Nadine, komedija, 1987 (Kim Basinger) 21.30 Tat za vedno, 20. del nanizanke 22.20 Ljubezenski hrošč, komedija (Dean Jones) 0.15 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.10 TV prodaja
9.40 Kockar, drama, 1961 (Paul Newman) 12.00 Melrose Place, ponovitev 13.00 Pop'n'Roll, ponovitev 14.00 Komedija zmešnjav, ponovitev 14.30 Na sever, 4. del nanizanke
15.20 Pustolovščine Hucka Finna, pustolovski film (Elijah Wood)
17.10 Adijo, pamet, 15. del nanizanke
18.05 Hughleyjevi, 22. del nanizanke
18.35 Melrose Place, 30. del nadaljevanke
19.30 Hughleyjevi, zadnji del humoristične nanizanke
20.00 Lov za zakladom, 8. del nanizanke
20.50 Sheena, kraljica džungle, 8. del nanizanke
21.40 Maščevanje je sladko, romantična komedija (Rosanna
Arquette) 23.15 Adrenalina
TROJKA
7.00 TV prodaja 9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Video strani 11.30 Koncert 13.00 Vera in čas, ponovitev 13.30 V sedlu, ponovitev 14.00 Inline hokej, reportaža 14.30 Avtodrom 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Ježek show, glasbeni izbor 18.30 Štiri tačke
19.00 Politična konferenca, ponovitev 19.30 Knjiga, ponovitev 20.00 Reporter X 20.30 Avto šou
21.00 In palača ustvari mesto, dokumentarni film 22.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 23.30 TV razglednica ž Izola 23.30 Video strani
HTV 1
7.35 Poročila. 7.40 Otroški program. 10.00 Zadar: Maša, prenos. 11.00 Portret cerkve in mesta. 11.20 Spomin naroda: Inštitut za hrvaški jezik in jezikoslovje. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 Skrivnost van Goghovih del. 15.00 Zlata dekleta, humoristična serija (57/180). 15.25 Poročila. 15.35 Raziskovalec: Škorpijonov napad, pz serija (33/36). 16.40 Hotel Grand 2., serija (1/10). 17.35 Perry Mason: Primer umorjene dame, ameriški film. 19.10 Risanka. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Berači in sinovi, dramska serija (5/13). 21.05 Dim, ameriški film. 23.00 Madiganovi, humoristična serija (3/12). 23.25 Poročila. Nočni program. 23.35 Policija, serija (302/305). 0.00 Hotel Grand 2., serija (1/10). 0.50 Ksena
-	bojevniška princesa, serija (21/24). 01.35 Raziskovalec: Škorpijonov napad, pz serija (33/36). 2.30 Ken Loach, angleški dokumentarni film. 3.20 Skrivnost van Goghovih del. 4.20 Zemlja in svoboda, angleški film. 6.05 Mesečina.
HTV 2
8.10 Policija, serija. 11.05 Naša dežela, serija. 15.20 Serijski zločini, serija (2/3). 16.50 Briljanteen. 17.20 Risanka. 17.55 Vizum: Švica. 18.30 Ksena - bojevniška princesa, serija (21/24). 19.15 Fotografija grofovske družine Pejaćević 2/2. 19.30 Policija, serija (301/305). 19.55 TV izložba: Slavko Sohaj. 20.10 Potovanja: Avstralija (4/11). 20.55 Poročila. 21.05 Mesečina. 21.55 Ken Loach, angleški dokumentarni film. 22.45 Zemlja in svoboda, angleški film. 0.30 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
13.50 Hockenheim: Formula 1 za Veliko nagrado Nemčije, prenos. 16.00 Fukooka: SP v vaterpolu in plavanju, posnetek. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.15 Vesoljski otok 1, serija (14/26). 21.00 Šport danes. 21.20 Ethno Ambient Salona 2000. 21.50 Rock Club: Alanis Morisette. 22.50 Hrvaški glasbeni program. (možen prenos vaterpola in plavanja iz Fukooke).
AVSTRIJA 1
6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Miniverzum, otroški program. 9.20 Formula 1, VN Nemčije, ogrevanje, prenos. 10.05 Šport. 10.35 Tenis, ATP turnir v Kitzbuhelu, prenos. 13.00 Formula 1, VN Nemčije, prenos dirke z Hockenheimringa. 16.00 Nogomet, avstrijska liga: Tirol : Austria Memphis, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Razkritje, triler, 1994 (Michael Douglas, Barry Levinson). 22.20 Columbo: Smrt na plaži, kriminalka, 1971 (Peter Falk, r: Patrick McGoohan) 23.55 Zločin stoletja, kri-midrama, 1996 (Stephen rea, r: Mary Rydell). 1.45 Razkritje, triler, 1994. 3.45 Za las, kriminalka, 1973.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Krščanstvo 2000: Rajski vrt, dokumentarec. 9.50 Salzburške slavnostne igre 2001, reportaža. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Hura, spet smo samski, komedija, 1970 (Georg Thomalla). 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.25 Univerzum: Ledeni kiti, dokumentarec. 15.10 Heidi in Erni, serija. 15.35 Zadnji pešec, domovinski film, 1960 (Heinz Erhardt). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dežela dolin: Vzhodna Štajerska, dokumentarec. 17.55 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Zablode srca, melodrama, 1996 (Andreas Herder, r: Karola Zeisberg). 21.45 Čas v sliki. 21.55 Opombe k zgodovini televizije (4), magazin. 22.55 Čas v sliki. 23.00 Rojen v Absurdistanu, drama, 1998 (Julia Stemberger, r: Houchang Allahyari). 0.50 Pod kalifornijskim soncem, kriminalka, 1997 (William Devane). 3.35 Kulturni tednik. 4.00 Pogledi s strani.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.30 Ujeti v predoru časa, fantazijski, 1998. 8.05 Weck Up, jutranji magazin. 9.05 Šaljive novice. 10.05 Mirkomania, show, pon. 10.35 Debeluh in Belgijec. 11.05 Koenig. 12.05 Klinika Rosenau. 13.05 South Hotel Stern. 14.05 Pensacola, Zlata krila, serija. 15.00 J. A. G., akcijska serija, 2000. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Far-scape, Pogrešani v vesolju, zf. serija. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 I.Q. - Ljubezen je relativna, ljubezenska komedija, 1994 (Tim Robbins, Walter Matt-hau, Meg Ryan). 22.15 Kopalna sol, parodija. 22.45 Planetopia, magazin. 23.30 News & Stories. 0.25 Gorila, agentska serija, 1990 (Karim Allaoui). 2.10 Pensacola, pon. 3.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, pon.
RTL
5.20 Otroški program. 8.40 Boksarska trgovina. 9.15 Formula 1 -VN Nemčije, prenos ogrevanja. 10.20 A-Team. 12.05 Team Knight Rider. 13.00 Formula 1 - VN Nemčije - pred startom. 14.00 Formula 1 - dirka za VN Nemčije, prenos. 15.45 Formula 1 - VN Nemčije. 16.45 Exclusiv, vikend magazin, v živo iz Hochenheimringa (Frauke Ludowig). 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Razkritje, erotični triler, 1994 (Michael Douglas, Demi More). 22.45 Spiegel TV magazin. 23.30 Animator - sanjska zaposlitev pod palmami, dokumentarec. 0.10 South Park. 0.40 Prime Time. 1.00 The Bronx, policijski triler, 1981 (Paul Newman). 2.45 Oliver Geissen Show.
RTL 2
5.50 Pristaniške podgane, krim. serija. 6.35 Flipper, nove pustolovščine. 8.05 Countdown X - Alarm v vesolju. 8.50 Škandal na West Pointu, drama, 1994. 10.40 Akcija Chicago - Očetov najslabši dan. 12.30 Džungla je ponorela, pon. komedije. 14.10 Reklamni spoti. 15.20 Milka on Tour - Be a Star. 15.35 Bravo TV, mladinski magazin. 17.00 Halo. 18.05 Čudoviti svet neumnosti, kom. serija. 19.00 TV TV. 20.00 Poročila. 20.15 Velika dieta, show, finale z Jenny Elvers. 22.00 Mega Man, akcijski show. 23.00 TV TV pon. 0.00 Electric Blue. 0.55 Firebase, Krvava ofenziva, vojna drama, 1989 (Wings Hauser). 2.20 Scary Legends, pon. 3.55 Škandal na West Pointu, pon.
PRO 7
6.05 S Club 7 v L.A.žju. 6.30 Roswell. 7.15 Cosby & Kids. 7.35 Dennis. 8.00 Nedokončana zgodba. 8.25 Inšpektor Gadget. 8.50 Sindbadove fantastične pustolovščine. 9.15 Sylvester in Tweety. 9.40 Pinky & Brain. 10.05 Simpsonovi. 10.30 CinemaxX TV. 11.20 Jets - Življenje na robu, serija. 12.10 Viper. 13.05 Largo Winch
-	Nevarna dediščina. 14.00 Dekle s koledarja, komedija, 1993 (Jason Pristley). 15.35 Pustolovščine na ranču divjih voda, pustolovski, 1994 (Mary Kate Olsen). 17.15 Ekspedicija v zeleni pekel, pustolovski, 1998 (Fred Ward). 18.55 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Gola pištola, komedija, 1988 (O. J. Simpson, Leslie Nielsen). 22.05 Focus TV. 23.05 Caligula, zgodovinska drama, 1980 (Malcolm Mc Dowell). 1.35 Ekspedicija v zeleni pekel, pon. filma. 3.15 Largo Winch - Nevarna dediščina, pon.
EUROSPORT
8.30 SP v plavanju, pon. 9.00 SP v plavanju, skoki v vodo, finale, moški, prenos. 10.15 Formula 3000. 11.00 SP v plavanju,, prenos. 14.00 Motociklizem, prenos iz Brands Hatcha. 14.00 Motocikli-zem, prenos. 15.00 Kolesarstvo - Tourde France, 20. zadnja etapa: Corbeil-Essones-Pariz, prenos. 18.00 Športna poročila. 18.15 SP v plavanju. 19.00 Motociklizem, superbike. 19.45 Ameriška Le Mans serija. 20.45 Nascar serija. 22.00 Cart serija, prenos iz Chicaga. 0.00 Športna poročila. 0.15 Tenis - ATP turnir v Kitzbuehlu, finale. 1.15 Športna poročila.
dSf
5.30 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin, pon. 8.45 Nogomet. 9.45 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 DSF reportaže. 13.30 Potovalni magazin: Tunizija. 14.15 Šport po svetu, special. 14.30 Automagazin, pon. 15.30 Avtomobilizem. 16.30 Nogometni magazin, pon. 17.00 Nezadržni. 17.30 Nogomet. 18.45 DSF reportaže. 19.15 Motorsport. 20.15 Formula 1: VN Nemčije, povzetek dirke. 21.15 DSF reportaže. 21.45 Nogomet. 22.45 Boks. 23.45 Golf ž turnir v Noordwijku. 0.45 Lumberjack. 2.15 Monster Trucks.
Ponedeljek, 30. julij
SLOVENIJA 1
7.40 Teletekst 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna #
8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Rdeči grafit
9.40 Ole Aleksander, nadaljevanka, 4/7 10.00 Svet divjih živali, poljudnoznanstvena serija, 5/9 # 10.30 Zgodbe iz Amerike - Divji zahod nekoč in danes # 11.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 6/13 # 12.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 13.00 Poročila #
13.15 Bila sva mlada oba: Henček Burkat 13.45 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.40 Polnočni klub 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila #
16.45 Tomažev svet: Sašo, izobraževalna oddaja za otroke,
5. del# 16.50 Telebajski, ponovitev 17.15 Radovedni Taček: Obroč 17.45 Zakaj ravno jaz, dokumentarna oddaja 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik #
20.00 Klinika pod palmami, nanizanka, 2/12 21.00 Apartheid ni umrl, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi # 22.45 Branja 22.50 Brez reza
23.40 Magritte - Poskus nemogočega, dokumentarni film 0.30 Zakaj ravno jaz, dokumentarna oddaja, ponovitev
SLOVENIJA 2
7.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice
15.35 Kanzi: genialni šimpanz, ki izraža čustva, japonska
dokumentarna oddaja, 1. del 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 73. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 14/29 18.00 Peta hiša na levi, družinska nanizanka, 5/10 # 18.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 19.30 Videospotnice
20.05 Mogočne konstrukcije, dokumentarna serija, 8/10 21.00 Studio City 22.00 Med sosedi, nanizanka, 8/13 22.20 Metropolis 22.50 Brane Rončel izza odra 0.50 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Newyorška policija, 2. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 40. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Jane Fonda, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 90. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 86. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 43. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 2. del nanizanke
20.50	Nikita, 21. del nanizanke
21.40	Prijatelji, 1. del nanizanke
22.10	Zahodno krilo, 1. del nanizanke
23.00	Zlobni dvojček, 3. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 89. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	V prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 101. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 21. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 22. del humoristične nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Zvezdne steze: Nova generacija, zadnji del nanizanke
17.10	Providence, 17. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 3. del humoristične nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 6. del humoristične nanizanke
19.00	Obalna straža, 1. del nanizanke
20.00	Odštevanje v kaos, akcijski (Ken Olin)
21.30	Seinfeld, 16. del humoristične nanizanke
22.00	Zvezdna vrata, 7. del nanizanke
22.50	Zvezdna vrata, 8. del nanizanke
23.40	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
10.00 TV prodaja
11.00 Iz domače skrinje, ponovitev
12.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža
12.30 Video strani
13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev
15.45 Juke Box, kontaktna oddaja
17.15 Motor Show Report
17.45 V sedlu
18.15 Kuharski dvoboj
19.00 Glasba
20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Digitalna enciklopedija vesolja: Mars - preteklost, sedanjost in prihodnost Rdečega planeta (5/11). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Naravni sosedje, pz serija (4/6). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (101/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Prihaja dr. Bee-ching, humoristična serija (8/10). 14.05 Felicity, serija (21/22).
14.50 Življenje ptic: Težave starševstva, pz serija (9/10). 15.40 Brooklin jug, serija (21/22). 16.25 Glasba. 16.35 Ogledalce, ogledalce - otroška serija (21/46). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Spomini na Domovinsko vojno, dokumentarna oddaja. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Muha, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Šehit, dokumentarna film. 21.00 Turistični magazin. 22.15 Odmevi dneva. Poletni program. 22.35 Seks in mesto, humoristična serija (21/30). 23.05 Družina Soprano, serija (21/26). 23.45 Nikita 2., serija (21/22). 0.30 Vladar mesta, ameriški film. Nočni program. 2.25 Policija, serija (303/305). 2.50 Mati in sin, humoristična serija (42/42). 3.20 Zahodno krilo II., serija (21/22). ČB v barvi: 4.05 ameriški film.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.15 Poročila. 17.20 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija (19/22). 18.05 Naša dežela, serija (101/150). 19.00 Mati in sin, humoristična serija (42/42). 19.30 Policija, serija (302/305). 19.55 TV izložba. 20.10 čarovnija, serija (17/52). 21.05 Poročila. 21.15 Zahodno krilo II., serija (21/22). 22.05 Ciklus "Inšpektor Montalbano": Zvok violine, italijanski film. 23.50 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
19.30 Hrvaški glasbeni program. ČB v barvi: 20.15 The Cobweb, ameriški film. 22.15 Črno-belo v barvi. 23.00 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.25 Ootroški program. 8.00 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Princ z Bel-Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.35 Vitezi za volanom, serija. 10.15 Ernest ponovno jezdi, komedija, 1994 (Jim Varney). 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Karibski pirati (1), pustolovski film, 1998 (Mario Adorf, r: Lamberto Bava). 23.20 Popoln pobeg, akcijski film, 1998 (Adrian Pasdar, r: Armand Mastroianni). 0.50 Mačji ples, vestern, 1973 (Burt Reynolds). 2.40 Noč živih mrličev, triler, 1990 (Patricia Tallman). 4.00 Mož za umor, kriminalka, 1935.
AVSTRIJA 2
6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1322). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Brez zavor na Wolfgangseeju, komedija, 1971. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija (Christian Wolff). 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Manhattan, komedija, 1979 (Woody Allen). 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Kraj srečanja kultura. 3.40 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Wolffov revir, krimi serija, 2000. 21.15 Šaljive reportaže. 21.45 Anke, zabavni show (Anke Engelke). 22.15 Rdeča četrt, serija, 2000. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Noč. 0.40 V bliskavici, pon.
I.15	Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 2.05 Nakupovanje. 3.00 Wolffov revir.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1645). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2280). 20.15 Kviz 21 (Hans Meiser). 21.15 Za rešetkami, ženska kaznilnica, dramska serija, 2001 (Barbara Freier). 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno, serija, 1996. 2.50 Nočni žurnal, pon.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.30 Srebrna dekleta. 8.55 Srebrna dekleta. 9.20 Trije moški in nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja. 10.10 Radijska postaja. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša, serija.
II.35	Prijazna hiša. 12.00 X-Factor - Nepojmljivi. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostinski kolidž. 18.00 Prijazna hiša, serija. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Slab strel, hokejska komedija, 1977 (Paul Newman, Michael Ontkean). 22.30 Exklusiv, reportaže: seksi počitnice na Poljskem. 23.20 Ameriški vojaki, akcijski, 1991. 0.55 Opešan strel, pon. 3.10 Ameriški vojaki, pon.
PRO 7
6.05 Galileo. 6.30 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Dharma & Greg. 7.50 Andreas Turck, ljubezenske zgodbe. 8.50 Pogovor, pon. 9.20 Pustolovščine na ranču divjih voda, komedija, pon. 11.05 Desert Forges, pustolovski show. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Zmeda v mestu. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znanstveni magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, krimi serija. 21.15 Sedem dni - Vrata v čas. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.50 Nekako v L.A.-ju. 0.15 Seinfeld. 0.45 CinemaxX TV. 1.35 Dexterjev laboratorij, risana serija. 1.55 Dexterjev laboratorij. 2.40 TV total. 3.30 Sedem dni - Vrata v čas, pon.
EUROSPORT
8.30 Cart FedEx serija, pon. 9.30 Superbike, pon. 11.30 Motor-sport. 12.30 Motociklizem. 13.30 Cart FedEx, pon. 14.30 Tenis: WTA turnir v Stanfordu, finale. 15.30 Vaterpolo, SP v Fukuoki, finale, moški. 16.30 SP v judu, posnetek iz Muenchna. 17.30 Nogomet, ženske, do 18 let, finale, posn. z Norveške. 19.00 Nogomet, ženske do 18 let, posnetek. 20.30 Watts. 21.00 Boks. 22.00 Motociklizem, motorji priklopniki. 23.00 Športna poročila. 23.15 Nogomet, ženske, pon. 0.45 WATTS. 1.15 športna poročila.
DŠF
5.00 Jutranji program. 7.00 Takeshi's Castle. 8.15 Nogomet. 9.30 Pogovor o nogometu. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Nogomet. 14.00 Xapatan. 14.30 Takeshi's Catle. 15.15 Pago Pago. 1600 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.15 Pago Pago. 18.00 Športna poročila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 19.45 Nogomet. 20.15 Nogomet: Union Berlin : Hannover 96, prenos. 22.15 Nogomet, pregled. 22.30 Boks. 23.30 Borilni športi. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
Torek, 31. julij
SLOVENIJA 1
7.35 Teletekst 7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi
9.00 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 9/39
9.25 Radovedni Taček: Obroč
9.40 Tomažev svet: Sašo, izobraževalna oddaja za otroke,
5. del# 9.45 Lahkih nog naokrog 10.30 Zakaj ravno jaz, dokumentarna oddaja 11.10 Naokoli po Nemčiji: Chiemsee in Nordernay 12.05 Klinika pod palmami, nanizanka, 2/12 13.00 Poročila # 13.10 Koncert v Postojnski jami 14.15 Apartheid ni umrl, dokumentarna oddaja 15.05 Kulturno poletje 15.55 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila #
16.45 An ban pet podgan, otroška serija, 8/9
17.10 Izpodnebnik, nadaljevanka, 3/13
17.50 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija, 1/5 #
18.40 Risanka
19.00 Kronika #
19.30 Dnevnik #
20.00 Tramontana, nadaljevanka, 6/10 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.45 Sofie, drama, 1/3
23.35 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija, ponovitev SLOVENIJA 2
7.45 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 TV prodaja 14.55 Videospotnice 15.30 Studio City
16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 74. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 15/29 18.00 Sklati zvezde z neba, angleški film 20.10 Venček narodnozabavnih, 2. del 21.05 Vertikalna ljubezen, kubanski film 22.40 Sopranovi, nadaljevanka, 6. del, ponovitev 23.30 Pri psihologu, slovenski kratki film 23.40 Dobre sostanovalke spoznaš v stanovanju, slovenski kratki film
23.45 Prodajalci biblij in pušk, ameriški film, ponovitev 1.15 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, ponovitev 9.30 Vse za poljub, ponovitev 10.30 Črni biser, ponovitev 11.20 Obala ljubezni, ponovitev 12.10 TV Dober dan, ponovitev 13.00 TV prodaja
13.30 Newyorška policija, 3. del nanizanke 14.20 Zakon v Los Angelesu, 41. del nanizanke 15.15 TV prodaja
15.45 Oprah Show: Nelson Mandela, pogovorna oddaja 16.40 Obala ljubezni, 91. del nadaljevanke 17.30 Črni biser, 87. del nadaljevanke 18.20 Vse za poljub, 44. del nadaljevanke 19.15 24 ur
20.00 TV Dober dan, 3. del nanizanke 20.50 Nikita, zadnji del nanizanke 21.40 Prijatelji, 2. del nanizanke 22.10 Zahodno krilo, 2. del nanizanke 23.00 Zlobni dvojček, 4. del nanizanke 23.50 M.A.S.H., 90. del nanizanke 0.20 24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00 TV prodaja
9.30 Mladenič v modrem, 102. del nanizanke 10.25 Policisti s srcem, 22. del nanizanke 11.20 TV prodaja 11.50 Ricki Lake, ponovitev 12.45 Mozaik Slovenije 13.45 TV prodaja
14.15 Skrita kamera, humoristična oddaja 14.45 Princ z Bel Aira, 23. del nanizanke 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.15 Temna luka, 1. del nanizanke 17.10 Providence, 1. del nanizanke 18.00 Družina za umret, 4. del nanizanke 18.30 Tretji kamen od sonca, 7. del nanizanke 19.00 Obalna straža, 2. del nanizanke 20.00 Iron Eagle - Jekleni orel, akcijski, 1986 22.00 Seinfeld, 17. del nanizanke 22.30 Zvezdna vrata, 9. del nanizanke 23.20 Zvezdna vrata, 10. del nanizanke 0.10 Mozaik Slovenije, ponovitev
TROJKA
9.00 TV prodaja
10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Video strani 13.00 Razvoj avtomobilizma 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Juke Box, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Motor Show Report 21.30 Iz domače skrinje, kontakna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Juke Box, ponovitev 1.20 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.05 čarovnija, serija (17/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Naravni sosedje, pz serija (5/6). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (102/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Prihaja dr. Bee-ching, humoristična serija (9/10). 14.05 Felicity, serija (22/22). 14.50 Življenje ptic: Meje vzdržljivosti, pz serija (10/10). 15.40 Brooklin jug, serija (22/22). 16.25 Glasba. 16.35 Fant spoznava svet, otroška serija (131/153). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Izobraževalna oddaja. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.13 Pink Panther, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05
Ljudje, ki spreminjajo čas: Morfogenetski proteini, dokumentarna oddaja. 20.40 V prvem planu. 22.15 Odmevi dneva. Poletni program. 22.35 Seks in mesto, humoristična serija (22/30). 23.00 Družina Soprano, serija (22/26). 23.55 Nikita 2., serija (22/22). 0.40 Smrtonosni šarm, ameriški film. Nočni program. 2.15 Policija, serija (10/10). 2.40 Cosbyjev show VI. (17/26). 3.05 Leteči odred III., serija (8/8). 3.50 Lisa in njene zgodbe, francoski TV film. 5.35 Amerika - življenje narave. 6.05 Monoplus.
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.15 Poročila. 17.20 Zahodno krilo II., serija (21/22). 18.05 Naša dežela, serija (102/150). 19.00 Cosbyjev show VI. (17/26). 19.30 Policija, serija (303/305). 19.55 TV izložba: Emil Benćić. 20.10 čarovnija, serija (18/52). 21.05 Poročila. 21.15 Becker, humoristična serija (1/22). 21.40 Empire State Building, dokumentarni film. 22.40 Leteči odred III., serija (8/8). 23.25 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Lisa in njene zgodbe, francoski TV film. 21.55 Monoplus. 22.35 Hrvaški glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.05 Franklin, risana serija, otroški program. 7.45 Vsi županovi možje, serija. 8.05 Pinc z Bel-Aira, serija. 8.30 Sam svoj mojster, serija. 8.55 Sam svoj mojster, serija. 9.15 Vitezi za volanom, serija. 10.00 Veliki rop vlaka, kriminalka, 1978 (Sean Connery). 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.35 Pinky in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel-Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Zasledovana - nevarnost na avtocesti, triler, 1998 (Liane Forestieri, r: Kaspar Heidelbach). 21.50 Hamburg - mesto v strahu, triler, 1998 (Julia Brennermann, r: Daniel Helfer). 23.25 Gridlock - Ulična zmeda, akcijski film, 1995 (David Hasselhoff, r: Sandor Stern). 0.55 Erotični dnevniki, serija. 1.15 Zasledovanažnevarnost na avtocesti, triler, 1998. 2.45 Karibski pirati, pustolovski film, 1998.
AVSTRIJA 2
6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Moški, o katerem se govori, komedija, 1937. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1324). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Na življenje in smrt - strategije ropa-ric: osamljeni bojevniki in lovci v krdelih, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Susan, serija. 1.10 Zlata dekleta. 1.35 Univerzum: Na življenje in smrtžstrategije roparic, dokumentarec. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 TV kuhinja. 2.50 Tema, magazin.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje, serija. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Nevarna strast, triler, 1998 (Gedeon Burkhard, Denis Virieux). 22.15 Akti special: sovražnik v mojem telesu. 23.15 Pla-netopia, reportaže. 0.05 Noč. 0.25F rasier. 0.55 V bliskavici. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje. 3.00 Star Trek, pon. 3.50 Franklin, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Sam svoj mosjter. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1646). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2281). 20.15 SK Babies, krimi serija, 1998 (Fab9ian Harloff). 21.10 V imenu zakona, krimi serija. 22.10 Quincy, krimi serija, 1978. 23.05 Policijski zdravnik Danger^ield, krimi serija, 1995. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 RTL nočni žurnal.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.30 Srebrna dekleta. 8.55 Najlepša leta. 9.20 Princ z BelžAira. 9.45 Radijska postaja. 10.10 Radijska postaja. 10.35 King of Queens. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Neumni prestopniki. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta.17.30 Bostonski kolidž. 18.00 Prijazna hiša, serija. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z Bel-Aira. 20.00 Poročila. 20.15 Wild Things, Divje stvari, začetek doku. serije, 1/5, 1995 (Daniel Hartwig). 21.10 Neumni vozniki. 22.10 Exklusiv, reportaže: lepotne operacije na preizkušnji. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.00 Foxy Fantasies, erotična serija, 1992. 1.10 Peep - Verona Feldbush. 2.15 Spi z menoj - ljubezen v troje, romanca, 1994. 3.55 Dark Planet, pustolovski, 1996.
PRO 7
6.55 Bulevarski magazin, pon. 7.50 Kdo je tu šef. 8.20 Velika družina. 8.50 Vsi županovi možje. 9.20 Temna stran Sončnih dečkov, drama, 1998. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace. 12.30 Roseanne, serija. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella.1 5.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina, serija. 19.30 Vsi župano vimožje, serija. 19.00 Simposnovi. 19.30 Galielo. 19.55 Poročila. 20.15 Speed -Čas je denar, kviz. 21.15 Desert Forges, pustolovski show. 22.15 TV total. 23.15 BIZZ, gospodarski magazin. 23.50 Milenium, fantazijska serija. 0.40 Dosjeji X, pon. 1.30 TV total. 2.20 Speed ž Čas je denar. 3.10 Jets - Življenje na robu. 3.55 MAX.
EUROSPORT
8.30 SP v judu v Muenchnu, pon. 9.30 Vaterpolo: SP pon. 10.30 Plavanje - SP pon. 11.30 WATTS, pon. 12.00 Nogomet: U 18 EP pon. 13.30 Beach Soccer. 14.30 Nogomet, pon. 16.00 Atletika. 16.30 Atletski miting v Lozani. 18.00 Nori športi, magazin. 18.30 Motociklizem. 19.00 Atletika. 19.30 Atletika. 20.00 Moto-kros, Francija. 21.00 Boks, prenos. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motociklizem, pon. 0.15 Motorsport. 1.15 Športna poročila.
dsf
5.00 Jutranji program. 8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 World Soccer. 9.45 Nogomet. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 DSF reportaže. 13.30 World Soccer, pon. 14.00 Xapatan. 14.30 Takeshi's Castle. 15.15 Pago Pago. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.00 Tenis: ATP turnir v Montrealu, 1. dan. 18.00 Športna poročila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.40 Šprotna pročila. 19.45 InTeam. 20.15 Automagazin. 21.15 Formula1 - VN Nemčije. 22.15 Športna poročila. 22.30 Motodrom. 23.30 Ekstremni trenutki. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.
Sreda, 1. avgust
SLOVENIJA 1
7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčíce, risana nanizanka, 3/13 9.25 Carski sel, risana nanizanka, 12/26 9.45 An ban pet podgan, otroška serija, 8/9 10.15 Izpodnebnik, nadaljevanka, 3/13 10.45 Lingo, TV igrica #
11.15 Odmevi preteklosti, dokumentarna serija, 1/5 # 12.05 Tramontana, nadaljevanka, 6/10 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Obzorja duha # 14.00 Nosorog Otto, danski film 15.20 Aktualno 16.30 Poročila # 16.45 Pod klobukom, ponovitev 17.25 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke
17.50 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 3/11 #
18.40 Risanka
19.00 Kronika #
19.30 Dnevnik #
20.00 Maratonec, ameriški film
22.15 Odmevi #
23.00 Simfoniki RTV predstavljajo - Uroš Krek: Canticum Resianum za mezzosopran in komorni zbor; Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru 23.40 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija, 3/11, ponovitev
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.20 TV prodaja 14.50 Videospotnice 15.25 Homo turisticus 15.55 Kvartet kitar Barcelona 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 75. epizoda 17.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 16/29 18.00 Zarota srčnosti, angleški film 19.45 Videospotnice 20.05 Športna sreda 22.00 Kulturno dokumentarna oddaja 23.00 Sopranovi, nadaljevanka, 7. del, ponovitev 23.50 Umori, nanizanka, 16/45 0.35 Videospotnice, ponovitev
POP TV
8.30	Oprah Show, ponovitev
9.30	Vse za poljub, ponovitev
10.30	Črni biser, ponovitev
11.20	Obala ljubezni, ponovitev
12.10	TV Dober dan, ponovitev
13.00	TV prodaja
13.30	Newyorška policija, 4. del nanizanke
14.20	Zakon v Los Angelesu, 42. del nanizanke
15.15	TV prodaja
15.45	Oprah Show: Madeline Albright, pogovorna oddaja
16.40	Obala ljubezni, 92. del nadaljevanke
17.30	Črni biser, 88. del nadaljevanke
18.20	Vse za poljub, 45. del nadaljevanke
19.15	24 ur
20.00	TV Dober dan, 4. del nanizanke
20.50	Raztresena Ally, 1. del nanizanke
21.40	Prijatelji, 3. del nanizanke
22.10	Zahodno krilo, 3. del nanizanke
23.00	Zlobni dvojček, 5. del nanizanke
23.50	M.A.S.H., 91. del nanizanke
0.20	24 ur, ponovitev
KANAL A
9.00	TV prodaja
9.30	Mladenič v modrem, 103. del nanizanke
10.25	Policisti s srcem, 23. del nanizanke
11.20	TV prodaja
11.50	Ricki Lake, ponovitev
12.45	Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo
13.45	TV prodaja
14.15	Skrita kamera, humoristična oddaja
14.45	Princ z Bel Aira, 24. del nanizanke
15.15	Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.15	Temna luka, 2. del nanizanke
17.10	Providence, 2. del nanizanke
18.00	Družina za umret, 5. del nanizanke
18.30	Tretji kamen od sonca, 8. del nanizanke
19.00	Obalna straža, 3. del nanizanke
20.00	Komedija zmešnjav
20.30	Mladoporočenci
21.00	Mesto angelov, 5. del nanizanke
21.50	Seinfeld, 18. del nanizanke
22.20	Zvezdna vrata, 11. del nanizanke
23.10	Zvezdna vrata, 12. del nanizanke
0.00	Dannyjeve zvezde, ponovitev
TROJKA
9.00 TV prodaja
10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.30 TV prodaja 12.00 Video strani
12.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev
13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev
14.15 Iz domače skrinje, ponovitev
15.45 Juke Box, kontaktna oddaja
17.15 Knjiga, oddaja o kulturi
17.45 Štiri tačke
18.15 Kuharski dvoboj
19.00 Glasba
19.55 Poslovne informacije
20.00 Brez ovir z Jano
21.00 Reporter X
21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Juke Box, ponovitev 2.00 Video strani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 čarovnija, serija (18/52). 10.00 Poročila. 10.05 Otroški program. 11.25 Naravni sosedje, pz serija (6/6). 12.00 Opoldanska poročila. 12.40 Naša dežela, serija (103/150). 13.30 Poročila. Poletni program. 13.35 Prihaja dr. Bee-ching, humoristična serija (10/10). 14.05 Jack in Jill, serija (1/19). 14.50 Planeti: Različni svetovi, pz serija (1/8). 15.40 Osamljena golobica, serija (1/8). 16.25 Glasba. 16.35 Navadna smrklja, otroška serija (39/52). 17.05 Hugo, TV igra. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Ljubezen je čudna: Delovno ob 6. 18.30 Kolo sreče. 19.00 Vprašaj, kviz. 19.15 LOTO 7/36. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hotel, ame-
riški film. 21.40 Bosanska Posavina 2001., dokumentarna oddaja (2/2). 22.20 Odmevi dneva. Poletni program. 22.40 Seks in mesto, humoristična serija (23/30). 23.05 Družina Soprano, serija (23/26). 0.00 Od Zemlje do Meseca, serija (1/12). 1.00 Burni ponedeljek, ameriški film. (Prekinitev programa!) 5.15 Nočni program. 5.15 Policija, serija (304/305). 5.40 Simpsonovi, risana serija (17/25). 6.05 Severni veter, serija (2/10).
HTV 2
8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške. 17.10 Poročila. 17.15 Leteči odred III., serija (8/8). 18.05 Naša dežela, serija (103/150). 19.00 Simpsonovi VII., risana serija (17/25). 19.30 Policija, serija (10/10). 19.55 TV izložba: Milena Lah. 20.10 čarovnija, serija (19/52). 21.05 Poročila. 21.15 Severni veter, serija (2/10). 22.05 Družinsko drevo rocka: British R&B Boom (5/11). 22.55 Dioksin, dokumentarna serija. 23.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.
HTV 3
19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Slačilnica: Marko Perković Thompson. 21.10 Transfer. 21.55 Halifax, serija (3/3). 23.35 Hrvaški glasbeni program. (možen prenos Nogometne lige prvakov, 2. predkolo: Hajduk : ??).
AVSTRIJA 1
6.20 Franklin, risana serija, nato otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.20 Princ z Bel-Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Sam svoj mojster, serija. 10.10 Columbo: Smrt na plaži, kriminalka, 1975. 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.00 Kangooji, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija (Jason Priestley). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Odbojka na mivki, SP 2001, poročilo. 17.35 Nogomet, avstrijska liga: Bregenz : Sturm, prenos. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Karibski pirati, (2), pustolovski film, 1998 (Mario Adorf, r: Lamberto Bava). 23.10 Nogomet, avstrijska liga, poročilo. 0.15 Maščevanje po načrtu, serija. 0.55 Policisti iz El Camina, serija. 1.40 Gridlock - Ulična zmeda, akcijski film, 1995. 3.10 Dolgo slovo, kriminalka, 1973 (Elliot Gould).
AVSTRIJA 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Zadnji pešec, domovinski film, 1960. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1325). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Vse moje hčerke, serija. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report, magazin. 23.15 Neuspeh je prepovedan - otroci brez otroštva na Japonskem, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, humoristična serija 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani.
I.55	Mednarodni Report, magazin. 2.40 Neuspeh je prepovedan -otroci brez otroštva na Japonskem, dokumentarec. 3.25 Dr. Stefan Frank, serija.
SATELITSKA TV
SAT 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek, naslednje stoletje, znanstvenofantastična serija. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 1999. 21.15 Moj partner na štirih tacah, krimi serija, 2000 (Ursula Buschhom). 23.15 Noč. 23.20 City of Crime, Mesto zločina, triler, 1997 (Harvey Kietel, Stephen Dorff). 1.40 Kviz. 2.00 Nakupovanje, pon. 3.00 Star Trek -naslednje stoletje, pon. 3.50 Komisar Rex, pon.
RTL
6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, show. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1647). 18.00 Dober večer RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin (Markus Lanz). 19.40 Dobri časi, slabi časi (2282). 20.15 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija, 2001 (Sigmar Solbach). 21.15 Letališka klinika, zdravniška serija, 1996. 22.15 Stern TV (Gunther Jauch). 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Sam svoj mojster, pon. 2.00 Skoraj popolno. 2.50 Nočni žurnal.
RTL 2
5.40 Otroški program. 8.30 Srebrna dekleta. 8.55 Najlepša leta, pon. 9.20 Princ z BelžAira. 9.45 Radijska postaja. 10.10 Radijska jostaja. 10.35 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša. 11.35 Pri-azna hiša. 12.00 Neumni vozniki. 13.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risanka. 16.40 Digimon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Bostonski kolidž, serija. 18.00 Prijazna hiša. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Princ z BelžAira. 20.00 Poročila. 20.15 Star-gate, Zvezdna vrata, zf. serija, 2000. 22.15 Nikita, akcijska serija, 1999. 0.00 Exklusiv, reportaže. 0.45 Hladen dih smrti, triler, 1993, pon. 2.35 Nič brez mojega kovčka, akcijska komedija, 1992 (Bill Pullman). 4.20 Spi z menoj - ljubezen v troje, pon. erotičnega filma.
PRO 7
7.00 Bulevarski magazin, pon. 7.55 Kdo je tu šef. 8.30 Velika družina. 8.55 Vsi županovi možje, pon. 9.30 Umor lutke, komedija, 1989. 11.10 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Sabrina. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, serija, 1999 (N. Brendon). 21.15 Čarovnice, serija, 2000 (Shannen Doherty). 22.15 TV total. 23.20 Pro7, reportaže: Končno poletje. 0.05 Fantom poželenja, erotični, 1996 (Scott Coppola). 1.45 Buffy, ponovitev. 2.35 Čarovnice, ponovitev. 3.25 TV total.
EUROSPORT
8.30 Motociklizem, pon. 9.30 AdNatura. 10.30 Vaterpolo, pon.
II.30	Judo, pon. 12.30 Gorska kolesa, pon. 13.00 Motociklizem, pon. 13.30 Jahanje. 14.30 Olimpijski magazin. 15.00 Beach Soccer, mednarodni turnir. 16.00 Odbojka na mivki. 16.30 Atletski miting v Nici. 18.00 Auto magazin. 18.30 Motociklizem. 19.00 Atletika. 19.30 Atletika. 20.00 Nogomet, liga prvakov, prenos. 22.00 Jadralni svet, magazin. 22.30 Atletika. 23.00 Športna poročila. 23.15 Golf. 0.15 Motociklizem, pon. 0.45 Atletika. 1.15 Športna poročila.
DŠF
5.00 Jutranji program. 8.30 Šport po svetu. 9.00 World Soccer. 9.30 Automagazin. 10.30 Motociklizem. 12.00 Normal, pon. 13.00 Automagazin. 14.00 Xapatan. 14.30 Takeshi's Castle. 15.15 Pago Pago. 16.00 Xapatan. 16.30 Takeshi's Castle. 17.00 Tenis - ATP turnir v Montrealu, 2._dan. 18.00 Športna poročila. 18.15 Stoke. 19.00 Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 20.15 Motociklizem, magazin. 21.15 Automagazin, pon. 22.15 Športna poročila. 22.30 Snowboard TV. 23.00 Wrestling. 0.00 Normal, pon. 0.30 Golf -turnir v Hamburgu. 2.30 Speed Zone.
@,8dto-tedn!k.sî
radio, ki je na vasi frekvenci
104,3 FM 98,2 FM
http://www.radio-tednik.si
26. jul. - 1. avg. 2001
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 26. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PETEK, 27. julija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SOBOTA, 28. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTI-
TKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler in Tilen Pusar). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 29. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 30. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
TOREK, 31. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 1 1.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
SREDA, 1. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!
KVIZ PIRAMIDA
NA RADIU PTUJ
9á,2 in 104.3 mhz
VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO
pripravlja m vodi: vladimir kajzovar
^ Mercator
tïl.: 02 / 77122 61
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poiicočm
13. Ans. Čuki
-	Ferari polka 12. Ans. Modrijani
-	Daleč je dom 11. Ans. El<art
-	Šopek za Elzo
10. OI<rogli muzikantje
-	Moja domovina 09. Ans. Krjaveij
-	Prava lepota
08. Fantje izpod Vurberka
-	Na VurberškI grad 07. Ans. Korenine
-	Pri nas je pa taka navada 06. Ans. Pogum
-	Nikoli pozabljena 05. Ans. Jožeta Šeruge
-	Tisočletje brez mesa 04. Ans. Rosa
-	Za Jožefov praznik 03. Ans. Dinamika
-	Nogometaš 02. Ans. Gorski cvet
-Gora 01. Kvintet Sava z Jelko
-	Za tvoj praznik
7
. Nuša Derenda
-	Ne, nI res
. Evita Črepinšek
-	Pojdi z mano . Adi Smoiar
-	Je treba delat . Aienka Lesjak in
Božo A. Koierič
-	Odprl sreči vrata . IHeiena Biagne
-	Sveta Marija . ivo iVIojzer
-	Dvignimo čaše prijatelji
. iVIiran Rudan
-	Kristina

-K
Poskočnih 13
, Glasujem za: _
Veličastnih 7
Glasujem za:
h na naslov:
Gbsovnice poSljite na (foj
MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj	1
Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme;	,
Družina BLAŽEK, ŠtudentsM domovi -blok 1, Cesta 27 aprila 31,	i
1111 LJUBLJANA-VIČ	'
KRAJI, KI OČARAJO
Dubrovnik - svoboda ni na prodaj za vse bogastvo sveta
MORJE, KAMEN in SONCE - VEČNI RITEM DUBROVNIŠKEGA ŽIVLJENJA
Kot morje večno šumi in kot kamen traja v svojem obstoju, kot sonce vsako jutro na novo obsije lepoto tega starega mesta in njegovih obal, tako se Dubrovnik vedno znova, kot da je večen in samo tu ponovljiv, rojeva pred očmi starih znancev in prijateljev, ki mu prihitijo v objem z vseh koncev sveta.
S skoraj neverjetno prodornostjo svojih neuničljivih korenin se je Dubrovnik pobiral iz ru{evin, kljuboval zobu ~asa in naletom {tevilnih osvajalcev, ki so jih zaustavljali stolpi in zidovi vse do tragi~-nega trenutka usode, ko je Napoleonova okupacija pretrgala nit življenja svobodne republike. A mesto, vedno na svoji zemlji, je z visoko vzdignjeno mislijo na svobodo in s svobodnim duhom, vtka-nim v vse pore svojega življenja in obstoja, živelo in preživelo vse.
"Biser Jadrana", splet svetovne kulturne dedi{čine ob vznožju ostrih skalnih previsov ... Danes je Dubrovnik s približno 50.000 prebivalcev skoraj pravo "velemesto", mesto trgovine, industrije in turizma. Tisti del stare Raguze (ime Dubrovnik nosi {ele od konca I. svetovne vojne), ki je za vsakega obiskovalca najbolj privlačen in ki pritegne človeka v
ste zlahka izbrisali iz spomina. Kjerkoli se boste ustavili, boste "počili" oko, pa naj bo to sprehod po Stradunu, med opazovanjem mladine, kako srka vase poletje na velikem vodnjaku Ofrio, ko vas bo očarala prijetna potka po obzidju, kjer boste začutili, kako "blizu je lahko obzorje", če boste morda zavili v katedralo Velika Gospa s Tizianovo mojstrovino Marijinega vnebovzetja v glavnem oltarju ali v franči{kanski samostan ter si privo{čili izlet na "zelena" pljuča Dubrovnika, kakor imenujejo otoček Lokrum.
Zato, da nas bogovi Sredozemskega
morja ne pozabijo ... "In kaj ostane? Tukaj so griči nad morjem, {iroki, okorni, skalnati. Človek jih mora zaobjeti z enim pogledom, da jih lahko bolje spozna in občuti. Zakorakajte in skale se bodo odprle, razmaknile v razpoke in soteske, vas presenetile z dolinami, ki kot žile, obdane z robidovjem, prekrivajo griče. Mi sadimo borovce in ciprese, da nas, vsaj tukaj, v bližini morja, bogovi Sredozemlja ne pozabij o..." (V Nazor)
Veliko je lepih krajev na svetu, a domačini verjamejo, da je njihov najlep{i. Narava je bila do Dubrovnika vedno radodarna. Obdarila ga je z lepotami, ki jih opevajo pesmi, o katerih pripovedujejo legende. Toplo južno podnebje, prosojno modro nebo, smaragdno zelene in temno modre morske globine v dotiku s kamnito obalo, ne{tetimi zalivčki, pe{čenimi plažami in strmimi previsi, ki so okra{e-ne z vencem bujnega rastja, od limonov-cev do najrazličnej{ih zdravilnih trav, vas bodo vedno znova prevzeli.
No, če sem vam uspela v va{e domove prenesti vsaj iskrico ljubezni, ki jo prebivalci in mnogi obiskovalci gojijo do tega tisočletnega mesta, do njegove kulturne in naravne dedi{čine ter pisane zgodovine, do ustvarjalnega duha {tevilnih generacij, do umetnosti in lepote ... , potem sem dosegla želeno. Ker kdor vidi in doživi Dubrovnik, ga mora imeti rad. In vsekakor si bo vsak zaželel, da vsaj {e enkrat v življenju sreča te prijazne ljudi z juga Dalmacije, se zazre v morje, kamen in sonce, ki usmerjajo ritem življenja tega mesta, za mnoge izbranega med izbranimi.
vsakem letnem času, je obdan z veličastnim obzidjem. Na tem delčku srca nekoč svobodne "morske" republike, ki je bila neodvisna od srednjega veka pa tja do začetka 19. stoletja, boste na{li ves čar mestnih znamenitosti, ki jih ne bo-
Od trenutka vstopa v samostojnost morate skrb za vašo zdravstveno varnost preložiti na svoja ramena. Vsem otrokom, šoloobvezni mladini in rednim študentom obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja popolno zdravstveno varstvo. Vse pa se spremeni, ko šolanje zaključite.
Dan, ko vam poteče status dijaka ali študenta, ko se prijavite na Zavodu za zaposlovanje ali sklenete zaposlitev, si morate urediti zdravstveno zavarovanje.
Ko ste uredili obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, sklenete še prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila pri VZAJEMNI, d.v.z. v istih prostorih, v Sodni Ulici 15 v Mariboru ali na izpostavah - zastopstvih v Lenartu, Ptuju, Ormožu in Slovenski Bistrici. Ponudba za mlade je še posebej ugodna.
DIJAŠKA IN ŠTUDENTSKA POLETNA POTEPANJA
Zdravstvene storitve v tujini so povezane z visokimi stroški zato vam svetujemo, da si ogledate cenik na strani 30 in se pred potepanjem po tujini zavarujete za zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco ELVIE pri VZAJEMNI, d.v.z..
POGLEJ IN
LENDAVA. 3* Lte_J
30.900
SIT
29.7.-18.8.. 5D. POL, otrok do 12. leta GRATIS
DUBROVNIK z letalom
39.900
SIT
29.7.,2.8.. "Lubenica party", 4D. NZ
PARIZ - EURODISNEY
43.900
15.8.. bus. SD. popust do 15 let: 50-60%
KORZIKA - Sončkov klub
53.900
30.7., Sotorjenje + bus, izleti, 7/10D
DUBROVNIK z letalom
SIT
SIT
59.900
SIT
2.. 12.8.. Vila Gradac. 11 D. NZ
GRĆUfc Santorini
75.000
SIT
3., 10.8., C iat., 7D, N
TUNIZIJA, Hammamet
85.700
SIT
30.7., 3* liotei, 7D, POL
SONČEK
PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 LJUBLJANA, 01/234 21 55 CELJE, 03/425 46 40
POTOIMUVICEIVIER
ra RELAX
DUBROVNIK-LOPUD
HOTEL LAFODUA "B " 7xPOL+BUS+ TRANSFER+TAKSE+KLUBSKI PROGRAM
4.8.-25.8.	56.900 srr
ČRNAGORA-BEČIČI
HOTEL SPLENDH) "B" 7xPOL+AVIO+ TAKSE+TRANSFER ____ „„„
5.8.-19.8.	89.900 sn
HOTEL GALEB "A" 7xPOL+AVIO+ TAKSE+TRANSFER	„„^
5.8. -19.8.	82.900 SIT
PAGPOVLJANA-APP
7xPOLVVSEH SEZONAH
POSEBEJ UGODNO: otroci do 2. leta gratis,
otroci od 2. -15. leta 50% popust!
39.900 srr
POČITNICE Z AVTOBUSNIM PREVOZOM NA HVAR:
HN PHAROS** 7xPOL+BUS+TT+ PREDSTAVNIK
15.8. .22.8.	48.900 srr
ŠPANUA-COSTA BRAVA NEVERJETNO UGODNO! - 7 DNI 19.10.
29.900 SIT
ZAHTEVAJTE RELAXOVE NOVE AKCIJE IN UGODNOSTI NA SVOJ NASLOV!
RELAX d.0.0., PE Ptiq It-steiyakova 5a Tfel.: 02/749 31 80, Faks: 02/749 31 82

ŠPORTNI RIBOLOV, OKREPČEVALNICA
Dolina Winettu
I ROGAŠKA SLATINA
PTUJ
PTUJSKA GOI«A
Tel.: 02/794-39-31
Na poti med Rogatcem in Majsper-kom vam v okrepčevalnici, imenovani Dolina Winettu, vsak dan postrežejo z domačim narezkom ali najboljšo pe~eno postrvjo daleč naokoli. Kdor želi, si lahko postrv ulovi tudi sam. Ob nedeljah se lahko zavrtite ob Živi glasbi, po indijanski pošti Pony Expres lahko odpošljete razglednico, igrate odboj-
ko ali pa le počivate v leseni brunarici ali ob ribnikih, polnih rib. Dobrodošle so tudi skupine, ki jim po želji pripravijo jedi po naročilu.
Sezona družinskih piknikov, skupinskih izletov, ribolova, plesa, skratka uŽivanja in posedanja v naravi se pri njih prične aprila in traja vse do novembra.
Valerija & Janko LAMPRET s.p., Zg. Sveča 20, 2289 Stoperce
Vljudno vabljeni vsak dan od 11.00 do 21.00 ure!
RAČUNALNIŠKA STRAN
Microsoft Visio 2000
Visio smo poznali kot program za risanje različnih diagramov. Program je napredoval in Visio 2000 je ~lan programske pisarne Microsoft Office 2000. V grobem je to še vedno program, s katerim sestavljamo risbe in diagrame, a ti imajo določene lastnosti in lastno delovanje; uporabnik z njim komunicira in jih lahko programira.
S programom Visio 2000 ustvarjamo različne vrste organizacijskih diagramov in diagramov podatkovnih tokov, rišemo tehnične skice, rišemo in dokumentiramo CAD skice (računalniško podprto oblikovanje), gradimo zemljevide spletnih strani ter ročno in samodejno razvijamo računalniška omrežja, podatko-
vne baze in programsko opremo, izdelovanje ISO standardov, načrtovanje avtomatizacije, procesne tehnike, elektrotehnike, dinamike, strojništva, arhitekture, gradbeništva.
Grafične oblike, s katerim delamo v programu Visio, niso le suhoparni statični geometrijski liki. Z grafičnega stališča ima vsak lik določene lastnosti in ima lahko določeno obliko. Na voljo so štiri različne izdaje programa: standardna, namenjena poslovnim uporabnikom, tehniška, ki omogoča načrtovanje in razvoj programske opreme, profesionalna, namenjena profesionalni rabi pri načrtovanju in razvoju informacijske tehnologije, ter naprednejša profesio-
nalna izdaja Enterprise.
Od vsega se mi je najbolj zanimivo, predvsem pa praktično zdelo to, da program samodejno izdela topološki načrt splet-
ne strani. Program pregleda vso drevesno strukturo, preveri in analizira vse vpisane povezave na posameznih spletnih straneh ter ugotovi morebitne nepravil-
Microsoft Excel - združevanje^ podatkov
m
V Excelovo tabelo največkrat vpisujemo različne podatke. Vsakega vpišemo v svojo vrstico, tako da jih bomo kasneje lahko lepo razvrščali. Potem pa se naenkrat pojavi potreba, da bi te podatke potrebovali skupaj v eni celici.
Predpostavimo, da imate v koloni A zapisan naslov, v koloni B poštno številko, v koloni C pa kraj poslovnih partnerjev. Iz teh stolpcev želite v kolono E sestaviti naslov!
Slika 1.
V celico E1 preprosto vpišite = A1 & ", " & B1 & " " & C1
Z gornjo formulo ste Excelu povedali: V celico formulo prepiši vsebino celice A1, le-tej dodaj vejico in presledek ter
vsebino celice B1. Dobljenemu nizu znakov dodaj presledek in na koncu še vsebino celice C1! Kot vidite, tekst združujete z znakom &!
Slika 2.
Razdruževanje celic
Kadar se celice premajhne za naš tekst, jih enostavno združimo. To storimo tako, da jih počrnimo (označimo) in stisnemo gumb Spoji in usredini
[M
tïsMEkô dejanje Pcglei ystíiljsn^ đ^fc) Otodjâ Podatki Qkne &jrtwí
■|Ql3Hđ|»[i|jt i»!
_JŠÍEi -Igl"!
F7
ÏL
'^[Aiibiia-iip s |iia|Bia| i s •■•,j5;|
Ime
Matej
Maja
Miha
Jože
Tina
Sašo
Zoran
Tone
Jure
Katja
Miha
Janko
Siavi<o
Posta
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
Kraj
Ptuj
_PtuL

Ptuj
m
_PM.
_PtUL
_PtuL
_PtUL
_PtuL
_PtuL
m
_PluL
_PtuL
_PtUL
X
1=1
I Rjîaijg ' ' a? I Saaacbllie > \ ** DO

©i

PrlpraTllai

i

Oblikovanje celic
ŠtBvjjl<e Poravnava Poravnava besedila — Vodoravna:
Pisava ][ Obroba | Vzorci
Zaščita
-Usmerjenost-
Zatnik:
Splošno

Navpična;
Na dno
Nadzor besedila-
r Prelij besedilo r skrči, da ustreza RiSpojt œiics;
®
V redu
Priliči
ne ali "mrtve" povezave, nato pa samodejno nariše diagram (zemljevid) celotne strukture spletne strani in računalniškega omrežja.
Program lahko pregleda tudi določeno računalniško omrežje in samodejno nariše strukturo. Pri tem natančno ugotovi naprave, priključene v omrežju, za vsako izmed njih poišče v svoji obsežni podatkovni bazi podatke (proizvajalec, tip, tehnične podatke) in jih vključi v diagram.
Program je v angleški ali nemški različici (ter še v nekaj drugih svetovnih jezikih), vendar ga trenutno več ne moremo kupiti, saj je zunaj že verzija 2002 z enako vsebino, vendar še veliko močnejše orodje. In zdaj se sprašujete, zakaj omenjam "zastarelo" tehnologijo, če je nova že v uporabi. Zato ker vas je veliko kupilo Microsoft Office 2000 in ga še ne boste kmalu menjali za Microsoft Office XP, pa niti ne veste, da imate ta program v računalniku. Zato svetujem, da ga začnite uporabljati vsaj tisti, ki se ukvarjate s kakršnim koli načrtovanjem. Je zelo enostaven za uporabo in tudi zelo prijazen.
(slikica 3). Potem pa si premislimo in ne znamo več celic spraviti narazen.
Označimo spojene celice, kliknemo desni gum na miški, v meniju, ki se nam odpre, kliknemo ukaz Oblikuj celice, kliknemo na kartonček Poravnava in odstranimo kljukico iz okenca Spoji celice.
Slika 4.
S Microsoft Excel -Vaja 10								HSB	
J [^Datoteka Urejanje Pogled Vstavljanje Oblika Orodja Podatki Okno Eû™£									
'JD ê; y â		Ji ^	m »	z: /.	(jd 10D% . »	jAtabl|a_l|l7 (Î ji	1 a 1H a	i ^ Î	Js?
D2
= A2& ". " & B2 & & C2
15
Ime
Matej
Maja
Miha
Jože
Barbara
Tina
Sašo
Zoran
Tone
Sašo
Jure
Katja
Miha
Janl<o

B
Pošta
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
2250
Kraj
Ptuj
Ptuj
Matej, 2250 Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Ptuj
Skupaj
Maja, 2250 Ptiij Miha, 2250 Ptuj Jože, 2250 Ptuj Barbara, 2250 Ptuj Tina, 2250 Ptuj Sašo, 2250 Ptuj Zoran, 2250 Ptuj Tone, 2250 Ptuj Sašo, 2250 Ptuj Jure, 2250 Ptuj Katja, 2250 Ptuj Miha, 2250 Ptuj
m
Janko, 2250 Ptuj
®
OOCn Dtui_Tirnp^,.;
\skrivanie Stolpcev/ Razkrivanlestdpcev /
Risanje^ fe fe | Samoofalike ^ \ X [j O Ijj 111] '

■s
Pripravljen
"íňdmí
Poiitnice na Hrvaškem ali v Sloveniji
V poletnih dneh, če se peljete na Hrvaško, lahko na mejnih prehodih srečate mlade, ki na meji delijo zemljevid hrvaških znamenitosti in nalepke, na katerih piše www.cro4u.com. Ko sem se odpravil na ta naslov, sem bil zelo pozitivno presenečen, saj vsebuje predstavitev celotne hrvaške obale in njenih znamenitosti, hkrati pa lahko med izborom jezika najdemo tudi slovenščino.
Za primerjavo sem si ogledal še stran Slovenske turistične zveze http://www.rr-vel.si/tzs. ki pa se žal po kvaliteti informacij ne more primerjati s hrvaško. Upam, da zaradi tega slovenski turistični delavci nimajo manj dobička.Lor sum digniat aut ad
Zaenkrat še naj-večji svetovni proizvajalec računalnikov Compaq se srečuje s padcem prodaje strojne opreme. Na tovrstni padec so reagirali tako, da bodo v bodoče večjo pozornost posvetili storitvam in prodaji programske opreme ter znižanju vsesplošnih stroškov podjetja. Pri Compaqu upajo, da bodo s tem korakom v naslednjih štirih letih povečali prihodek iz prodaje programske opreme.
***
Združeni arabski emirati so postali tarča hekerskega napada. Računalniški vseved iz Manchestra je med začasnim delom v emiratih z uporabo lokalnega ponudnika interneta porušil celotno internetno omrežje Združenih arabskih emiratov. To mu je v obdobju enega meseca uspelo storiti kar nekajkrat. Britansko sodišče mu je naložilo plačilo kazni v znesku 2000 britanskih funtov, čaka pa ga še sodni proces v Dubaju, kjer pa so obtožbe in zahtevana odškodnina precej večje.
***
Evropska letalska družba Ryanair še vedno ostaja najcenejša letalska družba daleč naokoli. Rezultati letošnjega poslovanja so presenetili tudi najbolj optimistične analitike, ki so menili, da se bo neobdavčeni dobiček družbe do marca povečal za 37% na 112 milijonov dolarjev. Predstavniki družbe so povedali, da so znižali stroške poslovanja ter dvignili marže s povečanjem rezervacij po internetu. Do so cenovno res ugodni, se lahko prepričate tudi sami. Na primer let Benetke -London stane manj kot 5.000 tolarjev.
***
Ameriški proizvajalec računalnikov Gateway se je pred nedavnim odločil ter pričel cenovno vojno. V začetku junija je z obilico oglasov v različnih medijih poudaril precejšnje popuste pri nakupu svojih strežnikov. Za ilustracijo povejmo, da je Gateway v ZDA ponujal dvo-procesorski strežnik za samo slabih 1000 US$. Analitiki so pričakovali 50-odstotno povečanje prodaje, dejansko pa je bil skok ogromen in je dosegal številke do 300 odstotkov. Logična posledica ogromnega, nepričakovanega porasta povpraševanja so bila prazna skladišča in nezadovoljni potencialni kupci, ki
so ostali brez želenih strežnikov.
***
Večna ameriška devica in ena izmed globalnih pop zvezd Britney Spears se je soočila s posledicami napada hekerjev. Ti so na piko vzeli njeno uradno spletno stran, vanjo vdrli in malce zamenjali sporočila na njej. Domnevni storilec, nek he-ker, ki se imenuje kar Wouter, je želel s tem Britney sporočiti, da je njegova ljubezen do nje večja ter močnejša od njenega varovanja. Pred napadom je skrbnike spletnega mesta kar trikrat opozoril na načrtovani napad, vendar ga očitno niso jemali resno. Po napadu je izjavil: Britney, ti si najboljša! To si verjetno slišala že milijonkrat, vendar jaz mislim resno. Ljubim te!
Tednikovo računalniško stran pripravlja Milan Krajnc Pavlica (racunalniske.strani@ radio-tednik.si). Ogledate si jo lahko tudi na Interenetu: www.radio-tednik.si
Kuharski nasveti
Jedi iz cvetaie
Cvetača spada v veliko družino kapusnic in je z mesnato zadebeljenim socvetjem že na pogled lepa zelenjava. Doma je v vzhodnem Sredozemlju in se je pri nas prej raz{irila kakor brokoli. Najbolj znane ter med vrtnarji in v kulina-riki cenjene sorte cvetače so snežno bele ali rumene, poznamo pa tudi zelene in vijoličaste sorte cvetače. Vijoličasta cvetača pri kuhanju spremeni barvo in postane zelena. Najlepšo cvetačo dobimo zgodaj poleti in pozno v jeseni, sredi poletja pa jo močno napadajo škodljivci in rada por-javi, zato jo v tem času pokrivamo s cvetačnimi listi.
Pred uporabo cvetačo najprej razkosamo na manjše cvetke, da lažje odstranimo trdi kocen in zajedalce. Po toplotni obdelavi lahko cvetke ponovno zložimo v večji cvet ali glavo in tako pripravimo že po videzu zanimivo jed. Če pa želimo obdržati celo glavo, jo namočimo vsaj za pol ure v slano kisano vodo in s tem se cvetača prav tako očisti. Lahko jo tudi za nekaj minut potopimo v slano vodo, tako mrčes potone na dno in tako smo brez skrbi, da ne pride v jed.
Cvetača spada med občutljive vrste zelenjave tako z vidika gojenja kot shranjevanja. Odrgnine na cvetu že v dveh do treh dneh porjavijo, v hladilni-
ku svežo hranimo le nekaj dni; rok ji podaljšamo, če jo ohlapno zavijemo v suh papir.
Od toplotne obdelave cvetačo najpogosteje kuhamo. Pogosto kuhanje kombiniramo še s pečenjem, cvrenjem in gratiniran-jem. Zgodnje sorte kuhamo le 2 do 3 minute. Kuhat jo damo vedno v vrelo slano vodo. Da bo pri kuhanju pridobila na snežno beli barvi, lahko v vodo vlijemo manjšo količino mleka ali nekaj kapljic limoninega soka. Da cvetača izgubi oster okus po zelju, lahko v vodo damo lovorov list. Vodo, v kateri smo kuhali cvetačo, porabimo za zalivanje gostih juh, omak, enolončnic, mesnih jedi in s tem
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 340. NAD.
Duševno zdravje otrok in mladostnikov
52. nadaljevanje
Ekonomski in socialni dejavniki duševnega zdravja - 10. nadaljevanje
Neuspešnost v {oli - 1. nad.
In kakšen je osip v osnovni šoli pri nas?
Vedeti moramo, da so osi-pniki v osnovni šoli tisti neuspešni učenci, ki v določenem letu zapustijo osnovno šolo brez dokončanega osmega razreda (v bodoče devetega razreda).
Za primer si poglejmo šolsko leto 1995/96. Takrat je osnovno šolo zapustilo brez dokončanega osmega razreda v Sloveniji 1.466 učencev, kar je 5,2 % učencev ene šolske generacije. Na mariborskem področju, kamor sodita tudi Ptuj in Ormož, je zapustilo osnovno šolo, ne da bi dokončalo osmi razred, v tistem letu 5,6% učencev tiste šolske generacije — torej nekoliko nad državnim povprečjem.
In koliko mladih zapusti srednjo šolo, ne da bi jo uspešno končalo?
Če si spet pogledamo podatke za šolsko leto 1995/96, potem vidimo, da je bilo takrat vključenih v različne srednješolske izobraževalne programe (redne in za odrasle) 76,7% mladih, samo v redne izobraževalne programe pa 74,5% mladih omenjene starosti. Ostaja nam torej 23% mladih, starih od 15 do 19 let, ki niso vključeni v noben izobraževalni program — ne v redni in ne za odrasle.
In kakšen je delež neuspešnih dijakov med tistimi, ki so se vključili v srednješolske izobraževalne programe v petletnem obdobju (1989-1994), ki je bilo v te namene opazovano?
Ugotovljeno je bilo, da je osip ene generacije dijakov po petih letih spremljanja 4.000 do 5.000 dijakov oziroma 14% do 17% ene generacije. Srednje šole po petih letih spremljanja ni končalo 4.142 dijakov, kar je 15,6% generacije, ki je bila prvič vključena v srednjo šolo 1989. leta. Znotraj generacije, ki je bila prvič vključena v srednjo šolo v letu1991, pa po petih letih spremljanja ni končalo 5.153 dijakov oziroma 17,2 % generacije.
Največ osipnikov med srednješolci je v poklicnih programih, saj je ta osip predstavljal v spremljanem obdobju več kot 57% vsega osipa v srednjih šolah.
Primerjava osipa v dveh opazovanih obdobjih je pokazala, da se povečuje število osipnikov v manj zahtevnih izobraževalnih programih in da se znižuje število osipni-kov v gimnazijah.
Naslednjič pa še o nadaljnji izobraževalni in življenjski poti v šoli neuspešnih otrok.
CVETACNA MUSAKA
Potrebujemo: 1 glavo cve-tače, 30 dag mletega mesa, 4 dag margarine ali druge maščobe, moka, jajca in drobti-ne za paniranje, maščoba za cvrenje, 1 rumenjak, peter-šilj in 1 dl kisle smetane.
Cvetačo skuhamo v slani vodi do polovice in jo ohladimo ter povaljamo v moki, nato razžvrkljanih jajcih in na koncu v drobtinah (po dunajsko) ter na hitro oc-vremo. Posebej na margarini prepražimo mleto meso, lahko tudi z dodatkom česna in čebule, ter začinimo s soljo in lovorom. Po želji zalijemo z vinom. Jensko posodo pokrijemo z ocvrto cvetačo, potresemo z mletim mesom in postopek po želji večkrat ponovimo. Kisli smetani damo rumenjak, premešamo in prelijemo po vrhu. Pečemo pri 180 do 200°C 45 minut. Po želji začinimo z muškatom.
Avtorica: Marija Pšak
ohranimo hranilne snovi, ki se med kuhanjem izlužijo v vodo.
Pri uporabi cvetače ne smemo zavreči mladih listov in stebel, saj vsebujejo več vitaminov in mineralnih snovi kot cvetke cvetače. Liste lahko pripravimo posebej kuhane s krompirjem, dušene z drugimi vrstami zelenjave ali kot sestavino zelenjave pri zelenjavnih juhah. Cvetačo lahko uživamo tudi surovo. Je zelo okusna in osvežujoča sprememba v naši prehrani.
Kadar jo kuhamo za nadaljnjo pripravo, pazimo, da ni premeh-ka in da ob ugrizu še hrusta. Primerna je za pripravo različnih solat - tako samostojnih kot sestavljenih in mešanih, pret-lačenih in kremnih juh, iz nje pripravimo okusne uvodne jedi, kot so ocvrta cvetača in cvetač-ni narastki, ter samostojne jedi, med katerimi je posebej cenjena cvetačna musaka.
V Italiji cvetačo najprej rahlo skuhajo in jo nato spečejo v olivnem olju z večjo količino česna, kuhano prelijejo tudi s penasto jajčno omako, na Švedskem je priljubljena kuhana in prelita z na maslu prepraženi-mi drobtinami, v Nemčiji jo pečejo v pečici z gnjatjo in kislo smetano in nadevajo z mle-
tim mesom oziramo pripravljajo musako tako kot tudi pri nas.
Cvetača se po okusu ujema tudi z mu{katom, koprom, olivami, limoninim sokom, slanino, sardelnimi fileji, vinom, suhim fižolom in čičeriko, divjačino, bučkami in jajčevci, s perutnino, paradižnikom, govedino, čebulo, maslom in bro-kolijem, česnom in peter{iljem. Zaradi svoje hranilne vrednosti in lahke prebavljivosti ima tudi mnogostransko uporabo v dietni prehrani.
Pri nas si pogosto pripravimo ocvrto cvetačo, ki je dober začetek za tiste, ki cvetače ne uživate pogosto. Zelo okusna je tudi z gobami. Pripravimo jo tako, da cvetačo razdelimo na cvetke in jih v slanem kropu do triče-trt skuhamo. Posebej segrejemo v ponvi manj{o količino olja ali druge ma{čobe, ki jo uporabljate; dodamo malo količino narezane slanine. Slanino narežemo na majhne kocke. Prisipamo {e sesekljano čebulo. Ko čebula rahlo porjavi, dodamo strt česen in večjo količino oči{čenih in na lističe narezanih gob. Rahlo prepražimo, po potrebi zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali cvetačo, in du{imo do mehkega. Tik pred koncem dodamo kuhano cvetačo, začinimo {e z limoninim sokom, po potrebi solimo in po želji popramo. Pred serviranjem dodamo {e kislo smetano in sesekljan zelen peter{ilj. Jed ponudimo kot samostojno s poljubno solato.
Posebej okusna je cvetača s tuno. Pripravimo jo tako, da cvetači odstranimo liste, jo operemo in razdelimo na manj{e cvetove. V slani vodi jo skuhamo tako, da je {e rahlo čvrsta pri ugrizu. Posebej pripravimo be{amel omako: na maslu ali margarini prepražimo moko le toliko, da ne spremeni barve, in zalijemo z mlekom, da dobimo gosto omako. Omako začinimo s soljo in jo delno ohladimo, nato ji dodamo rumenjake in na koncu trd sneg beljakov. Omaka je podobna gostemu biskvitne-mu testu. V nepregorno stekleno posodo položimo plast cvetače, potresemo narahlo z zmečkano tuno, nato prelijemo z be{amel omako in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo omaka, ki jo po želji potresemo s poljubnim sirom. Tako pripravljeno cvetačo damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200°C, in pečemo 10 minut. Tuno lahko prisipamo tudi kuhani in ohlajeni cvetači in jo pome{amo med cvetačo. Jed ponudimo kot samostojno skupaj s poljubno solato. Nada Pignar, profesorica kuharstva
KRVODAJALCI
10. julij: Marjetka Potrč, Trnovska vas 39/b, Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36, Marjeta Vogrinec, Veliki Brebrovnik 27, Milan Golob, Bresnica 63/a, Irena Nemec, Mezgovci 17, Marjana Zorc, Pra-protnikova ul. 13, Ptuj, Majda Zemljič, Podgorci 44, Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a, Ivanka Šmigoc, Muretinci 25, Dušan Kokol, Lasigovci 10/a, Alenka Boban, Štrafelova 5, Ptuj, Klaudija Bela, Spuhlja 92, Marija Kolednik, Pacinje 5/a, Slavica Šeneker, Maljski Hrib 43, Maribor, Sonja Brodnjak, Podvinci 87, Lizika Petek, Mo-škanjci 93/a, Vinko Kokol, Dornava 1/a, Vlasta Pisanec, Polenci 21, Davorin Ar-nuga, Belšakova 31, Ptuj, Martin Florja-nič, Strelci 9, Janez Horvat, Dornava 38, Terezija Krajnc, Sp. Velovlek 24/a, Veronika Leben, Slomi 9, Jože Muhič, Mala vas 7, Andreja Zakšek, Dogoška 36, Maribor, Irena Jurič, Štrafelova 17, Ptuj, Tomas Kokol, Dornava 74, Brigita Bezjak, Formin 39, Leon Kaučevič, Apače
177/a, Dragica Dobič, Dornava 88/b, Boris Petek, Dornava 88/d, Angela Golčman, Dornava 16, Marjeta Mendaš, Moškanjci 84/a, Marija Cvetko, Pršetinci 2, Marjana Rižnar, Pacinje 5/b, Stanko Štefanič, Ruc-manci 53, Mirko Vršič, Drbetinci 16. 12. julij: Srečko Marin, Podgorci 101, Albin Weingartner, Zagorci 65/a, Marta Hanžič, Obrež 125/a, Robert Šuen, Pršetinci 47, Darko Cuš, Mezgovci 64/a, Stojan Mlakar, Kočice 37, Jožica Forštnarič, Borovci 54, Marija Vesenjak, Placerovci 1, Erika Mihelač, Dolane 13/a, Eva Pau-linič, Kraigherjeva 26, Ptuj, Ivan Stočko, Prešernova 38, Ptuj, Janko Kodrič, Bukovci 92/a, Franc Bezjak, Majšperk 85, Majda Kramberger, Krčevina pri Vurber-ku, Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27, Franc Hojnik, Mezgovci 23, Sonja Šneber-ger, Mestni Vrh 22, Romana Jurič, Dornava 115, Jožica Kozel, Barislovci 3/a, Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj, Brigita Cuš, Mezgovci 64/a, Irena Ljubec, Spuhlja 133, Vera Resnik, Mestni Vrh 88/I, Franc Mertuk, Trnovec 20, Jože Pungra-
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Uit na poletja
Kasnejši svit in sveža jutra s pogostejšimi meglicami, čeprav sredi visokega poletja že naznanjajo, da se bliža jesenski čas, vrtnarjevo prijetno pričakovano obdobje, v katerem ga narava z vrtnimi pridelki nagradi za vloženi trud in skrb pri pridelovanju in negi vrtnega rastlinja. Za kakovost, količino in zdrave pridelke vrtnin so odločilne talne, vremenske in druge rastne razmere, doseže pa jih vrtnar s skrbno nego, obdelavo in varstvom.
V	SADNEM VRTU je na višku poletja najprimernejši čas za sajenje vrtnih jagod. Jagode so izmed vseh sadnih vrst najbolj cenjeno žlahtno sadje ter po svoji vabljivosti, okusu in prilagodljivosti na pridelovalne razmere vodi pred vsem jagodičevjem in večino sadnih vrst. Jagode v naših talnih in vremenskih razmerah uspevajo povsod, kjer so pogoji za pridelovanje vrtnin in sadja, tudi tam, kjer druge, zahtevnejše sadne vrste ne uspevajo.
Če pogledamo gozdne jagode, vidimo, da kot gozdna trajnica rastejo v bogati humozni zemlji, in tudi žlahtne vrtne jagode najbolje uspevajo v globokih, rahlih in rodovitnih zračnih tleh, bogatih s humusom, čeprav nam bodo dobro uspevale na vseh tipih in legah vrtnih tal. Vrtne jagode so sadne rastline z najkrajšo rastno dobo od sajenja do sadeža za obiranje. Pridelovati jih je mogoče na najmanjših površinah, v cvetličnih koritih ali na substratu v vrečah na balkonih in podobno kot največji pridelek na enoto površine. Jagode so za razliko od drugih sadnih vrst rastline, ki najhitreje izčrpajo tla. Na istem rastišču tla tako utrudijo in okužijo z rastlinskimi boleznimi in škodljivci, da v tretjem letu pridelek tako upade, da je potrebno nasad tod opustiti in ga v smislu kolobarjenja obnoviti na novo pripravljenih tleh, če pa jagode gojimo kot posodovke, pa zemljo ali substrat menjamo.
Najprimernejši čas sajenja jagod v že pripravljeno zemljo je konec julija in v avgustu. Sadimo le najkakovostnejše sadike, pridelane pri za to usposobljenih pridelovalcih, ki zagotavljajo sortno poreklo in zdrav izvor, še posebej glede virusnih bolezni. Sadike, posajene sredi poletja, se do zime dobro vkoreninijo, rozete se obrastejo, bolje prezimijo in spomladi zgodaj in obilno zacvetijo. Sadimo jih v dobro namočeno zemljo na 70 cm medvrstne in 30 do 40 cm razdalje v vrsti. Če pa jih sadimo v črno folijo, pa so razdalje lahko manjše. Glede razdalje sajenja se je priporočljivo posvetovati s pridelovalcem, ki pozna sortne lastnosti glede bujnosti in rastnih potreb, značilnih za vsako sorto posebej.
V	OKRASNEM VRTU se je z odcvetelostjo večine cvetočih okrasnih trajnic pestrost in razkošje nekoliko umirilo, bogastvo cvetja pa iz dneva v dan bolj nadomeščajo cvetlice enoletnice. Sadike enoletnic smo od sajenja pa do razrastitve, ko so s sklenitvijo prekrile vrtna tla, skrbno negovali, pleli nadležnih plevelov in rahljali tla. S takšno skrbnostjo jih negujemo naprej, ko so pričele cveteti. Med cvetenjem odcvetele cvetove in poganjke odstranjujemo, po potrebi prehranjujemo z lahko topnimi talnimi ali listnimi gnojili ter skrbimo za zadostno oskrbo z vlago. Okrasne enoletnice obilno cvetijo, če so dobro prehranjene in če so zdrave. Od bolezni so najčešče cvetna gniloba, ki se je najbolje ubranimo, če sproti odstranjujemo odcvetele cvetove, in razne plesni, pred katerimi rastline zavarujemo z rednimi škropljenji z žveplenimi pripravki, s tem da smo obolele plesnive poganjke predhodno odstranili.
V	ZELENJAVNEM VRTU kumare, bučke in stročji fižol redno obtr-gujemo, s čimer vzpodbujamo nastajanje novih cvetov in plodov. Če plodov ne pobiramo sproti, se rastlinska hranila porabijo za dozorevanje semena v plodovih, nastajanje novih cvetov pa je v tem primeru prekinjeno. Stročji fižol, ki ga redno obtrgujemo, ne tvori semena, zato pa rodi obilnejše mlade stroke.
Na vrtninah poznih spomladanskih posevkov, na katerih se v tem času pojavljajo in razraščajo mladi poganjki s cvetnim nasavkom, se pojavljajo listne uši. S strupenimi kemičnimi pripravki, še posebej s tistimi z daljšo karenčno dobo, ni priporočljivo posegati, da ne bi zmanjšali zdravstvene neoporečnosti pridelanih vrtnin, ki imajo, posajene v tem letnem času, krajšo rastno dobo. Pomagamo si s koprivovim izvlečkom, ki ga dobimo po 12-urnem namakanju kopriv v vodi. Če jih namakamo še dlje, bo takšna voda primerna tudi za zalivanje, ker ima poleg zaščitnih učinkovin tudi veliko dušika, ki pospešuje rast rastlin.
Jajčevec se lepo razvije, na njem pa zrastejo kakovostni plodovi, če jih je na posamični rastlini največ pet. Zato ostale cvetne nastavke ali cvetove odstranimo. Jajčevec pa je zrel in uporaben, ko doseže škrlatno rdečo nadahnjeno barvo in gladko kožo.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 31. julija, 1. in 2. avgusta, zaradi korenike 26. in 27. julija ter 3. in 4. avgusta, zaradi cveta od 27. do 29. julija ter zaradi lista 29. in 31. julija ter 4. in 5. avgusta.
Miran Gluši~, ing. agr.
čič, Turški Vrh 54/a, Neža Mislovič, Dornava 35, Nežika Šamperl, Spuhlja 28, Roman Petrovič, Ilčeva 15, Ptuj, Bogdan Gajser, Mezgovci 40, Miro Emer-šič, Lancova vas 56, Stanko Murat, Hum 100, Majda Ceh, Vintarovci 21/a, Dragica Prajndl, Trnovska vas 1/a, Milena Cuš, Dornava 91/b, Jože Florjanič, Dornava 131/b, David Vezjak, Gosposvetska 31, Maribor, Simona Ljubec, Zg. Hajdina 107/a, Milena Primožič, Orešje 73, Jože Hentak, Dornava 119, Sabina Muršič, De-strnik 41, Slava Potrč, Prerad 48, Andrej-ka Kokot, Mezgovci ob Pesnici 6, Mojca Lozinšek, Grajena 35, Majda Zmazek, Ri-
biška pot 20, Ptuj, Manja Pfeifer, Proletar-ska 22, Kidričevo, Borut Petek, Mezgovci ob Pesnici 2, Miran Ornik, Trnovski Vrh 52, Marjan Korpar, Mezgovci 53/a, Milica Petek-Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj, Nace Pihler, Podvinci 87, Franc Cizerl, Gregorčičev drevored, Ptuj, Igor Anžel, Vintarovci 21/b, Jože Kramberger, Cirkovce 60/c, Boštjan Hauptman, Zg. Žerjavci 44, Janez Bezjak, Placarovci 6, Branko Ivančič, Hrastovec 73, Damjan Anošek, Prvomajska 31, Maribor, Simon Gomzi, Novinci 33, Anton Lončarič, Ul. 25. maja 15, Ptuj, Jože Ceh, Nova ulica 26, Spodnji Duplek, Miran Zagoršek, Mezgovci 28.
ZETALE / SPREJEM ZA ZLATOMASNIKA
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
Petdeset let duhovniškega poslanstva
V sredo, 18. julija, je župan občine Žetale Anton Butolen v prosvetni dvorani sprejel zlatomašnika Štefana Zvera.
Štefan Zver je svoj duhovniški poklic začel opravljati pred natanko petdesetimi leti, že štirideset let pa duhovniško službo opravlja v župniji Žetale. Župan občine Žetale se je zlatomašniku na sprejemu zahvalil, ker je svoje poslantvo opravljal vestno in častno, kar je bilo že mnogokrat poudarjeno, pa tudi za njegovo pastoralno delo so se mu farani na svoj način že zahvalili.
Zlatomašnik je kar 40 let svojega poslanstva opravil v Žetalah, kjer je pomembno sooblikoval življenje v prejšnji KS Žetale, posebej pa še v zadnjih dveh letih in pol v samostojni občini Žetale. Župan je posebej poudaril skrb za sakralne objekte, ki so tako urejeni, da so ponos občine, seveda pa so pri obnovi le-teh pomagali tudi farani, ki so kljub pomanjkanju vedno našli denar in čas za pomoč.
Kljub temu da so Žetale ena najmanjših in najmanj razvitih slovenskih občin, pa je med občani vseeno preveč razlik in razhajanj, ki so samo na videz strašansko pomembne. Zato se je potrebno naučiti strpnosti, spoštovanja sogovornika in kulture dialoga. Zgodovina nas uči, da družbe in skupnosti, ki so se tega naučile, napredujejo, ostale pa propadajo. Župan je tudi dodal,
da je zlatomašniku osebno hvaležen za to, ker je v njem vedno naletel na strpnega in korektnega sogovornika, ki se je zavedal, da so vsi, ki opravljajo kakršnokoli funkcijo v tem kraju, soodgovorni za razvoj občine in dobrobit občanov. Župan je svoj govor zaključil z besedami, ki jih je zlatomašnik izrekel ob otvoritvi ceste v Šardinju: "V občini Žetale smo v kratkem času zares veliko dosegli; da bomo lahko nadaljevali s takšnimi dosežki, pa ne smemo samo kritizirati, pač pa moramo vsak po svoji moči pomagati."
Ob jubileju se je župan zlato-mašniku zahvalil za njegov pris-
Plaketa zlatomašnika in skromno darilo gospodu Štefanu Zveru
pevek k razvoju občine Žetale in mu ob tem izročil plaketo zlato-mašnika in sliko kapele pred far-
no cerkvijo kot trajni spomin na ta svečani dogodek.
Jana Skaza
KIDRIČEVO / MUZEJSKA KARAVANA PO DRAV. POLJU
Z oldtimerji na pot
Kot že tri leta doslej je tudi letos v počastitev občinskega praznika in dneva državnosti Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo 23. junija organiziral muzejsko karavano po Dravskem polju. Organizacijski odbor je za prireditev sestavil posebna pravila, tako da so smela sodelovati vozila do leta 1970. S tem je hotel klub pokazati ljudem prava muzejska vozila in ne vsakodnevnih vozil, ki jih še srečujemo po cesti.
PREJELI SMO
Drava, kdo bo tebe ljubil
(LJUBEZEN DO ŽIVLJENJA V VODI PO OSNOVNOŠOLSKO)
Komisija za delo z mladino pri Zvezi ribiških družin Ptuj je marca letos obvestila vse osnovne šole z območja Ptuja o natečaju Ribiške zveze Slovenije za spis Voda je vir življenja. Razpis je bil namenjen učencem sedmih razredov. Žal se je nanj odzvala le ena osnovna šola.
Sprašujemo se, ali je na naših osnovnih šolah vzgajanje ekološko osveščenega mladega človeka postranska zadeva, je razpis Ribiške zveze Slovenije manj pomemben in na njegovi osnovi ni mogoče dobiti dodatnih točk za napredovanje učiteljev, ali pa so vodstva šol morda spregledala prizadevanja ribičev, ki posvečamo vodi in življenju v njej posebno pozornost. Udeležba na takšnem razpisu je po našem mnenju ena tistih aktivnosti, ki spodbuja ekološko zavest med mladimi in ljubezen
do narave.
Prepričani smo bili, da smo v teh prizadevanjih in aktivnostih z učitelji in izobraževalnim sistemom nasploh na istem imenovalcu, pa smo se žal hudo zmotili. Ob ugotovljeni nezainteresiranosti lahko le ugotovimo, da so tovrstne ekološke aktivnosti do ekologije na osnovnih šolah na našem območju nekaj nepotrebnega. Hkrati pa tudi ugotavljamo, da vodstva šol niso zmogla ali hotela otrokom (odločitev o sodelovanju je bila v rokah vodstva šole in mentorjev) omogočiti sodelovanje na tej pomembni državni ekološki akciji v organizaciji Zveze ribiških družin Slovenije. S tem so jim navsezadnje tudi odvzela možnost uveljavljanja na ekološkem področju na državni ravni.
Upamo, da je bil to le letošnji spodrsljaj, ki se ne bo več ponovil, in bomo v naslednjih aktivnostih na temo voda in življenje v njej sodelovali bolj uspešno.
Predsednik komisije za delo z mladino pri Zvezi ribiških družin Ptuj
Oto Mesaric
Zbralo se je 140 vozil. Prireditev je bila mednarodna, saj so sodelovala tudi vozila iz Hrvaške in Avstrije. Med njimi sta bila najstarejši motorno kolo Lavrin&Klemen iz leta 1903 ter gasilski avtomobil Steyr iz leta 1927, last PGD Sp. Polskava, ki je prvič sodeloval na takšni prireditvi v Sloveniji. Sodeloval pa je tudi stari Certusov avtobus ter prevažal župane, svetnike in povabljene goste.
Muzejska karavana je iz Kidričevega odrinila ob 9.30. in se popeljala proti Cirkovcam. Po kratkem kulturnem programu, govoru predsednika kluba Stanka Koresa in župana občine Kidričevo Alojza [praha se je potujoči muzej popeljal v Gere-čjo vas, kjer je muzejsko karavano sprejel župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Po osvežitvi so se udeleženci odpravili naprej po občini Hajdini ter se ustavili še v Skorbi in Dražencih. Vrhunec prireditve pa je bil pred občino Hajdina, kjer so počastili 10-letnico republike Slovenije.
Po vrnitvi v Kidričevo so podelili sodelujočim pet posebnih nagrad po kriteriju organizacijskega odbora. Tudi za naslednje leto razmišljajo o takšni prireditvi, na kateri bodo ljudem pokazali tisto, za kar se lahko reče OLDTIMER.
Stanko Kores ml.
Najstarej{i avtomobil na prireditvi - gasilski avtomobil iz l. 1927
PTUJ / OLDTIMERJA NA POTI
Kolo starejše od kolesarja
Nedavno sem se peljal z avtomobilom in pred seboj na kolesu prepoznal prijatelja Jožeta Čiča, profesorja angleščine na ekonomski šoli na Ptuju. Pošalil sem se in skozi okno zaklical: "Gospod, na kolesu nimate mačjega očesa!" Ne da bi pogledal, kdo ga opozarja, je odgovoril: "Ne bo držalo, mačje oko je pod sedežem, ne na blatniku." Spoznal me je, ustavila sva se in nastal je zanimiv razgovor o njegovem že po videzu starem kolesu.
ljeni so bili na Hrvaško in kolo jih je po vojni počakalo pri dobrih ljudeh. Od kolesa, ki ga uporablja zgolj za lokalne vožnje (do 5 kilometrov), se Jože Čič ne more ločiti, saj so nanj vezani tudi vsi mladostni spomini, vsi štirje mali Čič (Jože in trije bra-
Kolo sta starša, ki sta bila takrat učitelja v Prekmurju, kupila leta 1936. Pravzaprav sta kupila dvoje koles, moškega in ženskega, nemške znamke Gloria. Med vojno, ko so morali oddati kolesa za potrebe vojske, so moškega oddali, ženskega pa skrili. Izse-
Prof. Jože Čič s svojim starejšim »prijateljem«. Foto: Fl
tje) so se na njem naučili voziti.
Zanimivo bi bilo zvedeti, ali ima kdo še tako staro kolo in ga uporablja za prevažanje!
Jožetu želimo še veliko kilometrov na kolesu, ki je leto starejše od njega.
Franc Lačen
DESTRNIK / ODLICNJAKI PRI ŽUPANU
Za nagrado Harry Potter in pica
Vsako leto znova smo presenečeni, kako hitro mineva čas. Spet je za nami šolsko leto, počitnice se že nagibajo v drugo polovico. Spet je odšla generacija osmošolcev.
Na destrniku jih je bilo 32 in vsi so uspešno zaključili šolanje. Osmi razred je dal kar osem od-ličnjakov, od tega jih je bilo pet odličnih vseh osem let. Izkazali so se tudi pri drugih dejavnostih, saj so prejeli kar lepo število priznanj - bronastih in srebrnih, ki so si jih prislužili na regijskih in državnih tekmovanjih. Bili so tudi odlični športniki, sodelovali pa so tudi pri drugih dejavnostih. Vse šolsko leto so prodajali izdaje Večera in med 54 šolami pristali na četrtem mestu, kar jim je prineslo še dodatno nagrado, prislužili pa so si tudi izlet.
Ob koncu šolskega leta so izdali svoje glasilo Valetnik.
Župan Franc Pukšič je povabil odličnjake, da jim tudi sam čestita ob njihovem uspehu. Povedal jim je nekaj o svojih izkušnjah v življenju, pa tudi o tistih , ki jih je pridobil ob delu v politiki. Podaril jim je tudi pri mladih zelo prljubljene knjige Harryja Potterja in podelil občinska priznanja. Na koncu so s skupaj s svojima razrednikoma in ravnateljem poklepetali še ob pici.
Tekst in foto:
Petra Lešnik
PTUJ / POLETNE LIKOVNE DELAVNICE
Kreativna zaposlitev mladih
Na ptujskem gradu že ves julij ob četrtkih potekajo Poletne likovne delavnice, ki jih organizira Pokrajinski muzej Ptuj. Letos so se odločili za kiparsko delavnico, v kateri iz papirja in najrazličnejših škatel izdelujejo skulpture; prevladujejo podobe živali.
Otroci se napogosteje odločajo za upodabljanje živali
Poletne likovne delavnice, ki se v juliju začnejo vsak četrtek ob 10. uri, potekajo v pedagoški sobi ptujskega gradu in jih vodi Metka Stergar. Organizirane so že tretje leto zapovrstjo. Prejšnji dve leti so sicer imeli mešan program, tako da so risali, slikali, kiparili, poslikavali svilo ter steklo in podobne stvari. Letos pa so se odločili samo za kiparsko delavnico, saj izdelek potrebuje več časa. Tako so na prvem srečanju otroci sestavili skulpturo iz različnih škatel in papirja, na drugem srečanju so to oblepili
s papirjem in na tretjem barvali ter dajali oblikam končno podobo. Danes imajo zadnje srečanje, na katerem bodo svoje izdelke razstavili.
Seveda pa so organizatorji program tudi popestrili z ogledom gradu, saj so mnenja, da bi bilo v nasprotnem primeru otrokom dolgčas, ko bi čakali, da se izdelki posušijo. Otroci so za grajske zbirke pokazali veliko zanimanja, še posebej dolgo pa so se zamudili v glasbeni sobi in v sobi z orožjem.
Jana Skaza
glasbene novice
Vsako poletje zaznamuje kakšen glasbeni hit in letos je gotovo najbolj vroč poletni hit Angel, ki ga izvajata Shaggy in Rayvon.
***
Ameriški band R.E.M. sestavljajo Michael Stipe, Peter Buck in Michael Mills. Odli~ni glasbeniki so trenutno na razprodani svetovni koncertni turneji, kjer promovirajo svojo novo zgo{~enko Reveal. Rapid Eye Movement so po singlu Imitation of Life pripravili nov klasi~en rock komad ALL THE WAY TO RENO YOU'RE GONNA BE A STAR (****), v katerem ponovno iztopa Stipeov vokal.
Britanski pevec ROBBIE WILLIAMS je v Evropi trenutno zelo popularen s svojo ~udovito balado Eternity (trenutno 1. mesto v Veliki Britaniji). V ZDA pa je pevec za film A Knights Tale priredil klasiko WE ARE THE CHAMPIONS (****). V tej pripredbi so ponovno skupaj zaigrali Queeni: kitarist Brian May, bas kitarist John Deacon in bobnar Roger Taylor. Posebnost te rock himne je tudi ta, da je Robbie v tej pesmi pravi pionir za legendarnega Freddieja Merccuryja.
FUN LOVIN CRIMINALS so bili gotovo najve~je zvezde leto{njega tridnevnega rock festivala Rock Oto~ec. Pravi veseljaki ponujajo novi vro~ komad BUMP (***), v katerem na zanimiv na~in me{ajo med seboj razli~ne
glasbene stile in ritme.
***
Ameri{ka zasedba SMASH MOUTH ima en top 10 hit v ZDA z naslovom Walking in the Sun. Kvintet je preigral in dodal nekaj sodobnih glasbenih prijemov klasiki I'M A BELIEVER (****), ki so jo v originalu izvajali ~lani zasedbe Monkeys.
***
Britanska skupina JAMIROQUAI se je na glasbeni sceni pojavila v za~etku 90. s hitom Too Young to Die. Karizma-ti~ni pevec Jay Kay in prijatelji se vra-~ajo z mehko ter prefinjeno funky, pop in r&b skladbo LITTLE L. (*****).Seve-da ste ugotovili, da se za ~rko L. skriva beseda love - ljubezen.
Ameri{ki reper, pevec in producent Puff Daddy je spremenil ime v P DIDDY. V glasbeno zgodovino se je vpisal s hitom I'll be Missing You, ki ga je posvetil svojemu mentorju reperju Notori-ousu BIGu. PDIDDY je v ZDA izdal album The Saga Continuous in manj komercialni rap komad BAD BOYS FOR LIFE (***), v
katerem brca rime tudi skupina The Family.
***
Glasbena založba Columbia je iztrelila novo zvezdo BLU CAN-TRELL, ki pravkar kon~uje snemanje debitantskega albuma. Lepotica zaseda z vsiljivim r&b groovy komadom HIT EM UP STYLE (OOOPS) (***) celo 2. mesto amri{ka Billboardove lestvice.
***
Britanski duet OXIDE & NEUTRINO spada v novo garage sceno in se lahko pohvali s komadom Bound 4 Da Reload. Studijska mojstra sta ponovno eksperimentirala s sodobnimi plesnimi zvoki v komadu DEVIL'S NIGHTHMARE (***), ki sta ga posnela za filmski album Tomb Raider; v njem glavno vlogo igra Angelina Jolie.
David Breznik
Mam
HDBBIE WILLIAMS \ 5. Loaded-HICKY MARTIN B. Whole Again-ATOMIC KITTE TBootylicious - DESTINY'S CHim 8. Loverboy-MAHIAH CAREY There You'll Be-FAITH HILL itry Roads - HERMES HOUSE BAND
Vsak^ 5o\?o\.o m«sd 21. in 22. uvo
FUN LOVIN CRIMINALS
Dober večer, mi smo skupina s stilom
Obisk festivala Rock Otočec ni podoben loteriji. Ne glede na vremenske razmere se tam zbere množica, ki si želi zabave, brezskrbnega taborjenja in dobre glasbe. Trije dnevi minejo hitro in po osmih zaporednih uspešnih letih tudi dokaj rutinirano. Spet smo videli zbirko najpopularnejših slovenskih skupin, ki jo z boljši okus popestrijo še gostje iz tujine. Od znanih imen z MTV smo letos videli Asian Dub Foundation, Living Colour in Fun Lovin' Criminals (FLC). Zlasti slednji so poskrbeli za vznemirjenje med našo ekipo, ki si je zadala visok cilj: želeli smo intervju s pevcem skupine, ki je s svojimi edinstvenimi skladbami in pristopom takoj osvojila številne privržence nekolike "trše romantike". Po štirih dobro prodajanih albumih so si ustvarili velik ugled, najbrž tudi zato, ker v svojih designerskih oblačilih niti ne dopuščajo česa drugega.
Načelom s takimi intervjuji ni težav, če si najavljen in ti založba rezervira čas. Mi se nismo najavili, omejen ~as in vabilo pa sta tako ali tako za slabiče. Pogumno smo se spoprijateljili z največjim člove{kim bitjem na svetu, ki je doma z Jamajke in lahko s prstom leve roke odvrne vse vsiljivce, ki bi utegnili vznemirjati skupino FLC. Na{ elegantni pristop ga je presenetil, zato nas je povabil za dotlej nedostopno ograjo. Tam je vidno razpoloženi pevec Huey kar sam začel pogovor. Razvil se je splošen, sproščen klepet, ki ga je bilo skoraj težko zapisati v obliko intervjuja, saj je Huey ves čas postavljal vprašanja nam.
Huey: Dober festival, kajne? Kako se ti zdi?
Všeč mi je, navsezadnje je največji pri nas. Veš, da je ta festival edini na slovenskih tleh, kjer lahko vidimo tako velike in drage skupine, kot je FLC?
Saj mi niti nismo tako draga skupina, mislim, da so Living Colour za današnji nastop zahtevali več od nas. Zdaj pa očitno mislijo, da nam lahko ukradejo še polovico našega termina za igranje ... (Obrne se v smeri odra in zavpije:) Hvala lepa, zdaj pa, prosim, utihnite! (in med vsesplošnim smehom nadaljuje:) Sicer pa, kdo sploh potrebuje tuje ben-de? Čisto kul je, da se na enem mestu zberejo vsi slovenski rock glasbeniki in navdušijo domače občinstvo ...
Kljub temu dajejo mediji prednost vam kot tuji, uveljavljeni skupini.
Hmm, o tem lahko debatirava ves večer. V glasbeni industriji in v celotnem show businessu vse skupaj temelji na zaupanju ...
... Mogo~e bolj na medijsko podprtem ustvarjanju osebnosti?
Zagotovo tudi to. Misliš, da bi sicer skakal naokrog v tisti rožnati srajci in smešnimi lakiranimi belimi čevlji? Čisto dobro se počutim v svojih vsakdanjih oblačilih. Kakorkoli že, založba bo izbrala skupino, za katero mislijo, da jo bodo lahko prodali. Upajo, da boš uresničeval njihove načrte in da bo publiki to všeč. Verjetno sam vidiš, da so si vse bendi med seboj zelo podobni, igrajo podobno glasbo in vsi dobro obvladajo instrumente. Vendar založbe pač nekaterim skupinam bolj zaupajo kot drugim in te skupine poznamo kot uspešne.
Vam je uspelo?
Ne morem reči, da nam ni. V Evropi smo dokaj znani in imamo veliko koncertov, jutri na primer potujemo na Dunaj. Sicer pa niti ne vem, kje bomo še igrali. Moral bi pogledati v svojo črno
knjižico. (Jamajska gora v obliki stražarja namigne, da bodo po Evropi obiskali še Japonsko in Avstralijo. Nato se široko nasmeji in pripomni, da je na Japonskem zelo veliko denarja.)
Tudi Slovenci radi na Japonskem kaj zaslužijo. Predvsem nogometaši in manekenke. Kako je z vašim uspehom doma, v Ameriki?
Nismo iz Amerike, ampak iz New Yorka. To je en "civilizacijski otok", ki je v primerjavi z Ameriko kot dan in noč. New York je svetovno mesto, ki vse dovoljuje. Amerika pa je tisti del, ki se mu Evropejci smejite. Veš, tam sploh nimamo založbe, zato gre tam vse skupaj bolj počasi. Kljub temu se povsod najdejo kakšni poblazneli oboževalci ...
... Mi si sicer radi rečemo novinarji?
Haha, nisem mislil tebe. Tak klepet nikoli ne škodi. Če se ne bi pogovarjal, mi ne bi nikoli uspelo ugotoviti, kakšni ste Slovenci. No, najdejo se tudi drugačni ljudje, ki te vsepovsod zasledujejo in so prepričani, da sta ti in človek, ki ga poznajo s televizije, popolnoma ista oseba. Zato je včasih treba imeti tudi stražarje, saj so nas neki fantje že hoteli pretepsti. Verjetno smo bili všeč njihovim ženskam, pa tega niso znali športno prenesti. (Na namig osebnega stražarja se obrne proti dvema dekletoma in ju povabi, naj se nam pridružita za ograjo, z besedami: "Za tako prisrčne damice imam vedno čas.")
Stražar pozna tvoj okus?
Verjetno, saj smo dobri prijatelji. In prijatelji si med seboj pomagajo. (To vprašanje smo postavili še stražarju, ki je diplomatsko odgovoril, da ima Huey rad prav vse ljudi.)
Pa vendarle bi morale sedaj, po evropskem bumu, tudi ameriške založbe zastriči z ušesi?
Mogoče, vendar se s tem ne obremenjujem preveč. Čisto všeč mi je to, kar imamo zdaj. Za Ameriko mi je povsem vseeno. Morda je še lepše tako, da pridem v tuj kraj, daleč od doma, in me ljudje prepoznajo ter sprejmejo v prijateljskem vzdušju.
Na ameriškem trgu bi lahko zaslužili še veliko več.
Trenutno zaslužim dovolj. Pomembno je edino to, da sem zadovoljen ter da je zadovoljna tudi moja družina. Ne potrebujem dragega avtomobila ali jahte.
Jahte znajo biti kljub temu zelo "privlačne", še zlasti tista z vašega videospota za pesem Loco.
Haha, verjamem, da ti je všeč. Spot se mi zdi kot nekaj parodija razvratnega življenja, vendar moram priznati, da smo se imeli s
tistimi puncami res fino. Če je dovolj dobro za Baywatch, potem je dovolj dobro tudi za nas.
(Huey se je preoblekel v svoja "delovna oblačila" in se vrnil s cigareto ter še bolj razpoložen.) Dober večer, mi smo Fun Lovin' Criminals in imamo stil ... Kaj pomeni napis na tvoji majici?
Ime glasbene skupine Hudobni Volk ...
Hudoubnee Vouge ... Verjetno sta dva dni pri vas premalo, da bi se naučil izgovarjave vašega jezika. (Zdi se, da je Petja med tem zamenjal že dvajseti film in še vedno neumorno pritiska na spro-žilec.) Da me ne bi slučajno slikal v tej roza srajci ... (Varnostniki so to šalo vzeli smrtno resno in se postavili pred objektiv.)
Nič hudega, slike so črno-bele
Ah, potem je v redu. Sicer pa niti ti nisi primeren za barve, ker te je opeklo sonce. Namaži se z jogurtom ... (Nekaj časa sprem-
koncertiramo po vsem svetu, danes pa smo zašli na ta Otočec, da na poti na Dunaj zaslužimo še kak dolar (mogoče evro?), za publiko pa nam je tako ali tako čisto vseeno. In da ne boste mislili, da bi bil tak pojav kaj zelo nenavadnega — ne, celo običajno je, da so koncerti velikih tujih skupin pri nas en sam poden (kolikor vem, obstajajo tri svetle izjeme: Simple Minds, Prodigy in Pearl Jam). Velikim je pač vseeno za male — in prav je tako. Jih vsaj dovolj preprosto razkrinkamo in odpišemo. Nikoli več Faith no more, recimo. Ali pa Leningrad Corwboys. Mogoče še Black Crowes in ZZ top. Nirvana. David Bowie. Raje ne naštevajmo dalje.
Ampak — in tu je celotna poanta — obstajajo pa vendarle tudi bendi, ki jim ni čisto vseeno. Mogoče bo kdo pripomnil, da so sami pač premajhni, da bi se šli velikih, in se zato trudijo, da bi se priljubili malim. OK. Dopuščamo argument, ampak ga ob-
Mitja Učokor (levo) in Huey. Foto: Petja Janžekovič
lja Petjeve fotografske akrobacije.) Upam, da bo uspelo.
Mora, saj je posnel tisoč fotografij. Vsaj ena bo dovolj dobra.
Vseeno mi je za slike. Važen je bend ... Hudoubnee Vouge. Pošlji pozdrav vsem ljudem, ki berejo vaš časopis.
***
Temu, kar je napisal Mitja, ni kaj dodati. Je povsem avtentično in pristno. Morda bi, ker mi je pač blagovolil končnih nekaj vrstic, poskusil le strniti nekatere predstave, ki jih je v meni zapustil koncert FLC. Mitja je namreč že od nekdaj usmerjen predvsem v tržno ekonomijo, kar pomeni, da fine (beri: manj naporne) naloge preostanejo meni. In če je Mitja zapisal intervju, sem sam obvezan, da malce reflektiram koncertni dogodek, ki se je zgodil neposredno za tem.
FLC so skupina, ki preseneča. To je dejstvo. Nikoli si namreč ne bi mislil, da lahko bend, katerega repertoar je navidez easy, počasen, fin, len, zadet ..., tako nažiga. Pa ne samo to — nažiga v maksimalno izpiljeni podobi. Vseskozi me je namreč preveval občutek, da se FLC nikakor ne šalijo. Saj veste, v smislu: No, mi smo FLC,
račamo proti nasprotniku: veliki postanejo ravno zato, ker se trudijo za male. To ni povsem nepomembno, še posebej, če se spomnimo na cene vstopnic za 'velike'. FLC so (na srečo) prav tak bend. Mali veliki. Dobesedno, skladno tudi z njihovo zunanjo podobo (in ta nas še najmanj zanima). Morda bi omenil le to, da njihov Versace stil zgolj zaokroži celostno podobo. Ne morem se namreč strinjati z ocenami, da gre pri njihovih finih oblekah za prepotentnost in napihnjenost. Raje vas vprašam tako: kaj naj oblečejo FLC drugega, če pa je njihova glasba točno taka kot Versacejeve (ali pač Dolce&Gabbana, ni pomembno) obleke? FLC so v fine obleke zabredli zaradi fine glasbe. Težko bi si namreč predstavljal Hueya na odru v opravi kakega Kurta.
Torej: FLC ga nažigajo. Naži-gajo s stilom. Pri tem se zelo očitno tudi dobro zabavajo. In to bi nemara lahko postalo prvo bojno geslo obiskovalcev koncertov nasploh: bend, ki očitno uživa, medtem ko izpolnjuje željo koncertne publike, je dober bend. Ergo: FLC so dober bend ...
Mitja Učakar, Petja Janžekovič
***
***
ODVODNI JAREK, VODOTOČ
POLABSKI DOBRI BOG
PRASKA, ODRGA
JOK, PUC
HRVAŠKI ALPSKI SMUČAR KOSTELIĆ
NADA SEVŠEK
ZELO VELIKA ŽEUA PO ČEM
REKA V ŠVICI
ŽENSKA
PRI DRESURI
ORANJE
DEL SUKNJE
FRANCOSKI
FIZIK MARIOTTE
MADŽAR
PROGRAMSKI JEZIK
RIJEKA
CHARLES IVES
SL. ESTETIK
AGIRJEVA ŽENA
BLAGAJNA (POGOV.)
MASAŽA PRIPRAVO KRUHA
ZELO RAZŠIRJENE RASTLINE
NASPROTJE ZAČETKA
IRANSKO NOMADSKO PLEME
NAZORJEVA PESNIŠKA ZBIRKA
SL. PRAVNIK (MARKO)
PRIPADNICA AVAROV
OKROGLE TESTENINE Z
NADEVOM
DEBELA, OŠIUENA PALICA
OČE
STARODAVNI GRIČ
KRAU ŽIVALI
OVENITEV
DIKTAT
RUSKA TENISAČICA KURNIKOVA
AMERIŠKA
VIDEO UMETNICA HOOVER
VOJAŠKI ODDELEK
NA POHODU
PRIPADNIK LAMAIZMA
EMIL NOLDE
PEVKA ADAMS
NAŠ JADRALEC CrOMAŽ)
JOŽE ČAR
ŽEL. PODVOZ. JE S KOLESI
AZIJSKA UTEŽNA MERA
ŠIBKOST
ZALIV PRED NAGOJO
IVAN SELAN
OZNAKA ZA IRSKI FUNT
PISCI ESEJEV
KLAVIRJU PODOBNO GLASBILO
IZ
BESEDE TELESCA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: priSč, Lanka, Antar, Štern, večernik, strelina, Ike, napis, Aiello, Rock, Rjavina, MS, Falk, Brisbane, Ta, oka, Nirala, Alva, sev, Sam, Enakit, Ken, alge, tri, Rijavec, Ronsard, Anglosas, rum, suknar, naos, TNT, Cr, triola. UGANKARSKI SLOVARČEK: IEP = oznaka za irski funt, INTIMA = Nazorjeva pesniška zbirka, ISE = zaliv pred japonskim mestom Nagojo, NAN = ime videoumetnice Hoover, OLETA = ameriška pevka Adams, RAS = ziljska narodna noša, RIVERA = mehiški slikar, eden izmed štirih velikih (Diego, 1886 - 1957), TAEL = vzhodnoazijska utežna mera za drage kovine, TORTELINI = majhne okrogle testenine z nadevom
Rezultati žrebanja nagradne križanke Adria Ankaran
Iz množice rešitev križanke (pravilno geslo se je glasilo: Počitnice v Ankaranu) smo v uredni{tvu Tednika izžrebali Franca Roskarja iz Placarja 67, Ptuj, ki prejme kupon v vrednosti 12.000 tolarjev.
Nagrajencu iskreno čestitamo. Nagrado prejme po pošti.
Aforizmi by Fredi
Tisiti, ki se igrajo z ognjem, bi morali ved^^i, da je zgodba o
Feniksu zgolj mit.
***
Socialisti~nim gospodarjem .so propadli gradovi v oblakih in na
zemlji.
***
Kaže, da demokrate bolj kot delavci na cesti moti boljsevisti~no
ime te ceste.
***
Ali bomo denacionalizirali tudi neumnost?
***
Odkar je opica sestopila z drevesa, .si ~lovek prizadeva priti nazaj
na zeleno vejo.
***
S pridnimi rokami se naredi veliko, se ve~ pa s spretnimi prsti.
***
Struktura upnikov najbolj argumentirano spodbija trditve tistih,
ki pravijo, da smo se zadolževali prek vseh meja.
***
Tam, kamor pes taco moli, bo kmalu vse poscano.
LUJZEK
Dober den vsoki den! Toti tjeden je mina kak blisk. Dela je bilo prek krez glavo, roke in noge. Dež nam je malo žetev pšenice zmeša, drgačik pa je toti dežek bija tudi dobrodošel, saj letos zaenkrat tudi na našem Suhem brgi še ne trpimo suše. Gnes, v soboto vjutro, sma mislila z Mico gorico pošpricati proti perono-spiri, oidiji, gnilobi in drugim držovnim škodlivcom, pa je ponoči dež ša, tak ke je listje in grozdje s dežovnimi kapli-cami obloženo in morema zaj počati, da bo gorica suha. Zato vam že gnes pišem toto
pismo, saj te jutri, če bo na vrsti švicaje in špricaje, ne bi bilo cajta še za pisaje, pa tudi škropiva je treba pametno zmešati, saj lehko hitro do kokšne nerodnosti pride. Kak se je to zgodilo mojemi sosedi Juži, ki je škropivo špara, preveč strokovne nasvete posluša in mu je pul gorice z lis-tjom in grozdjom vred posivelo zavolo oidija in še peronospore fcoj. Seveda se to lehko zgodi vsokemi, tudi najboj-šemi vinogrodniki, je pa to, vete, zlo droga šola. Škropivo je že itak predrogo, potli pa še grozdja in vina nemaš. Toto vremen z malo deža, malo sunca in toplimi nočmi je odlično leglo za tote vinogrodni-ške betega in zato preventivno ukreplite s špricajom in ne te, gdo se betegi že pojovijo. Kak sen vam to že poveda, je ekološko najboj varen seks brez špricaja, za gorice pa to seveda ne drži.
Kak ste čuli, šteli, na televiziji gledali in se vena tudi s sosedi pogovorjali, bomo zaj s sosedi Hrvati po pravili malo meni, malo tebi, vena rešli obmejne spore in se razgrani-
čili, tak ke se bomo še dale naprej kregali. Obdržali bomo za eno vejko mlako Jadranskega morja, izhod v mednarodne morske vode in si skupno zarisali še druge meje. Dali bomo milo za žajfu, dobli pa milne mehurčke. Tak tudi Hrvoti provijo, tak ke zaj tudi ta najboj pametni ne vejo, sta pravica in resnica na slovenski ali pa na hrvaški stroni. Kak bo, tak bo, bojše pre bo, kak je do zdaj bilo. Sosedje in mejoši si pač morejo biti kejko tejko dobri in tak pač naj bo tudi z vsemi našimi mejoši.
Tejko za gnes in drugič več. Vas lepo podavlja vaš mejoš LUJZEK
Mala blondinka vprašuje: »Ali se res otroci rodijo tam, kjer prihajajo notri?«
Mati: "Moja mala blondinka, to drži."
Mala blondinka: "Oh bog, nikdar
več ne odprem ust ..."
***
Učiteljica: "Janezek, zakaj si manjkal pri pouku?'
"Stara mama je umrla.'
"Lažeš! Saj sem jo še danes zjutraj videla, kako spokojno je slonela pri oknu.'
'Smo jo imeli prislonjeno, ker je
poštar penzije raznašal."
***
Policaj se podi za cigansko družino. Cigani zavijejo s ceste, pa čez polje, pa v hosto. Policaj prisopiha do polja in vpraša tam brkljajoče-ga kmeta, ali je videl kakšne cigane. Kmet odgo-vori: "Ja, tjale so šli," in s prstom pokaže v gozd. "Drugič se pa skupaj držite!'
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Teden, v katerem boste zelo prijetno razpoloženi, saj boste romantični, ljubezen se vam bo ponujala od vsepovsod, kaj lahko se zgodi, da se na na novo zaljubite. Najboljši dan za spremembe je ponedeljek, zato ga izkoristite v polni meri
BIK 21. 4. do 20. 5.
Zelo harmoničen teden, saj se boste dobro počutili. V poslovnih zadevah boste zopet ugledali prave cilje. Glede prijateljskih vezi se lahko zgodi, da srečate novo osebo. Vaš idealizem bo v tem tednu na višku, le izkoristite ga.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Priložnost boste imeli, da svoje genialne zamisli uresničite tudi na praktičen način, zato le glejte, da boste izbrali dobro strategijo. Najboljši dnevi za podvige so v drugi polovici tedna. Proste urice izkoristite za zabavo.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Kar se ljubezni tiče, je za vas v trenutnem položaju najbolje, da daste prednost razumu, ne srcu in trenutnim vzgibom, ker vas bodo ti pripeljali samo v še v večje težave. Malo boste zbegani, a ta situacija ne bo trajala dolgo.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Delo boste stopnjevali in se pri tem počutili izjemno koristni. Pravzaprav si morate priznati, da ste deloholik, čeprav si tega verjetno ne bi drznili povedati na glas. Vse hitrejši boste v delu in besedah. Uspevale vam bodo prav neverjetne stvari.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Ne morete si pomagati, V/H \ ampak res se malce smilite iH J saiTi'	čeprav ne
marate tega občutka, vseeno mislite, da je do neke mere upravičen. Saj bo bolje, žalost ni večna, potolažite se v družbi tistih, ki jih imate radi.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Partner bo navdušen nad dobrimi novicami, tudi vi ste veseli, ker so se zadeve končno zelo izboljšale. Zdaj gre krivulja lahko le še strmo navzgor. Kmalu bo vse spet tako, kot vam je najljubše in v tem boste znali zelo uživati.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Počutili se boste topo, nič pametnega vam ne bo prišlo na misel, pa bi vam moralo. Nič se vam ne bo ljubilo, pa naj bi vas razganjalo od energije. Včasih ne delujemo, kot bi sami hoteli. V takšnih trenutkih se ne splača lotiti novih projektov.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Nekoliko vas je strah pričakovane osebe, ki vas tako zelo spoštuje. Kaj če ne boste opravili dobro in se ji boste zamerili? Ne razmišljajte pesimistično, naredite, kot znate, in dovolj bo.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Nikoli ne smete misliti, da ste videli že vse na svetu. Življenje nas nenehno preseneča in prepričuje, da nas nekje čakajo nove dogodivščine. Ne nehajte verjeti v to, ampak se podajte na pot raziskovanja.
VODNAR 21. 1. do 19. 2
Razjedalo vas bo nekaj, kar vas ne bi smelo skrbeti. Včasih se ukvarjate z neobstoječimi težavami, čeprav to radi pripisujete drugim. Skušajte jih odmisliti, sicer bo to za vas in za vašo okolico prenaporno.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Pravila vas sploh ne bodo zanimala, odločili se boste opraviti povsem po svoje. Spremljalo vas bo precej nejevernih pogledov, a samozavestni boste in ne bodo vas spravili v zadrego.
Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.
GOLF
Od 2. do 7. julija je v okolici Malmoja potekalo evropsko ekipno amatersko prvenstvo. Slovenska ekipa se ga je udeležila prvič.
STRAN 27
MOSKANJCI
V Moškanjcih je v soboto, 21. julija, potekala že 3. vaška olimpida, katere so se udeležili številni ljubitelji športa.
STRAN 27
BALONARSTVO
Ptuj bo od 27. do 29. julija, prizorišče petega mednarodnega balonarskega praznika in dveh balonar-skih tekmovanj.
STRAN 28
NOGOMET
Medtem ko so je tekmovanje v prvi ligi že pričelo, se ostali nogometni ligaši pripravljajo na novo prvenstvo s serijo prijateljskih srečanj.
STRAN 26
SD CIRKOVCE
Šport je doma tudi na vasi. To lepo dokazujejo v Cirkov-cah, kjer njihovo ŠD skrbi za animacijo vseh, ki se želijo ukvarjati s športom.
STRAN 27
KOLESARSTVO / KK PERUTNINA PTUJ
Vedno višji cilji
Ko je vroče ali mrzlo, ko dežuje ali sneži, ko piha veter ali je mirno, vidimo po naših cestah veliko kolesarjev. V že prepoznavnih dresih jih ljudje pozdravljajo, ti pa seveda vrtijo pedale naprej. Njihov cilj je, da so čim bolje pripravljeni na kolesarske dirke, saj jih ne zmanjka. Sedaj je bilo kratko zatišje, vendar še ni dolgo, ko so kolesarji KK Perutnina Ptuj osvojili dva naslova državnih prvakov. Pot do njih je bila vse prej kot lahka.
Zraven tega je bila še obilica dobrih nastopov in uspehov tako v Sloveniji kakor tujini. Fantje trenirajo, saj se zavedajo, da je pred njimi naporni drugi del letošnjega tekmovalnega leta. Če želijo še naprej dosegati dobre rezultate, je potrebno točiti znoj. Pred njimi je še veliko pomembnih preizkušenj.
Izkoristili smo priložnost ter se pogovarjali z direktorjem kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Renejem Glavnikom.
Kakšne so ocene v KK Perutnina po prvem delu tekmovalne sezone?
"Uspeh kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je kronan z dvema naslovoma državnih prvakov -z Mitjo Mahoričem v kategoriji elite in Gregorjem Gazvodo v kategoriji do 23 let v vožnji na kronometer. Ob tem je potrebno dodati, da je Gregor postavil tudi absolutno najboljši čas ter dosegel vrhunsko oceno. Uspeh je plod celotnega dela. Izpostaviti moram še uspešne nastope na dirki kralja Nikole, dirki po Hrvaški, po Sloveniji in pa nekaj dirk v tujini, ki nekaj pomenijo in tako se bližamo uspešnemu zaključku sezone."
Kaj čaka va{e kolesarje v pre-
ostanku sezone?
"Dejansko bo naporen tudi zaključek, saj so pred nami še zelo pomembne preizkušnje. Najprej so na vrsti Mediteranske igre, kjer bodo nastopili za barve Slovenije Mitja Mahorič, Matej Marin in Gregor Gazvoda, medtem ko bodo Rado Rogina, Masimo De Marin in Tomislav Dančulo-vič zastopali barve svojih reprezentanc. Pred nami pa sta tudi evropsko in nato še svetovno prvenstvo. Na SP, ki bo na Portugalskem, bo šel Gregor Gazvoda, ki bo vozil individualni krono-meter in ne dvomim, da ne bi dal vsega od sebe. Njegovo dvanajsto mesto na SP v Franciji je skorajda njegov maksimum, toda pred njim sta še dve leti staža v kategoriji do 23 let in po kazalcih je razvidno, da napreduje in je v nenehnem vzponu. Gledano dolgoročno pa naj bi sodeloval tudi na OI leta 2004.
Na evropsko prvenstvo, ki bo avgusta na Poljskem, pa bodo odpotovali Mitja Mahorič, Matej Marin in Gregor Gazvoda ter pri starejših mladincih Aldo Ile-šič. Prav tako bodo na teh prvenstvih nastopili Rado Rogina, Massimo De Marin in Tomislav Dančulovič. Za Rada Rogina po-
teka postopek pridobitve slovenskega državljanstva, za katerega je zaprosil. Fant je v našem klubu od vsega začetka, ko je pričel dirkati, s svojim dolgoletnim stažem je praktično naš in si to tudi zasluži."
Kako pa bo funkcionirala članska ekipa v času prvenstev, saj bo zaradi reprezentančnih nastopov praktično razpolov-ljena?
"Preostali del ekipe bo deloval na dirkah v tujini - v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Sicer pa imamo konec julija pred sabo veliko mednarodno etapno dirko v sosednji Madžarski. Tu bomo poizkušali narediti kar največ. Sli bomo na rumeno majico, kajti glede na tempiranje forme pred evropskim in svetovnim prvenstvom bo to pravi pokazatelj. Nato pa sledi etapna dirka po Jugoslaviji. Vsekakor dela za naše kolesarje nikoli ne zmanjka."
Kako pa je z dirko na Ptuju za veliko nagrado Perutnine Ptuj?
"Verjetnost, da bi se ta dirka letos ponovila, je zelo majhna. KOt nadomestek je bila etapna dirka po Sloveniji, kjer smo bili nosilec druge etape. Po nekaterih spremembah v organizaciji dirk bomo drugo leto organizirali dirko s koeficientom 1,5 po UCI. To ne bo krožna dirka, ampak naj bi potekala po Slovenskih goricah, Halozah in ptujskem območju. Zaradi nekaterih zapor ne bomo mogli tekme peljati tako, kot smo si zamislili, in
Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj. Foto: Danilo Klanjšek
se bomo morali prilagoditi zahtevam ljudi s tega področja. Bilo je nekaj negodovanja, zato bomo k dirki, ki bo drugo leto, pristopili drugače. Možnosti za izvedbo nočnega kriterija pa še obstajajo. Verjetno bi njegova atraktivnost zagotovila dober obisk. Poizkusili bomo pridobiti tak termin, da bi na njem nastopili tudi najboljši slovenski profesionalni kolesarji, ki nastopajo v tujini."
Ali na Ptuju razmišljate o profesionalni kolesarski ekipi?
"Z rezultati, ki smo jih dosegli na nivoju amaterizma, čeprav moram reči, da to ni čist amaterizem, smo zadovoljni. Naš klub je nekako na razpotju. Veliko se razmišlja o tem in dejansko smo na točki, da resno pristopimo k temu. Rekel bom, da se v nekaterih zaprtih krogih poizkušamo dogovarjati, da najdemo ustre-
zno obliko; tudi ta možnost je prisotna. Sedaj je naša motivacija, da se odpremo navzven in se poizkušamo tudi v tem. Sicer pa bi to pomenilo več možnosti na dirkah težjih kategorij v tujini in tudi večje možnosti pridobivanja sponzorjev v tujini ter sodelovanje, ki pomeni, da če si
prisoten v tujini in te profesionalni klubi sprejmejo medse, potem lažje dosegaš točke mednarodne kolesarske zveze UCI. Sicer pa se o tem pogovarjamo, kot sem dejal, v zaprtih krogih. Delo teče normalno, je pa to korak, ki vodi k napredku."
Danilo Klajnšek
Aldo Ilešii odliino v Kanadi
Minuli teden je potekala v Kanadi dirka za svetovni pokal mladincev Tour Abitibi 2001. V dresu slovenske reprezentance je nastopil tudi nadobudni mladi Ptujčan Aldo Ilešič in več kot odlično končal osem etap zahtevnih kolesarskih preizkušenj. Z 2. mestom v četrti etapi je dosegel najboljšo uvrstitev Slovencev.
V boju za točke svetovnega pokala se je pomerilo 140 tekmovalcev iz 23 držav. Nenavadno dolga mladinska dirka, ki je imela kar osem preizkušenj in dva kronometra (ekipnega in gorskega) je dala selektorju slovenske mladinske kolesarske reprezentance Bogdanu Finku veliko odgovorov. Ptujčan Ilešič pa je že takoj po uvodnem prologu pohodil pedala in pokazal, da cilja na visoke uvrstitve, ne glede na izjemno svetovno konkurenco. Že na uvodnem prologu se je uvrstil na 7. mesto. Prva etapa in 40 kilometrov dolg ekipni kronometer mu je zaradi
slabše vožnje ostalih reprezen-tantov prinesla šele 13. mesto. Druga etapa na krožni trasi Val d'or - Val d'or je bila za Ilešiča uspešna, saj je končal na 5. mestu. V tretji etapi R. Norada - Val d'or v dolžini 116 kilometrov je Aldo ponovno blestel in zasedel 6. mesto. Četrta etapa Senne Terre - Val d'or v dolžini 85 kilometrov pa je bila za Ptujča-na najuspešnejša, saj se je boril celo za zmago, pa je šele foto finiš določil zmagovalca in tako je osvojil 2. mesto, kar je bil najboljši rezultat Slovencev na celotni dirki po Kanadi. V peti etapi je bil start gorskega krono-
metra nekoliko nenavaden, saj je bil v rudniku in iz njega je bilo potrebno prevoziti 14 kilometrov navzgor. Pri tej etapi je bila največja ovira velika tempe-
raturna razlika ( + 25°C). V četrti in peti etapi je bil Aldo Ilešič najboljši po točkah in v zeleni majici ter je dokazal, da je potrebno računati nanj do konca dirke. V šesti etapi je nato zasedel 8. mesto. V sedmi etapi še ena vidna uvrstitev na 10. mesto, v zadnji etapi pa je nekoliko popustil in končal na 22. mestu. Na koncu dirke je v posamezni razvrstitvi osvojil 22. mesto in 3. mesto po osvojenih točkah, kar pa je zelo imeniten rezultat za tako mladega tekmovalca med vso svetovno konkurenco.
Rezultati dirke v Varaždinu: st. mladinci: 2. mesto Anej Ja-bločnik (PP), 4. mesto Matjaž Snoj; ml. mladinci: 2. Tilen Červek (PP), 3. David Topolo-vec (PP).
Tekst & foto: Samo Glavnik
KARTING
Dirka se lahko priine
Ljubitelji kartinga bodo prišli 5. avgusta ponovno na svoj račun, saj bo AMD Ptuj organizator dirke na kartodromu v Hajdošah. Za ta šport je ponovno večje zanimanje, zato organizator pričakuje veliko tekmovalcev in gledalcev.
Predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc, nekdaj odličen tekmovalec, je pred dirko povedal: "To bo naša druga dirka v tej sezoni in je pripravljena v počastitev praznika MO Ptuj. To počenjamo že celih dvain-trideset let na bolj ali manj isti datum, od tega trideset let
na kartodromu v Hajdošah. Na dirki pričakujem okrog 75 voznikov iz Slovenije in Hrvaške. Največja bo konkurenca v kategoriji N- 60, kjer nastopajo otroci od 8. do 15. leta, ter v kategoriji do 125 ccm, kjer smo mi zelo močni, saj imamo skoraj tretjino nastopajočih voznikov. Ne smemo pa pozabiti tudi razreda dva, kjer imamo dva dobra tekmovalca: Davorja Hvala in Davida Klobasa. V razredu ena pa je to Alex Damiš, ki se letos uvršča med prvih pet. V kategoriji do 125 ccm imamo močno zastopstvo. Med favoriti za zmago je Friderik Vajnhan-del. Nastopil pa bo tudi veteran Alojz Šeruga in smo veseli, da je med nami."
Pričetek predfinalnih voženj bo ob 11.30 uri, končale pa se bodo okoli trinajste, sledila bo uradna otvoritev in finalni obračuni, kjer AMD Ptuj pričakuje domačo zmago svojega voznika Friderika Vajnhandla.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
Prijateljska sreianja
izenačujoči zadetek na tekmi Stojnci - Drava Asfalti Ptuj
STOJNCI - DRAVA ASFALTI 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Purgaj (20), 1:1 Krepek (60), 1:2 Krepek (71)
STOJNCI: Veselic, Žuran, G.Milošic, Lenart, Lapornik, Stebih, Meznaric, Kupcic, Riž-
lar, Vogrinec, Emeršic, Toplak. Trener: Dragan Grbavac.
Na prijateljskem nogometnem srečanju se je v Stojncih zbralo veliko gledalcev, ki so lahko videli zelo zanimivo tekmo. V prvem polčasu je ptujski strateg postavil drugo ekipo.To so izkoristili domači nogometaši ter s
TURNIR V DORNAVI
Nogometni klub Dornava bo to soboto ob 11.00 uri organiziral turnir v nogometu za starej{e de~ke, na katerem bodo zraven doma~e ekipe nastopili {e Aluminij, Drava Asfalti in gostje iz nem{kega Reutlingena, ki jih vodi nekdanji nem{ki reprezentant Guido Buchwald. Turnir naj bi se zaklju~il ob 18. uri, takrat pa se bo ljubiteljem nogometa v prijateljskem nogometnem sre~anju s tretjeliga{em Pobrežjem predstavilo doma-~e mo{tvo.
nar, Žnidarič, Purgaj. Igrali so še: Simonič, Zemljarič, Kozel, Vilčnik, I.Milošič. Trener: Go-razd Sket.
DRAVA ASFALTI: Bašagič, Horvat, D. Krajnc, Prah, Petek, Hvalec, Sluga, Korez, Juri-šič, Arsič, U. Krajnc. Igrali so še: Zajc, Krepek, Klinger, Zde-
povezano in domiselno igro uspeli doseči celo vodeči zadetek.
V drugem polčasu so Drava Asfalti nastopili z mo~nej{o postavo in pobuda v igri je bila na njihovi strani ter so uspeli izena~iti. Priložnost za vodstvo Stojncev je zamudil Meznari~, ki je iz pravilno dosojene enajst-
metrovke žogo poslal visoko prek gola. Kazen je hitro pri{la, saj je napadalec Drave Krepek izkoristil napako vratarja Sto-jncev in dosegel svoj drugi zadetek, ki je bil na koncu tudi zmagoviti.
GERECJA VAS UNUKŠPED -ALUMINIJ 0:6 (0:6)
STRELCI: 0:1 Koren (11), 0:2 Pipenbaher (20), 0:3 Zem-lji~ (27. iz 11 m), 0:4 Širec (37), 0:5 Zemlji~ (42), 0:6 Širec (45)
GEREĆJA VAS UNUKŠPED: Trop, Gor{e, Habjani~, Vidovi~, Verlak, Krajnc, Saga-din, Frangež, Pacher, Bezjak, Sla~ek. Igrali so {e: Palijan, Kaisesberger, Bauman, Polanec. Trener: Bojan Špehonja. _ ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Zeleznik, Gali~, Sambolec, Pu-~ko, Don~ec, Zemlji~, Širec, Pipenbaher, Šimundža. Igrali so {e: Prapotnik, Franci, Jev_eni~, Gojkovi~, Raki~, Majcen. Trener: Branko Horjak.
V prijateljskem nogometnem sre~anju so nogometa{i Alumi-
Ekipa Stojncev
nija brez ve~jih težav, predvsem pa s hitro, domiselno in u~inkovito igro v prvem pol~a-su premagali ekipo doma~ega tretjeliga{a. Kot gosta sta za Ki-dri~ane v tem delu igre nastopila tudi reprezentant Marinko Gali~ in Ante Šimundža.
V drugem pol~asu je bilo vse enako, le da so gostje bili sila nespretni pred doma~im vratarjem in rezultat se ni ve~ spremenil. Omeniti pa velja, da so si tudi nogometa{i iz Gere~je vasi, ki niso nastopili v najmo~nej{i sestavi, priigrali tri lepe priložnosti za zadetek.
HAJDINA - ALUMINIJ (mladinci) 4:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 Burjan (10), 1:1 Vindi{ (23), 2:1 Gajser (43), 2:2 Burjan (45), 3:2 Pihler (63), 3:3 Herti{ (73), 4:3 Kos (90)
HAJDINA: Klinger, Zelko, Nahberger, Crnko, Miha Krajnc, Princl, Gajser, Zelez-nik, Horvat, Vindi{, Petrovi~. Igrali so {e: Ber, Roman Krajnc, Hotko, Pihler, Marcel Krajnc, Kos, Breznik, Širovnik, Vrabl. Trener: Du{an Ceh.
ALUMINIJ (mladinci): Strelec, Frlež, Topolovec, Bezjak, Kaisesberger, Vajsbaher, Kuser-
NOGOMET / TURNIR V GRAJENI
Prvo mesto v Cirkulane
Nogometni klub Grajena je minuli konec tedna bil organizator 8. memorialnega turnirja Romana Krajnca. Doma~i nogometa{i so v minulem prvenstvu v 2. ligi MNZ Ptuj zasedli drugo mesto ter so imeli možnost, da se prijavijo za igranje v vi{jem tekmovalnem razredu, vendar se po razmisleku za to niso odlo~ili. Raje bodo {e po~akali ter si ustvarili vse pogoje, ki jih morajo zadostiti za tekmovanje.
Njihova zgradba, katere gradnjo so pri~eli pred tremi leti, lepo napreduje in jo kon~ujejo s prostovoljnim delom ter prispevki ljubiteljev nogometa, pa tudi s pomo~jo sponzorjev, primestne ~etrti Grajena in nekaj ma-
Ekipa Cirkulane Foto: Danilo Klanjšek
lega mestne ob~ine Ptuj. Toda to ni bilo nobena ovira, da svojega turnirja ne bi izpeljali brezhibno. V dveh dnevih, kolikor je trajal, se je ob nogometnem igri-{~u v Grajeni zbralo veliko {te-vilo gledalcev. Za presene~enje so poskrbeli nogometa{i Cirku-lan, ki so prvi dan tekmovanja premagali Podvince z 1:0, v nedeljo pa {e v finalu ekipo doma~i-nov po streljanju enajstmetrovk, saj se je v regularnem delu sre~a-nje kon~alo z neodlo~enim izidom. Nogometa{i Cirkulan so bili tako najprijetnej{e presene-~enje turnirja in upamo, da bodo tudi v tekmovanju MNZ Ptuj (2. liga MNZ PTUJ), kjer so se prijavili, dobro igrali. Tretje mesto so osvojili nogometa{i Podvin-cev, ~etrto pa Leskovca.
V sre~anju veteranov Grajene in Leskovca so bili uspe{nej{i slednji. Najuspe{nej{i strelec turnirja je bil Ale{ Toplak iz Podvincev s {tirimi doseženimi zadetki. Vsa sre~anja pa so na zadovoljstvo vseh dobro vodili sodniki: Andrej Simi~, Anđelko Horvat, Damjan Breznik, Janez Toplak, Janko Bel{ak in Damjan Zuran.
Danilo Klajnšek
bajn, Letonja, Burjan, Panikvar, N. Repina. Igrali so {e: Herti{, Vinko, Zaj{ek, M. Repina, Prigl, Pinter, Repnik.Trener: Miran Emer{i~.
Nogometa{i doma~ega tretje-liga{a so se morali kar precej potruditi, da so pri{li do pri~a-kovane zmage proti mladincem
STOJNCI: Veseli~, Purgaj, Zuran, Lenart, Lapornik, Kozel, Strgar, Arsi~, Rižnar, Zni-dari~, Klajderi~. Igrali so {e: Simoni~, Štebih, Meznari~, Ku-p~i~, Sluga, Milo{i~, Vil~nik, Zemljari~. Trener: Gorazd Šket.
Svoje prvo pripravljalno sre-~anje so odigrali tudi nogome-
Levo Danijel [irec, desno Simon Vidovi~ na tekmi Gere~ja vas - Aluminij
Aluminija. Zmagoviti zadetek so nogometa{i Hajdine dosegli v zadnji minuti sre~anja.
STOJNCI - LOKA ROŠNJA 8:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Klajderi~ (3), 2:0 Klajderi~ (14), 3:0 Znidari~ (24), 4:0 Znidari~ (31), 5:0 Ku-p~i~ (52), 6:0 Zemljari~ (71), 7:0 Sluga (72), 8:0 Sluga (76)
ta{i Stojncev, ki so se v sre~anju z ekipo Ro{nje Loke predstavili malo{tevilnim gledalcem. Do-ma~ini so bili absolutno bolj{i nasprotnik in so, kljub temu da so nastopili nekompletni, dosegli osem zadetkov ter pri~ako-vano visoko zmago.
Tekst in foto: Danilo Klajnšek
NOGOMET
H, memorialni turnir Zdenka Vajda
Nogometni klub Stojnci bo ta petek in soboto organiziral že 11. memorialni turnir v po~astitev njihovega tragi~no preminulega odli~nega igralca Zdenka Vajda.
Nogomet je v občini Markov-ci, kamor spadajo Stojnci, najbolj razvita in najpopularnejša športna panoga. Dobro delo nogometnih delavcev se tudi v tej občini obrestuje.
Svečana otvoritev turnirja bo v petek ob 16. uri, pol ure kasneje pa bodo na nogometno igrišče stopili nogometaši drugoligaša Pohorja iz Ruš in Holermuosa Ormož, ob 18. 30 uri pa še Sto-jnci in Hajdina, ki se bodo po-
tegovali za uvrstitev v sobotni finale. V soboto se bo program pričel ob 16. uri, ko bo srečanje za 3. mesto, ob 18. uri pa za prvo mesto.
V Stojncih bo torej v dveh dneh dovolj razlogov za obisk zanimivega nogometnega turnirja. Pokrovitelj memorialnega turnirja je župan občine Markovci, glavna sponzorja pa podjetji TK&EL in Goya, do.o.
Danilo Klajnšek
Popravek
V sestavku o tekmovanju na novi stezi za gorske kolesa v Za-klu pri Podlehniku (objavljen je bil v prejšnji številki) je prišlo do netočnosti glede števila ur de la (opravljenih je bilo 230 ur), upravitelj proge pa je Bar Marička iz Zakla 2 pri Podlehniku.
Za netočnost se opravičujemo.
Uredništvo
SPORT
CIRKOVCE / AKTIVNOSTI ŠPORTNEGA DRUŠTVA
Še izboljšati svojo poslanstvo
Zmagovalna ekipa lige malega nogometa Cirkovc. Foto: Danilo Klajnšek
Šport je doma tudi na vasi. To lepo dokazujejo v Cirkovcah, kjer njihovo {portno dru{tvo skrbi za animacijo vseh populacij ljudi, ki se želijo ukvarjati s {portom oziroma rekreacijo. Letos so v juniju in juliju bili organizatorji lige malega nogometa, ki je že tretjič in vključuje vasi na področju nekdanje krajevne skupnosti Cirkovce.
Prvo mesto je prepričljivo osvojila ekipa Cirkovc, ki je zbrala 21 točk, sledijo pa Mihovce 15, Bar Neža in Okrepčevalnica Kurež, Pongrce 9, Jablane in Starošince 6 ter OŠ Cirkovce 3 točke. Najboljši strelec je bil Kmetec iz ekipe Okrepčevalnica Kurež, ki je dosegel devet zadetkov. Vodja tekmovanja sta bila Vlado Brglez in Metod Skamlic. Vsako nedeljo, ko je potekalo to ligaško tekmovanje, se je zbralo veliko gledalcev, ki so prišli vzpodbujat svoje nogometaše.
Toda ŠD Cirkovce ni bilo samo organizator te lige malega nogometa, ampak vse leto poizkuša s svojimi programi in sekcijami zadovoljiti potrebe ljudi, željnih rekreacije. O organiziranosti društva nam je njihov podpredsednik Metod Skamlic povedal: "Društvo je bilo ustanovljeno leta 1998 z namenom, da ponovno obudimo
šport ter nadaljujemo, kar je leta 1975 naredil takratni TVD Partizan Cirkovce. Znotraj društva delujejo košarkaška in nogometna sekcija, rekreacija za ženske, rekreacija za moške, namiznoteni-ška sekcija in badminton. So pa seveda še druge dejavnosti, ki jih vodi društvo. Leta 1999 je Radko Hojak dal pobudo o ustanovitvi košarske lige za območje nekdanje občine Ptuj. Tudi mi smo se vključili v to ligo in prvo leto tekmovanja zasedli predzadnje mesto, letos pa smo končali na drugem mestu, kar je seveda velik uspeh. Sicer pa smo tudi organizatorji akcije Mesec športa, ki traje od maja do sredine julija. Prevladuje seveda nogomet. Sicer pa načrtujemo ponovno sodelovati v košarkarski ligi, aktivno delati na vseh področjih rekreacije, upam pa, da nam bo letos uspelo sodelovati v
ligi malega nogometa, ki jo organizira MNZ Ptuj."
ŠD Cirkovce šteje osemdeset aktivnih članov, ki plačujejo članarino. Normalno pa je, da se to število poveča ob raznih prireditvah. Ob konca pogovora pa je Metod Skamlič še povedal: "Imamo pa zelo bolečo točko - neurejeno športno infrastrukturo. Vsi tisti, ki so gledali kakšne naše prireditve, so lahko videli, da so igrišča v katastrofalnem stanju, tudi telovadnica, saj smo imeli kar nekaj težav s sodniki na košarkarskih tekmah, ko so ti odpovedovali sojenje. Pogoji so zelo slabi, vendar smo optimisti, ker so pred kratkim v Cirkovcah položili temeljni kamen. V društvu pa pogrešamo mlade, predvsem tiste, ki so na prestopu iz osnovne šole v srednjo. Mnenja sem, da odločilno vlogo odigra šola, športni pedagog in učitelj. Upam, da bomo s šolo kot pedagoško inštitucijo tudi v bodoče dobro sodelovali."
Sicer pa je Metod Skamlič posebej omenil še predsednika Bruna Gaiserja, ki se trudi, da bi društvo delovalo še bolje.
Danilo Klajnšek
JUDO / TISKOVNA KONFERENCA V SLOV. BISTRICI
Samo trije na svetovno prvenstvo
V Slovenski Bistrici so pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki Judo zveze Slovenije predstavili temeljne spremembe nekaterih pravil, ki bi naj bile sprejete na kongresu svetovne judo zveze (IJF) 23. in 24. julija v Munchnu, kandidaturo JZ Slovenije za svetovno ~lansko prvenstvo 2006, predstavili pa so tudi reprezentante, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva, ki bo od 26. do 29. julija v nemškem Munchnu.
Na začetku tiskovne konference je predsednik JZ Slovenije Bogdan Gabrovec čestital Evi Zorko, osemnajstletnemu dekletu, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu naglušnih v Rimu osvojila prvo mesto. Naj omenimo, da je dijakinja šole za modno oblikovanje svoje nasprotnice premagovala gladko z 10:0. Seveda pa je k temu potrebno dodati tudi peto mesto Nives Perc in sedmo Regine Jer-nejc na tradicionalnih frankofon-skih igrah v kanadskem Quebecu.
Naj povzamemo nekaj pomembnejših sprememb pravil. Po OI 2004, ki bodo potekale v Atenah, bodo članska prvenstva vsako leto (prej vsako drugo leto). Cas borbe v moški in ženski konkurenci je pet minut (ženske prej štiri), oglaševanje na kimonih bo enotno za vso IJF, predlog je tudi, da se uvedejo uradna Evropska prvenstva v starostni kategoriji do 23 let.
V Ljubljani naj bi septembra 2006 potekalo svetovno člansko prvenstvo. Judo zveza Slovenija in mesto Ljubljana sta najprej kandidirala za organizacijo tekmovanja leto kasneje (2007), vendar je bila kandidatura po dogovoru z mednarodno judo zvezo spremenjena na leto dni prej. Možnosti za organizacijo naj bi bile velike, saj naj bi Ljubljana, kjer bo prvenstvo, praktično bila edini kandidat. Možnosti, da bi katera druga država dobila to kandidaturo - mislimo na tiste, ki se potegujejo za organizacijo prvenstva v letu 2005 - pa naj bi bile majhne.
Mogoče je ravno zaradi kandidature za SP leta 2006 malce nerazumljiva odločitev, da bodo na letošnjem svetovnem prvenstvu sodelovali samo trije slovenski predstavniki: pri dekletih Ur{ka @olnir (do 63 kg) iz Celja, pri fantih pa Denis Rus (do 73 kg) iz
Impola Slovenska Bistrica, ki je bil prej član JK Gorišnica in ptujske Drave, ter Peter Bevc (do 81 kg) iz Branika Brokerja iz Maribora. Nekako je bilo čutiti, da se več pozornosti daje nastopu na mediteranskih igrah, kjer naj bi se dalo doseči boljši rezultat kot na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Sicer pa se tudi na mediteranskih igrah ne bodo medalje osvajale kar tako. Mogoče je v zagovor tistim, ki so tak predlog pripravili, potrebno povedati, da je letošnje leto prežeto z raznoraz-nimi tekmovanji in da na vseh vsi pač ne morejo sodelovati. Cilj naj bi bile visoke uvrstitve in medalje. Upajmo, da se bo slovenskim judoistom in judoistkam le uspelo uvrstiti na želena mesta.
Trener slovenske ekipe na svetovnem prvenstvu bo Marjan Fa-bjan, njegov pomočnik pa Franci [pes. Kongresa IJF se bo udeležil predsednik JZ Slovenije Bogdan Gabrovec, kandidaturo za SP 2006 v Ljubljani pa bo predstavil Sergij Stepančič. Prvenstva v Munchnu se bo na povabilo nemške zveze udeležila tudi šestčlanska ekipa organizacijskega odbora Euro 2002, ki bo v Mariboru.
MOSKANJCI / 3. VASKA OLIMPIADA
"Z gibanjem do zdravja -s {portom proti drogi"
Na večnamenskem prostoru v Mo{kanjcih je v soboto, 21. julija, potekala že 3. va{ka olimpida, katere so se udeležili {tevilni mladi in mladi po srcu ljubitelji {porta.
Preteklo soboto je bilo na večnamenskem prostoru Moškanjci zelo živahno, saj so se zbrali številni ljubitelji športa. Geslo 3. vaške olimpiade je bilo "Z gibanjem do zdravja s športom proti drogi". Potekale so različne športne igre, med drugim tudi košarka, odbojka, badminton, rolkanje, tekmovalci pa so bili različnih starosti.
Kljub dežnim kapljam, ki so nagajale organizatorjem, so prireditev uspešno speljali in tekmovalci so zapustili igrišča brez večjih poškodb, le rahlo utrujeni, pa vendar zadovoljni.
Jana Skaza
LETALSTVO
Ptujski akrobati uspe{ni
Na 7. državnem prvenstvu v akrobatskem letenju na motornih letalih, ki je bilo od 5. do 8. julija na letališ~u v Murski Sobotoi, so sodelovali tudi štirje ptujski letalci. V hudi konkurenci z modernimi letali Ekstra 230, JAK 55 M in ZLIN 50 M so s svojim že zastarelim letalom ZLIN 726 v kategorijo SPORTSMAN dokazali svojo kvaliteto.
V	tej kategoriji je 1. mesto zasedel Marijan Gujt iz Murske Sobote na letalu Ekstra 230, drugi je bil Tomaž Pliberšek, tretji Jože Botolin ml., oba iz Aero kluba Ptuj. David Merc, tudi iz Aero kluba Ptuj, pa je zasedel 6. mesto.
V	kategoriji intermidiate je Jožef Botolin st. zasedel 6. mesto. V tej kategoriji je ponovno zmagal Marijan Gujt na letalu Ekstra 230 pred Darkom Poharjem in Janezom Jovanom, oba iz Lesc; Leščana sta letala na letalu JAK 55 M.
Utrinek z otvoritve vaške olimpiade. Foto Laura
GOLF
Slovenci na amaterskem evropskem prvenstvu
Od 2. do 7. julija je v okolici Malmoja potekalo evropsko ekipno amatersko prvenstvo v golfu. Slovenska ekipa se ga je udeležila prvič. Med 24 ekipami je bila dvajseta.
in Uroš Gregorič, Miha Studen, Miran Babnik in Andrej Grošelj. Kapetan ekipe je bil Franc Goj-čič (tudi Ptujčan), spremljevalec pa Marko Štirm.
MG
Kot je povedal najboljši v slovenski ekipi Matjaž Gojčič, bi lahko bili za kakšni dve mesti boljši. Najbolj jim je nagajal veter. V slovenski ekipi so poleg Matjaža Gojčiča še nastopili brata Aleš
Najboljši v slovenski ekipi, Ptujcan Matjaž Gojcic. Foto: Črtomir Goznik
%
PLANINSKI KOTIČEK
Izlet na Jalovec
Poletni meseci so najprimernejši za obisk visokogorskih predelov. Ponuja se obilo možnosti za izlete, saj je naša dežela na gosto posejana z dvatisočaki, med katerimi poleg najvišjega Triglava prav gotovo izstopa Jalovec. Zanj lahko upravičeno trdimo, da je najmarkantnejši izmed vseh vrhov.
Planinsko društvo Ptuj vas vabi, da se v soboto in nedeljo, 11. in 12. avgusta, skupaj podamo prav na 2645 m visok Jalovec. Zbirališče bo v soboto ob 4. uri na parkirišču pred železniško postajo Ptuj. Udeleženci se bodo z mini busom (prostih 17 mest) odpeljali do planinskega doma v Tamarju, od koder sledi vzpon na Kotovo sedlo. S Kotovega sedla poteka vzpon na vrh Jalovca po njegovem severozahodnem grebenu. Pot je sicer dolga in zahtevna, a ena najlepših v naših Alpah ter dobro zavarovana.
Z vrha bo sledil sestop do Zavetišča pod Špičko, kjer bo prenočevanje. Naslednje jutro ob 6. uri bo odhod iz zavetišča proti Vrišču po zložni poti, ki je prijetna za hojo. V Tičarjevem domu na Vršiču bo krajši počitek. Sledil bo vzpon do Slemena, od koder je eden izmed najlepših planinskih razgledov, pri katerem je v ospredju izstopa Jalovec. Sledi le še sestop do planinskega doma v Tamarju, od koder je predviden odhod ob 16. uri, vrnitev na Ptuj pa do 20. ure.
Cena izleta je 7250 SIT, vključuje pa organizacijo in vodenje, prenočišče, prevoz in topel čaj. Prijave sprejemajo v pisarni PD Ptuj do torka, 7. avgusta. Vodila bosta Tone Purg in Sandi Kelnerič.
T. Radek
STRELSTVO
Državno prvenstvo z MK pištolo
V Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko pi{tolo, ki so se ga udeležili tudi člani SD Kidričevo.
Po osvojenem ekipnem tretjem mestu v streljanju z zračno pištolo so strelci SD Kidričevo ponovili uspeh tudi v streljanju z malokali-brsko pištolo. Prvo mesto so osvojili strelci SD Dušan Poženel iz Rečice s 1574 krogi, druga je bila ljubljanska Olimpija s 1549, tretja pa SD Kidričevo s 1543 krogi.
Ekipni uspeh je dopolnil še Simon Simonič, ki je s 534 krogi osvojil tretje mesto, Boštjan Si-monič je bil s 519 krogi osmi, Jurček Lamot pa s 489 nastrelja-nimi krogi šestnajsti.
PREDSTAVLJAMO ANSAMBLE LETOŠNJEGA FESTIVALA
Še štirinajst dni do festivala
Na letošnjem festivalu domače zabavne glasbe, ki bo v petek, 3. avgusta, zve~er pred Mestno hi{o bo nastopilo 23 ansamblov doma~e zabavne glasbe. Doslej smo predstavili že sedemnajst ansamblov, danes predstavljamo še naslednjih sedem.
Ansambel Vrisk prihaja iz Trebnjega. Za mnoge člane ansambla nastop na Ptuju ne bo prvi, saj so že nastopali z drugimi ansambli na ptujskem odru; spominjamo se ansamla Stopar iz Mengša in Krima iz Ivančne Gorice.
Drugič prihajajo na Ptuj Veseli revircani iz Trbovelj. To so
že prekaljeni glasbeniki, ki so lani osvojili srebrno Orfejevo značko. Zelo pozno so se pravzaprav prijavili za ptujski festival. Sicer pa je iz revirjev na ptu-
jskem odru nastopalo že vrsto zelo dobrih ansamblov.
Prvič pa se bodo predstavili na ptujskem festivalu člani ansambla Krjavelj iz Ivancne Gorice. Letos so že nastopili na festivalu na Vurberku in v Štever-janu. Torej perspektiven mlad ansambel, ki igra in poje v triu.
Iz Slovenske Bistrice prihaja [tajerski kvintet. Letos je ansambel uspešno opravil avdicijo v Marija Reki nad Preboldom in se bo prvič potegoval za žla-htnost Orfejevih značk.
Vrisk
Iz Koroške, točneje iz Radelj ob Dravi, prihaja ansambel Pik expres. Na Ptuju so že dvakrat
tekmovali in obakrat dosegli srebrno Orfejevo značko. Vodja ansasmbla je Vito Srebnik, ki za
Ptujskih 5
Krjavelj
PTUJ / BALONARSKI KLUB IN TERME VABIJO
5. mednarodni balonarski praznik
Ptuj bo od petka, 27., do nedelje, 29. julija, prizorišče petega mednarodnega balonarskega praznika. Glavnina dogodkov bo potekala v termah, v okviru letošnjega balonarskega praznika pa se bodo pomerili še na dveh balonarskih tekmovanjih: petič za ptujski pokal in tretjič za pokal Adriaplin.
Kot je povedal Branko Am-brožič, predsednik Balonarske-ga kluba Ptuj, so se balonarji letos prijavili še v še večjem številu kot lani. Do torka je bilo prijavljenih kar 27 ekip, od tega osem iz Avstrije, ena iz Hrvaške, ostalo slovenske.
"Sami pa poskušamo dati dogajanju še dodaten pečat in vsebino, zato smo dodali v soboto zvečer ob bazenih ptujskih term Balonarsko noč. To bo zabava za vse udeležence in tudi druge, željne zabave v teh vročih poletnih mesecih. Dogodek smo z vodstvom term posvetili tudi prazniku mestne občine Ptuj."
Ob dogodku so ptujski filatelisti izdali priložnostni žig, skupaj s Fotoklubom iz Maribora pa pripravljajo fotografski ekstem-pore na temo "Ptuj in baloni", za kar je prijavljenih pet fotografov iz Slovenije in Hrvaške.
In kako bo potekal peti ba-
lonarski praznik? Branko Am-brožič: "V petek do 18. ure bomo sprejemali še prijave, nato bomo po pozdravu krstili mariborski balon ter poleteli z akreditiranimi novinarji in gosti. Ob 21. uri pripravljamo sprejem
za udeležence na terasi term ob pokušanju vin iz Turškega Vrha znanega vinogradnika Konrada Janžekoviča.
V soboto zjutraj se bomo ob 6.uri spet zbrali na sestanku pred poletom, tokrat za prvi tekmovalni polet. Prva naloga bo {tela za pokal Adriaplin, druga pa za nagrado NES. Po poletu se bomo nekoliko okrepčali in nato podali na ogled ptujskega muzeja na gradu ali pa se predali užitkom, ki jih ponujajo
Živopisana balonarska druščina pred ptujskimi Termami na lanskem srečanju. Foto: M. Ozmec
Terme. Popoldne se dobimo na sestanku za drugi tekmovalni polet, ki bo štel za nagrado ptujskih term. Po poletu pa se začne prva Balonarska noč ob nočnem napihovanju balonov in krstu tistih, ki se bodo prvič peljali z balonom.
Nedeljsko jutro je namenjeno tretjemu poletu, ki bo štel za nagrado PCS iz Ptuja, vsi trije tekmovalni poleti skupaj pa bodo šteli za tradicionalni ptujski pokal. Opoldne se bomo dobili pri restavraciji Gastro na Ptuju, kjer si bomo po kosilu in podelitvi priznanj in pokalov segli v roko."
Naj dodamo, da bo v soboto razstavljena ponudba filatelistov, fotografi pa bodo tekmovali s po dvema dia filmoma, ki ju bodo oddali organizatorju, ta pa bo predvidoma čez 14 dni pripravil izbirno razstavo v galeriji Drava in na internetu.
Glavni namen celotne prireditve je predvsem predstaviti Ptuj kot mednarodno balonar-sko destinacijo ter dodati Ptuju novo, privlačnejšo poletno ponudbo in vsebino.
M. Ozmec
Veseli revirčani
ansambel piše tudi viže. Besedila jim piše v glavnem Ivan Sivec.
Prvič bo v novi zasedbi nastopil Franc Žerdoner s prijatelji iz Graške Gore. Sicer je Franc Žerdoner po Francetu Zemetu največkratni udeleženec ptujskega festivala. S svojimi Šaleškimi fanti je nastopil petnajstkrat in dosegel štiri zlate in šest srebrnih Orfejevih značk. Bil je tudi gost revialnih nastopov.
Stari znanci ptujskega festivala so tudi domačini Ptujskih 5
iz Ptuja. Prvič so prišli na festival z domicilom v Gorišnici, danes so priznani ansambel. Na našem festivalu so nastopili petkrat, osvojili eno bronasto, dve srebrni in dve zlati Orfejevi znački, tako da se bodo letos potegovali za že tretjo zlato.
Na letošnjem festivalu bo, glede na prijavljene ansamble, velika konkurenca, saj so se tokrat prijavili takšni, ki so že večkrat osvajali zlata odličja, prihajajo pa tudi dobro pripravljeni mladi ansambli.
Franc Lačen
OBČINA PODLEHNIK
IN NOVA LJUBLJANSKA BANKA, D.D.
OBJAVLJATA
PONOVNI RAZPIS
za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za pospešitev gospodarstva in kmetijstva.
Razpis je objavljen na podlagi pravilnikov o kreditiranju malega gospodarstva in kmetijstva ob~ine Podlehnik, ki ju je potrdil Ob~in-ski svet ob~ine Podlehnik.
I. NAMEN RAZPISA
Ob~ina Podlehnik bo subvencionirala obrestno mero ob~anom Ob~ine Podlehnik za kredite, najete za naslednje namene:
1.	v malem gospodarstvu za
-	nakup, graditev, adaptacijo in raz{iritev prostorov, namenjenih gospodarski dejavnosti,
-	nakup osnovnih sredstev in opreme,
-	odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlo-vanje;
2.	v kmetijstvu za
-	graditev , prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,
-	raz{iritev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nakup zemlje in obnovo trajnih nasadov,
-	nakup osnovnih sredstev ter opreme.
ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO LAHKO ZAPROSIJO:
-	samostojni podjetniki,
-	mala podjetja v zasebni ali me{ani lasti,
-	ob~ani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem sodi{~u priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja,
-	fizi~ne in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost.
Sedež opravljanja dejavnosti in kraj investicije morata biti na ob-
mo~ju Ob~ine Podlehnik.
RAZPISANI ZNESEK:
21.000.000,00 SIT
-	v malem gospodarstvu,
-	v kmetijstvu.
II. KREDITNI POGOJI:
Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji:
-	obrestna mera: temeljna + 0 %
-	znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti,
-	rok vra~ila: do 5 let,
-	moratorij na glavnico: do enega leta,
-	ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke.
Prosilci morajo k vlogi predložiti:
-	za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oziroma investicijski načrt po metodologiji LB in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,
-	za kmetijstvo: programe Kmetijsko svetovalne službe pri OZVŽ Ptuj in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka.
Vloge (obrazce) bo možno dvigniti na sedežu Občine Podlehnik (samostojni podjetniki) in na Kmetijsko svetovalni službi pri OZVŽ Ptuj (kmetijski proizvajalci).
Zahtevek za pridobitev sredstev je potrebno vložiti v dveh izvodih do 30.09.2001 na naslov: Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 PODLEHNIK. s pripisom "za KREDIT — RAZPIS".
Prosilci dobijo informacije na Občini Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 PODLEHNIK, telefon 02 788 40 60.
OBČINA PODLEHNIK: Župan občine Vekoslav FRIC, l.r.
LJUBLJANSKA BANKA - Podružnica Ptuj: Franc VISENJAK, l.r.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.
GRADBENIŠTVO VIDOVIČ se
priporo~a s svojimi storitvami. Janko Vidovi~, s.p., Repi{~e 51 a, Zg. Leskovec 2285, GSM 041 804-721.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel.: 629 10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-lašek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 b. tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vito-marci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporo~amo se! Telefon 02 757-51-51. GSM 031 383-356.
ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Mer-cator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kme~ke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izpla~ilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaš~ena poslovlnica GBD d.d. Kranj).
GSM APARATI, HI-FI stolpi, TV aparati, videorekorderji, dodatna oprema za GSM, SIM kartice, video in avdio kasete, radioure, fo-tofilmi, fotoaparati, baterije in še ve~. Pozor! V juliju od 15 do 20 % popust na gotovino. Super cene in akcija MJ - media shop, Osojnikova 9, I. nadstropje, nad A-banko, 2250 Ptuj, telefon 02 74 81 888.
Tiska te lasersko...
h tro kva iteino
m poceni!
!■ II I I I M
Salon in servis Freecom d.o.o. pe PCS computers Osojnikova cesta 21 2250 Ptuj
AVTO ŠOLA	^
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v ponedeljel( 30.7.2001
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTART d.o.o.. CVETKOV TRG 3. PTUJ	Va b I j 6 n I !
MARIBOR I Šentiliska c. 128 a, 2000 Maribor I
i
~ ^ ^	področni prodajalec: |
.. .	Těl- m 7«B ';7sn rsM- tu i f,Ti tír e
SUHA GRADNJA Knauf sistem
-	adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuš~eni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije pokli~ite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
IZVAJAMO PREBOJE asfaltnih cest in dovoznih poti za vodovod, elekt., tel., KTV. VODNAR
-	gradbene inštalacije, Janko Žni-dari~, s.p., Rimska pl.12, Ptuj, tel. 041 666-765.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. Tel. 78-78-190.
ELEKTRO STORITVE, Branko Kodri~, s.p., Naraplje 1, Majš-perk, servisi na objektih in strojih, elektroavtomatika, elektroinštala-cije, izkušnje dima in iz tujine. GSM 041 617-077.
KNAUF - suhomontažna gradnja (mansardna stanovanja, suhi estrihi, predelne stene). Nudimo tudi polaganje parketa, klasi~no, lamelno ter druga obrtniška dela. GSM 041 261-960; Tomales, Lep Tomaž s.p., Glavni trg 31, 2366 Muta
POSREDOVANJE vseh vrst kreditov. Inf. na tel. 041 672-449, Zvezdana Hedžet, s.p., Dobrav-ska 15, Maribor.
DELO
ČE STE komunikativni in pripravljeni za honorarno sodelovanje (tudi mlajši upokojenci) pri zbiranju novih naro~nikov za ~as-nika Slovenske novice in Delo, pošljite pisne ponudbe v 8 dneh na "Dialog", Robert Kosi, s.p., K mitreju 2, 2251 Ptuj.
DEKLE ZA STREŽBO v dnevnem v baru potrebujemo. Tel. 041 817-185, Bar Malibu, Miro Pipen-bacher, s.p., Kidri~evo, Kopali{ka ulica.
DEKLE ZA STREŽBO v okre-p~evalnici Katarina v Hajdo{ah potrebujemo. Tel.: 040 320-103, Damjan Zupani~, s.p., Hajdo{e 70, Ptuj.
DELAVCA ZA DELO v kam-nose{tvu i{~emo. Bojan Kolari~, s.p., K jezeru 11, Ptuj, tel. 041 902-648.
BELA TEHNIKA
POLETNA PONUDBA * POLETNA PONUDBA * POLETNA PONUDBA * V sodelovanju s Te-
AVTOPRALNICA & BAR
i
LAGUNA
Maistrova 50. 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211
IMimíííJMMB^
fOFURIN

, kjer Vam poleg ugodnih cen penzionskihi storitev, nudimo kopanje v bazenu z morsko vodo od 28-32 "C, lastno plažo, pestro izbiro izletov in zabave. Za Upokojence veljajo posebne cene, popusti pa za otroke do 15 leta. Nudimo Vam možnost plačila na 3 obroke s čeki.
W A Iti ff	razervacile: 05/ 6607 400
••^•ï"*	0516607 000
fax: OSI BB07 420
H n T p T 7 n TT .<î
Gostilna pri Korantu vas vsak dan vabi v lol<al domačnosti, icjer vas bomo razvajali z domačo kuhinjo in dobro kapljico, sobotne večere pa smo od 20. do 01. ure popestrili z živo glasbo. Ob vikendih sprejemamo naročila za zaključne družbe.
Vabljeni
Odpiralni čas: vsak dan od 8. do 22. ure Det - sob do 1. ure
hnounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro partner Vida Per-nar~i~, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02 779-40-51, nudi najugodnej{o prodajo gospodinjskih aparatov Candy, Miele, Blanco. Od 26. 6. 2001 do 31. 7. 2001 poletna akcija na naslednjem aparate firme Candy in Blanco: vgradni {tedilnik CI 2412 /x + steklok. plo{~a PVS 604 X - 132.495,00 sit - Candy; vgra-dni pomivalni stroj A 9004 -115.480,00 sit - CANDY; vgradni hladilnik z zamrzov. komoro -72.304,00 sit - Candy; vgradni {tedilnik in stekloker. plo{~a 3 + 1
-	235.222,00 sit - Blanco + darilo
-	ekonom lonec. Možnost pla~ila na 6 obrokov - ~eke. Nudimo tudi kvalitno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 sit, obojestransko A 4 - 12,00 sit). OBIŠČITE NAS!
RAZNO
RAZNE STARINE kupim, tudi starinsko pohi{tvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, pla-~am takoj.
BUKOVA DRVA, 30 m, prodam. Tel. 769-16-11.
OPRAVIČILO! Avgust Mohor-ko iz Sel 28 b se javno opravi~uje Antonu Vidovi~u s Hajdine 176 za izre~ene žaljive besede.
NOVO VRTNO hi{ico 2,5 x 2,5, opremljeno z elektroinstalacijo, mizico, pobarvano, cena 210.000 SIT prodam. Tel. 02 755-66-01.
FASADE DEMIT
STYROFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - banmi alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slikopleskarska dela
IZVAJAMO HITRO, KVAUTETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarsho In fasadersho s ndi fiifi nfi7 ali nfi7 7m in in
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonovíĚa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vss informacije po it. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN nnnasi f
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98,
tal ' n^-l 99R-9n^ no 7RR on 0-1
NEMŠKI ov~arki, stari 8 tednov, dolgo- in kratkodlaka, odli~-nih rodovni{kih star{ev, prodam. Tel. 031 686-418.
POCENI prodam skoraj nov obra~alni plug Goldoni diesel in uteži s podalj{ki. Tel. 788-51-76.
GORILEC za centralno, cisterno - plasti~no za kurilno olje, regal, spalnico, kav~ trised, hladilnik - vgradni in razno prodam. Tel. 62 92-315.
SPALNICO ugodno prodam. Tel. 771-43-41 (popoldan).
LES za ostre{je: {tafle, fosne, deske, ladijski pod, bruna ter pohorski kamen skrilavec, možnost montaže, prodam. Tel. 041 631 189.
TEDNIK -
vaša štajerska kronika Naročnina: 02/749-34-16
Tajništvo: 02/749-34-10
Mali oglasi: 02/749-34-37
Reklame: 02/749-34-12
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroite, gotovinski popus in popust za upokojence
I CADAKin I&. /ADTirc ncEDMi nnuDnci
MARIBOR Rozlogovo 24
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tol - 774 9» 61

flUTOCOMM€ftC€, d.d.
nc.MOBIL ri^
PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02146 00122 02146 00 123. e-mail: salon.mb<d)ac-mobil.si
Vi
HOIVTDA
{|;b debis
Mr»\/C	IC DOOCTODA
-	Nova Honda Civic s petimi vrati
-	Nova Honda Civic s štirimi vrati
-	Nova Honda Stream
-	AKCIJA: hitro financiranje:
»Plačaš 60%, pelješ takoj!«
I ifinnkin ciMňMmo&M ic 7AnnTA\/i m ncoio An i cacimi^
e
Avtohiša HVALEČ
Trgovina, servis MARJAN HVALEČ s.p. KIDRIČEVO, Lovrenška c. 3, tel: 799-03-10,796-33-41 PTUJ, Osojnikova c. 3, telefon: 778-34-61
V JULIJU IN AVGUSTU BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI
•	NOVA CORSA	že od 1.717.788 SIT
dodatni popust 150.000 SIT
•	ASTRA	že od 2.203.000 SIT
ASTRA s klimo dodatni popust 255.000 SIT
ASTRA iz zaloge (BASE in COMFORT) dodatni popust 150.000 SiT
•	ASTRA CLASSIC	že od 1.751.000 SIT
dodatni popust 57.000 SIT
•	VECTRA	že od 3.510.000 SIT
•	ZAFIRA	že od 3.693.000 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI:
-	bančni krediti (od 4,5% daije brez poioga), l<redit na položnice
-	(20% polog), kredit na osebno izkaznico (30% polog tudi za
-	osebe z neredno zaposlitvijo) , ,
-	POSEBEJ UGODNO OPEL CREDIT...
Vabljeni v Avtohišo HVALEČ v Kidričevo aii na Ptuj In se prepričajte sami...
»m
BRISAČE 50X100 OÙ 380,00 Ď0 475,00 sit BRISAČE 80X140 900,00 sit HLAČE FARMER 2.838,00 sit KOMBINEZON 4.200,00 sit OBLEKA	5.039,00 sit
zaščita Ptuj Tel.:02/779 71 11
d.o.o., Rogozniška 14, Ru]
FRirn
V Metalki
POTOPNA ČRPALKA ADRIA
sploïnimstika!omî00a03
POTOPNA ČRPALKA WATERSTAR
splovnimstikalom ISOWleader _„„„„„„
SESALNA CEV ZA ČRPALKO
s sesalnim l(ošem.4 m___
KERAMIČNE PLOSCfCE RAKO
SrdODI.l kN^m______________
ELEKTRIČNI BOjLERTIKI
TG 50 UNI______________________
ELEKTRIČNI BOjLERTIKI
TG 80 UNI_____
ELEKTRIČNI BOjLERTIKI
TEG 101 N______________
ELEKTRIČNI BOjLERTIKI
TEG 101 P _____________
KLIMATSKA NAPRAVA HAIER
sobna,mohto,HM07C03_____
PC Ptuj, Rogozniška 7
10.179*-
7.990.-
1.190.-
2.190.-
10.690.-
22.890.-
15.290.-
15.290.-
129.000.-
^Poletno znižanje p plastičncsa vrtnega pohištva!
METALKA TRGOVINA
prodajni center Ptuj, Hogo;niška7.tei.:02/772 9l 11
jjtmiHA
Srečko Pukšič
s.p.
Destrnik2,2253Destrnik Tel.: 02/753-05-21 Gsm: 041-604-262
FASADERSTVO & SLIKOPLESKARSTVO STM Cvetko & Co, kd.,
SLIKOPLESKARSTVO	^
SOBOSLIKARSTVO IZOLACIJSKE FASADE 04i 359?u8

OVO
v SAMOPOSTREŽNI
PRODAJALNI
ŽIVILA
Potrčeva cesta 52, na Ptuju
Od I. julija 2001 poslujemo s podaljšanim delovnim časom:
Novi delovni čas:
ponedeijeii - sohotB
od yl'do 22. ure
nedelja
od 8. do 12. ure
z veseljem vas pričakujemo. S HnoKiellmnajboljši sosed
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njiinovih uspeliili, prazniki)! in svečanii-i dogodkiii aii pa jim samo povejte, da jili imate radi.

Œ
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. št. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,1281 Mmusovci tel. 02/788 81 £0, faks 02/788 81 61
Material za: elektroinstalacije, strelovodne
instalacije Hermi, vodovodne instalacije, centralne kurjave
Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)
kopalniški radiatorji v različnih barvah in veukosti - generalni uvoznik!
Prodaja in montaža
e-mail: tepo.ptuj@amis.net
AKCIJA od 26.7. do 9.8!
SPALNICA "LOUISE" | VZMETNICE
' MAGIC BOX
-	vzmeti 2,2 mm
-	letno/zimska stran
-	ortopedik
-	garancija: 5 iet
dim:200x90
16.172 SIT
dim:190x90
15.315 SIT
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
d o o Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU

REGAL "ATA"
117.510 SIT
d=4,05v=2,12
104.101 SIT
Navedeno blago je na zalogi! Cene in popusti veljajo od 26.7. do 9.8. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 19% DDV.
106.029 SIT
BARVA: JELŠA ali OREH
áedMttsJko^


• različni programi
ugodne
zavarovalne
premije
najmočnejša mreža izvajalcev po vsem svetu
24-urna pomoč
organizacija zdravniške pomoči in prevozov
pravna pomoč
št. dni	individualno EVROPA SVET		družinsko EVROPA SVET		skupinsko (10-19 oseb) EVROPA SVET	
3	1.045	2.205	2.090	4,410	732	1,544
5	1.367	2.521	2,734	5,042	957	1,765
a	1.701	2,835	3.402	5,670	1.191	1.985
10	1.806	3,010	3.612	5,020	1.264	2.107
15	2.250	3,501	4.500	7,002	1.575	2.451
21	2.701	4.201	5.402	8,402	1.891	2.941
30	3.601	5.602	7,202	11,204	2.521	3.921
50	5.301	9,802	12,602	19,604	4.411	6.851
90	9.002	14.003	18,004	28,005	6.301	9.802
180 (6 mesecev)	18.432	28.671	36,864	57,342	12,902	20.070
355 (1 leto)	35.964	65.535	71,928	131,070	25,175	45.875
Opomba: Pri skupinah z več kot 19 osebami priznamo dodatni popust Zavarovalne premije v skladu z S- iilenom ZOPZP niso obdavčene.
OELVIA
assurances voyages
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.
V razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj.
PE Maribor, Zastopstvo Ptuj, Vodnikova 2, 2250 Ptuj, tel.: 02 771 09 11
www.vzajemna.si, wap.vzsjemna.si
VZAJEMNA
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
OGLASI ÊN OBJAVE
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, Hisex, rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
SLAMO, balirano, ovseno, pšenično, ter oves prodam. Tel. 02 764-38-61 in 041 678-386.
BIKCE simentalce od 100 do 200 kg za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537.
TELICO, črno-belo, z rodovnikom, za pripust prodam. Tel. 780-10-63.
SVINJO domače reje prodam. Tel. 757-39-81.
BALIRANO slamo, možna dostava, in seme mnogocvetne ljul-ke ter ajdo prodam. Tel. 02 790 72 21.
KRAVO, brejo 4 mesece, si-mentalko, ter okrogle in oglate bale prodam. Tel. 758-50 01.
PUJSKE, težke 20 kg, prodam. Tel. 041 484-620.
TELETA, stara en teden in več, ter avto Wartburg 1,3, letnik 1989, vozen, prodam. Milan Ra-kuša, Obrež 97, Središče, tel. 719-00-61.
PRAŠIČA domače reje, težkega od 130 do 140 kg, prodam. Tel. 753 24-11.
NESNICE, rjave, grahaste in črne, vsak dan dobite v Babincih 49, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
BUČNICE golice ugodno kupim. Tel. 041 667-325.
KOSILNICO BCS ugodno prodam. Tel. 755-87-11.
NAKLADALKO SIP, staro tri leta, in puhalnik prodam. Tel. 02 80-36-541, zvečer.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, ugodno prodamo: polo 1.0, 2000, mondeo 1.8, 1998, audi A6 2.4 quattro, 1999, peugeot 106 XN, 1997, astra 1.6 I karavan, 1995, clio 1.2, 1999, tico SX, 1997, megane 1.6 RT, 1998, vectra 2.0 I CD, 1993, peugeot 206 1.4 XT, 2000, vitara 1.6 JLXI, 1990, rover 214 SI, 1995, mercedes A 140 classic, 1997, frontera 2.0 I sport, 1993, audi 100 2.3 E, 1991, peugeot 106 XN, 1993, arosa 1.0, 1997, sunny 1.4 LX, 1994, baleno 1.6 glx 16v, 1996, lanos 1.5, 1997, megane 1.4 E RL, 1996, sephia 1.6 GTX, 1994, peugeot 405 I luxe, 1991, sephia 1.6 SLX, 1996, lantra 1.8 GLS wagon, 1996, passat 1.6 GL, 1990, clio 1.2 RL, 1997, toyota HI ACE 2.4, 1993, fiesta 1.3i flair, 1997 _. Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550.
126 P, letnik 87, registriran do konca decembra 01, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 746 53-61.
WARTBURG 1,3 z golf motorjem, prevoženih 80.000 km, letnik 1990, prodam. Tel. 031 395-403.
POLO FOKS, letnik 1990, s katalizatorjem, dobro ohranjen, prodam. Tel. 778-20-21.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) - 28. julija Željka Bartolič Martinez, dr. stom.
ZA Cirkulane
Kako želim si, da bil ob meni,
pa te od nikoder ni,
da z menoj delil bi žalost in samoto,
v srce pa moje zarezal rano si globoko.
Če bi koga solza obudila,
ne bi tebe, dragi, črna zemlja krila.
SPOMIN
29. julija mineva leto žalosti, ko se je nenadoma in prerano ustavilo srce dragemu možu, o~etu ter ljube~emu dedku
Antonu Nedelku
IZ TRNOVSKE VASI
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena, hčerka Vilma, sinova Ervin z Metko in Janez z Vlasto, vnuki Ale{, Patricija in Jan
Skromno si živel,
v življenju mnogo delal in pretrpel, Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi moža, o~eta in brata
Venceslava Rožmarina
1. 9. 1928 + 16. 7. 2001
IZ STOJNCEV 60
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter nam kakorkoli pomagali.
Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, gasilskim društvom Stojnci, Bukovci in Muretinci, cerkvenemu pevskemu zboru Markovci, godbeniku za odigrano Tišino in vsem govornikom za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki so~ustvujete z nami.
Žalujoči: vsi njegovi
NEPREMIČNINE
ZIDANI bivalni vikend na Gorci pri Podlehniku prodam. Tel. 605 96 41.
V ORE[JU prodam večjo me-detažno hišo, v Gruškovcu bivalni vikend z vinogradom, v Medrib-niku 60 arov gozda, cena po dogovoru. Tel. 02 773-57-21 ali 041 918-659.
GARSORNJERO na Ptuju oddam. Tel. 041 633-798.
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 42 m2, v I. nadstropju, takoj vseljivo, prodam. Tel. 041 992-562.
DVOSOBNO STANOVANJE,
komfortno, I. nad., na Rimski ploščadi prodam. Tel. 031 256-656.
KROVSTVO - KLEPARSTVO
STANKO HERCOG, s.p., Hermanova 3, Ptuj poobla{~eni izvajalec pokrivanja streh s kritinami:
-	bramac, tegola, trimo, tondach itd.
-	izdelava in montaža žlebov
-	novo: GERARD, alu-cink kritina s 50-letno garancijo
TEL.: 78-78-830 ali 041 328-440
AVTO
Marjan Vrbančič s.p. Prvenci 17
2281 Markovci __ _ tei.: 02/743-6(M8 ^ mob.: 041 /326-956
HITER AVTO SERVIS ^
-	zavorni sistemi	"
-	izpušni sistemi nč zaiogi
-	menjava oija
VULKANIZERSTVO
-	osebna voziic
-	tovorna voziia
-	kmetijska mehanizacija
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
AGENCIJA LAURA
Uresničite svoje sanje, želje. Spoznajte pravega parnetnerja z nami. Pokličite 031 733-122 oz. 02 228-20-90 Storitve Mitra, Branislav Jurgec, s.p., Titova c. 52, Sl. Bistrica, PE Maribor. Vaša sreča, nase zadovoljstvo!
Mama, vse bi dali, da bile bi sanje, a žal le grenko je spoznanje, da leto dni že v temnem grobu spiš, nič, prav nič nam ne odgovoriš.
V SPOMIN
30. julija mineva leto, odkar nas je zapustila draga mama in babica
Frančiška Zorec
IZ BIŠA18
Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji poklonite cvet in prižgete sve~ko, iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami
Kje si, ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je tvoja dobra roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče, sestre in botre
Ljudmile Kukovec
IZ BRATISLAVCEV 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora Polenšak, pevcem s Kapele, govornikoma g. Stanku Cvetku in ga. Mimici Šegula za poslovilne besede. Žalujoči: Mož Mirko, sin Mirko z družino, hčerka Majda z družino, sinovi Vincenc, Franci, Stanko, hčerka Olgica, nečaka Roman in Simona ter ostalo sorodstvo
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata
Mihaela Bednjičkega
S CESTE NA HAJDINO 27, NJIVERCE VAS
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Iskrana hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sestri Anica in Marica z družinama
Je čas, ki da
Je čas, ki vzame
Je čas, ki celi rane
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
Marjan Zelenik
2000 - 2001 IZ PTUJA
Neizmerno smo žalostni, ker smo te izgubili, a ponosni, da smo te imeli.
Hvala vsem, ki ste mu v življenju namenili lepe trenutke.
Vsi njegovi
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Jožefa Emeršiča
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 64
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju kirurškega oddelka Bolnišnice Ptuj, posebej dr. Pevcu, sosedom Serdinškovim za vso pomoč, pevskemu zboru za odpete žalostinke, govornici ga. Hedviki za poslovilne besede ter g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena in sin Jože z Marijo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Josipa Pongraca
IZ DUBRAVE KRI@OVLJANSKE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala za lepe misli ter za pisno in ustno izražena sožalja. Hvala g. župniku za opravljen pogreb in sveto mašo. Hvala govorniku za poslovilni govor, zastavonošema slovenske in hrvaške zastave, pevcem za odpete žalo-stinke in godbeniku za odigrano melodijo. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za korektno opravljen pokop.
Še enkrat hvala vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami.
Žena Silvestra, sin Marijan in hči Olga z družinama
Podrl doma se je steber...
Kje si, ljuba naša mama?
Kje je mili tvoj obraz?
Kje so roke tvoje, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, botre in tete
Matilde Emeršič
rojena Vodošek
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 129
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinama Letonja - Ivančič za vsestransko pomoč. Hvala sodelavcem Mer-cator - SVS PC Breg.
Hvala g. župniku za opravljen obred, gospe Hedviki za poslovilne besede, gospe Tončki za molitev, pevcem za odpete žalo-stinke ter podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Večno boš z nami, čeprav te več ni!
PRVENCI-STRELCI / ŽETEV PO STARIH OBIČAJIH
Želi so kot nekoi
Žanjice in kosci so na Mikševi njivi v Prvencih nazorno pokazali, kako so želi včasih
V vaških odborih Prvenci in Strelci so se odločili za oživitev nekaterih starih kmečkih običajev, kar jim je očitno dobro uspelo. V sodelovanju s turističnim društvom občine Markovci so v soboto, 21. julija, ročno - s srpi in kosami -poželi in spravili žito z Mikševe njive v Prvencih. Odziv je bil več kot zadovoljiv, zato si prizadevajo, da bi prireditev postala tradicionalna.
Organizatorji so bili prijetno presenečeni, saj so se vabilu na prvo tovrstno prireditev odzvali skoraj vsi vaški odbori v ob~ini Markovci. Kot je povedal glavni organizator in predsednik vaškega odbora Prvenci Ivan Golob, so poleg domačinov iz Prvencev in Strelcev na star način želi in vezali tudi "žjeci" iz Sobetincev, Stojncev, Bukovcev, Nove vasi, Markov-cev in Zabovcev. Žito so v celoti poželi in spravili na stari način, ročno, s srpi in kosami in po starih običajih. Tudi delo so si porazdelili, kot je bila včasih navada. Ob prihodu na njivo so žanjice žele s kosi, kosci s kosami, pomagači so pridno pobirali požeto, delali "povrestla", s slamo vezali snope in jih postavili v "rastave". Gospodar in gospodarica sta ves čas pridno skrbela za njihova suha usta, ker pa se ni preveč mudilo, so si lahko vmes tudi kakšno zapeli in zaigrali. Ob koncu so na požeto njivo prišle gospodinje s "kor-pačami" na glavi in zadišalo je po domači južini. Soljeni luk, suhi sireki in kruh so vsem lepo teknili. Da so vse skupaj lažje spravili po grlu, pa so sproti zalivali s šmarnico in kvintonom, ki so ju prinesli z vrči in pili iz šalic.
Med kosci iz Bukovcev je bil
posebej navdušen tudi župan občine Markovci Franc Kekec, ki je obleko in kravato zamenjal za "robačo" in "čreble", si opasal "šurc" z vodirjem ter s
je prijetno in veselo. Več družabnosti je bilo in kljub hujšemu trpljenju tudi več možnosti za smeh. Danes prideta na njivo ob gospodarju le še kombajnist in delo je opravljeno v nekaj minutah. Včasih pa je bilo, kot ste lahko videli, čisto drugače. Vse čestitke organizatorjem."
Naj ob koncu dodamo, da bodo složno opravili tudi mla-čev požetega žita z Mikševe njive, in sicer v petek, 27. julija.
Med kosci je bil tudi markovski Ozmec
koso v roki povedal: "Vsekakor pozdravljam tole prvo žetev na stari način, ki je nastala na pobudo naših občanov. Presenečen sem nad odzivom, saj mislim, da je na njivi in ob njej več kot 200 udeležencev. Tekmovali ravno nismo, v nas pa je bil neke vrste tekmovalni duh kot včasih, ko smo žito in pšenico resnično spravljali še ročno. Jaz sem to doživljal in vem, da je bilo kljub težkemu delu po svo-
župan Franc Kekec. Foto: M.
Zaupali so nam tudi, da bodo slamo porabili za prekritje več kot sto let stare "Runarove" hiše v Zabovcih, ki jo nameravajo s pomočjo občine do konca urediti in opremiti. Vsekakor zanimiva etnografska in turistična prireditev ki jo velja ohraniti v spomin na dni, ko je bila žetev eno najlepših in najbolj šegavih kmečkih opravil.
M. Ozmet
Varni na poti doma in v tujini
MODRI KASKO Z BREZPLAČNO ASISTENCO
d.d.l
Napoved vremena za Slovenijo
Mrzel in moker mali srpan -trtnemu sadu Je močno v bran.
25/16
Napoved za Slovenijo
Danes se bo delno zjasnilo. Popoldne so predvsem v zahodni Slovenije možne le posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, najvišje dnevne danes od 23 do 28, na Primorskem okoli 30, jutri od 25 do 31 stopinj C.
Obeti
V petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo v notranjosti Slovenije posamezne plohe in nevihte. V soboto bo sončno in suho.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Poletni kulturni večeri Društva umetnikov in ustvarjalcev na Slovenskem trgu in v Prešernovi:
petek, 27. julija, ob 21.00
Miha Nemec: Zgodba tajnega agenta, monodrama; ob 22.30 tamburaška skupina Cirkovce
sobota, 28. julija, ob 21.00
Alenka Teti~kovi~: Štefka Valentin, monodrama ponedeljek, 30. julija, ob 21.00 potopisno predavanje Madagaskar; ob 22.30 glasbena skupina Medik & Zo-rec
torek, 31. julija, ob 21.00
glasbena skupina Pulda & Kompani
sreda, 1. avgusta, ob 21.00
Zijah Sokolović: Ko bajage donjela me roda, gledališka predstava (turnirski prostor na gradu)
Če bo slabo vreme, bosta monodrami v gledališki kleti. PTUJ * V pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, pripravljajo vsak delavnik ob deseti uri prijetne urice ob pravljicah, ugankah, družabnih igrah, likovnem ustvarjanju, socialnih igrah ...
SLOVENSKA BISTRICA *
Na notranjem grajskem dvorišču se nadaljujejo Staro-bistriški večeri z nastopom kitarskega kvarteta Aleph iz Freiburga v Nemčiji v soboto, 28. julija, ob 21. uri. PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj pripravlja 2. avgusta v Miheličevi galeriji retrospektivno razstavo del Borlske kolonije, ki je potekala med letoma 1969 in 1984. ORMOŽ * Prireditve Ormoškega poletja se bodo nadaljevale 3. avgusta, ko bo se ob 20.00 na grajskem dvorišču v Ormožu predstavila primorska rockerica Tinkara Kovač.
KINO PTUJ * Ta teden je ob 19. in 21. uri na sporedu Podmornica U-571. Prihodnji teden bo ob 19. uri Shrek, ob 21. pa Stari, kje je moj avto.
04 Uni in tam
LENART / MLADE NAVDUŠUJE HARRY POTTER
Lenarško matično knjižnico v teh poletnih dneh na dan v povprečju obišče okoli 60 članov, v izposojo pa gre od 150 do 200 knjig. Največji obisk v knjižnici opažajo ob ponedeljkih, sicer pa mladi Le-narčani v teh dneh najraje prebirajo Harryja Potterja, starejši pa posegajo po lahkotnem počitniškem čtivu. (ak)
LENART / KREDITI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA
Občina Lenart in Nova Kreditna banka Maribor sta tudi letos objavili razpis za dodelitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Lenart. Krediti so namenjeni nakupu, gradnji in adaptacijam poslovnih prostorov ter nakupu opreme. Zanje je namenjenih 73 milijonov tolarjev; najnižji znesek kredita je 2 milijona, najvišji pa 15 milijonov tolarjev. Kreditojemalci bodo praviloma prejeli kredit v višini 50 odstotkov predračunske vrednosti naložbe do petih let po obrestni meri TOM + 0 z možnostjo moratorija odplačila glavnice od 6 do 12 mesecev po obrestni meri TOM + 0. Zainteresirani morajo zahtevke za kredit oddati najkasneje do 17. avgusta. (ak)
CRNA KRONIKA
MOTORIST V NESREČI UMRI
22. julija ob 17.45 uri se je na Titovi cesti v Mariboru zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Citroen Xara, 38-letni I.N. iz Maribora, vozil po Titovi cesti iz smeri Tržaške proti Ulici pariške komune. Med vožnjo je dohitel voznika motornega kolesa, in da bi se izognil trčenju, zapeljal v desno, kjer je z desnimi kolesi trčil v dvignjen robnik hodnika za pešce, po njem drsel, nakar ga je odbilo v levo, kjer je bočno drsel preko desnega smernega vozišča na nasprotno vozišče in trčil v osebni avto Renault Megane Cupe voznice L.F., stare 21 let, iz Maribora. Po tem trčenju je iz vozila Citroen Xara odtrgalo več delov in so poškodovali osebni avto Mazda 626, ki je vozil za voznico L.F. Vozilo Citroen Xara je po trčenju z voznico odbilo v levo, bočno je drselo po levem prometnem pasu nasprotnega smernega vozišča in zaprlo pot vozniku motornega kolesa Kawasaki B.V., staremu 28 let, iz Ptuja, ki je pripeljal iz nasprotne smeri po levem prometnem pasu. V nadaljevanju je vozilo Citroen Xara trčilo še v osebni avto Citroen Saxo. Posledice trčenja so bile usodne za voznika motornega kolesa B.V., ki je na kraju poškodbam podlegel, hudo telesno pa je bila poškodovana tudi potnica na motornem kolesu B.K., stara 21 let, iz Vidma pri Ptuju. V nesreči so bile še tri osebe lahko telesno poškodovane. Skupna materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 4.000.000 SIT.
VLOMIL V LOKAL NA KOPALIŠČU
V noči na 20. julij je neznanec vlomil v gostinski lokal na letnem kopališču v Ormožu. Iz lokala je odnesel mobilni telefon, manjšo količino cigaret ter nekaj menjalnega denarja. Povzročil je za 40.000,00 SIT materialne škode.
PO TRČENJU V JAREK
22. julija ob 17.05 uri se je na regionalni cesti v kraju Štuki, občina Ptuj, zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Honda Civic A.T., star 21 let, iz Ptuja pričel prehitevati pred seboj vozeči osebni avtomobil Opel Kadett voznice L.T., stare 77 let, iz Ptuja, ki je z vozilom že zavijala levo na dvorišče stanovanjske hiše. Vozili sta trčili, pri tem pa je vozilo A.T. odbilo v levo v obcestni jarek, kjer je po drsenju s prednjim delom trčilo v betonski propust. Voznik A.T. in trije potniki v njegovem vozilu
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Janja Pažon, Trli-čno 21, Rogatec - Viktorijo, Borislava Munda, Strmec 2/a, Velika Nedelja - deklico, Štefica Cifer, Medribnik 30, Cirkulane - Uroša, Renata Habjanec, Sagadino-va 5, Ptuj - Reneja, Marija Rajšp, Kukava 28, Juršinci - Nino, Liljana Toš, Haj-doše 52, Hajdina - Lariso, Valerija Vuk, Cvetkovci 18, Podgorci - Mineo, Mirjana Bušljeta, Selska c. 14, Ptuj -Jureta-Damirja, Darja Vo-čanec, Velika Nedelja 9, -Aleksandra, Avrelija Goj-kovič Kumperger, Vrtna ul. 4, Štore - deklico, Suzana Vek, Stogovci 17/a, Majš-perk - Aljaža, Katja Mar-kovič, Cezanjevci 20/d, Ljutomer - Benneta, Aleksandra Vilčnik, Kraigherjeva 20, Ptuj - dečka. Poroke Ptuj: Đuro Moha-rič, Ljubljana, Vojkova cesta 52, in Metka Zavec, Kremberk 37; David Kokot in Sonja Kokot, Hrastovec 21.
Poroke Ormož: Tomaž Do-večar, Bresnica 5, in Smi-ljana Zuran, Mihovci pri Veliki Nedelji 76; Boris Kokol in Simona Kociper, Hajndl 6 f.
Umrli so: Franc Horvat, Spuhlja 64, roj. 1928, umrl 12. julija 2001; Venčeslav Rožmarin, Stojnci 60, roj. 1928, umrl 16. 7. 2001; Antonija Mohorko, roj. Gril, Skrblje 26, roj. 1922, umrla 16. 7. 2001; Jožef Emeršič, Lovrenc na Dravskem polju 64, roj. 1922, umrl 17. 7. 2001; Marija Čufer, Skoke, Ulica Magličevih 8, roj. 1907, umrla 16. 7. 2001.
(M.M., star 20 let, z Destrnika, D.K., star 23 let, iz okolice Ptuja in T.Z., star 20 let, iz okolice Ptuja) so se hudo telesno poškodovali in so bili odpeljani na zdravljenje v bolnišnico Ptuj. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni 800.000 SIT.
VLOM V PRODAJALO S.OLIVER
Med 18. in 19. julijem od 19.50 do 7.40 ure je neznanec vlomil v trgovino S.Oliver na Ptuju, odnesel več fantovskih in dekliških hlač znamke S.Oliver, pretežno petrolej modre barve, sive in olivne barve, nekaj bombažnih jopic iste znamke in lastnico H.G. oškodoval za okoli 750.000 SIT.
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001, 050/613-310