ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 • 1988 • 4 • 487—504 4§7 R a j k o B r a t o ž POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKIMI DEŽELAMI V POZNI ANTIKI Predavanje v okviru ustanove »Lectorium Bulgaricum« na Dunaju 18. oktobra 1988. Odnose med Trakijo in severnojadranskimi deželami v pozni antiki mo­ remo proučevati z različnih vidikov. Proučujemo jih lahko kot povezave med tema dvema območjema rimskega cesarstva v ožjem pomenu besede, območ­ jema, ki sta bili tedaj upravno razdeljeni v provinco Benečijo in Istro (»Ve- netia et Histria«) oziroma kot traška dieceza na province Thracia, Rhodope, Haemimontus, Europa (najmanjša, vendar najvažnejša provinca z metropolo Konstantinoplom), Moesia Secunda in Scythia (zadnji dve provinci sta bili pred Dioklecijanom sestavni del Spodnje Mezije in nista spadali k Trakiji).1 Te odnose lahko proučujemo kot povezave med Konstantinoplom, od 324 ozi­ roma 330 ene od prestolnic cesarstva, in Oglejem, glavnim mestom Benečije z Istro,2 po klasifikaciji pesnika Avzonija iz Galije (2. polovica 4. stoletja) dru­ gega in devetega mesta v cesarstvu.3 Po propadu zahodnega rimskega cesar­ stva, Odoakrove države in vzhodnogotskega kraljestva v Italiji, moremo od sredine 6. stoletja pa vse do zadnje četrtine 8. stoletja te odnose proučevati tudi pod vidikom razmerja Konstantinopla kot središča bizantinske države s cesarskim dvorom in centralnim državnim aparatom do dela državnega ozemlja na zahodni periferiji. Prav ti odnosi so bili proti koncu 6. stoletja in v prvi tretjini 7. stoletja izredno dinamični.4 V primeru Trakije in sever noj adranskih dežel gre za področji rimske države, ki sta imeli zlasti v poznoantični dobi, ko državno ozemlje ni bilo sko­ raj nikoli združeno pod enim vladarjem, izjemno geopolitično lego. Ne da bi se spuščali v obravnavo izredno zapletenih vprašanj upravne razdelitve cesar­ stva na pretorijanske prefekture od cesarja Konstantina dalje, moremo reči, 1 D o b e r pregled u p r a v n e razde l i tve r i m s k e g a cesars tva v pozni a n t i k i p o s r e d u j e t a od n o ­ vejših avtor jev A. H. M. J O N E S , The Later Roman Empire 284—602. A Social Economic and Admi­ nistrative Survey I—II, Oxford 19732, 373 ss. In zlast i 1451—1461 ter T. D. BARNES, The New Em­ pire of Diocletian and Constantine, C a m b r i d g e (Massachuset t s) — L o n d o n 1982, 201—225 (oba z anal izo virov in s tare j še l i t e r a t u r e ) . O u p r a v n i ured i tv i Beneči je z I s t r o gl. n a z a d n j e C. ZACCA­ RIA, Il governo romano nella regio X e nella provincia Venetia et Histria, Ant ich i tà Al toadr i a - t iche 28, 1986, 65—103, o t r a š k e m o b m o č j u gl. V. VELKOV, Thracia und Dacia in der politischen Entwicklung des spätrömischen Imperiums, v publ ikaci j i R. P I L L I N G E R (Hrsg.), Spätantike und frühbyzantinische Kultur Bulgariens zwischen Orient und Okzident, Wien 1986, 7 ss. (oba z u p o ­ š tevanjem s tare j še l i t e ra ture) in A. H. M. J O N E S , The Cities of the Eastern Roman Provinces, Oxford 1971 (2. izd.), 24 ss. 2 O us tanov i tv i K o n s t a n t i n o p l a (Car igrada) gl. A. PIGANIOL, L'empire chrétien (325—395), P a r i š 19722, 53 ss. ; A. SAITTA, 2000 anni di storia II. Dall ' impero di Roma a Bisanzio, B a r i 1979, 42—51 In 225—238. O Ogleju v pozni a n t i k i gl. poleg še v e d n o u p o r a b n e monogra f i j e A. CALDE- RINI. Aquileia romana. Ricerche di storia e di epigrafia, Milano 1930, 65 ss. k o l e k t i v n o delo Da Aquileia a Venezia, Mi lano 1980 in S. TA VANO, Aquileia, Rea l lex ikon für A n t i k e u n d Chr i s ten­ t u m , S u p p l e m e n t - B a n d I, S t u t t g a r t 1986, 522—553. 3 AUSONIUS, Opuscula 11 (Ordo urbium nobilium II—IX) (ed. H. G. E. WHITE, A u s o n i u s I, Loeb Classical L i b r a r y , C a m b r i d g e (Mass.) — L o n d o n 1968, 268; 274). Da je bil Oglej v pozni a n ­ tiki veliko in p o m e m b n o mes to , poroča še cela v r s t a d r u g i h piscev (vsa m e s t a n a v a j a G. CU- SCITO v k o l e k t i v n e m delu Da Aquileia a Venezia, 590 s.; 604 o p . 67—78; p r i m , t u d i A. CALDERI­ NA o . e . , 260s.). Najbol j povzdiguje p o m e n Ogleja s a m cesar J u s t i n i j a n , saj ga i m e n u j e največje m e s t o n a Z a h o d u in c e s a r s k o pres to ln ico ; Novella 29 pr. (a. 535) : » . . . Aquileia civitas in He- »perla maxima habitata est et imperialem morem (pro dietam) suscepit« (edd. R. SCHOELL — G. KROLL, C o r p u s i u r i s civilis III , Ber l in 19597, 218). 4 Iz obsežne l i t e r a t u r e o Bizant inc ih n a s e v e r n e m J a d r a n u naj n a v e d e m o le n e k a j nove j š ih s inte t ično z a s n o v a n i h p r i k a z o v : A. CARILE — G. FEDALTO, Le origini di Venezia, Bologna 1978; C. G. MOR, Bizantini e Langobardi sul limite della laguna, Ant ich i tà Al toadr i a t i che 17. 1980, 231— 264; L. MARGETIC, Histrica et Adriatica. Raccolta di saggi storico-giuridici e storici, Tr ies te 1983, 103—166; A. CARILE, La presenza bizantina nell'Alto .Adriatico fra VII e IX secolo, AAAd 27, 1985, 107—129 (ponat i s š tudi je v Byzan t in i sche F o r s c h u n g e n 12, 1987, 7—35) ; A. GUILLOU, La presenza bizantina nell'arco Adriatico, Ant ich i tà Al toadr ia t i che 28, 1986, 407—421; J . FERLUGA, Überlegungen zur Geschichte der byzantinischen Provinz Istrien, J a h r b u c h für Gesch ich te Ost- eu ropas 35/2, 1987. 164—173. 488 R. B R A T 0 2 : POVEZAVE MED T R A K I J O IN SEVERNOJADRANSKIMI . • • da je Trakija obsegala ozemlje jugovzhodnega dela Balkanskega polotoka na področju, kjer sta se stikala Ilirik in Orient, Benečija z Istro pa je kot najbolj vzhodna italska provinca z ne povsem jasno vzhodno mejo pomenila stikališče Italije in Ilirika.5 Obe deželi sta ležali vzdolž glavne kopenske povezave med vzhodom in zahodom (Konstantinopel—Serdika—Sirmij—Oglej—Milano ozi­ roma Oglej—Ravena—Rim), povezaye, ki je bila od zadnje četrtine 4. stoletja, zlasti pa od konca 4. stoletja zelo ogrožena in ni opravljala več svoje nekdanje vloge, dokler ni bila od zadnje četrtine 6. stoletja popolnoma prekinjena.6 Obe­ nem sta bili obe področji zaradi markantne obmorske lege obeh glavnih mest izredno važni obmorski deželi.7 Spričo take lege obeh pokrajin nas ne sme presenetiti dejstvo, da sta v mnogih dogodkih pozne antike odigrali ti dve po­ krajini ključno vlogo, da so se nekateri dogodki velikega, celo zgodovinsko- epohalnega pomena odvijali na relaciji Trakija (posebej Konstantinopel)—se­ verno jadranske dežele (posebej Oglej). Od pomembnih dogodkov iz poznoantične dobe, ki kažejo na neposredno ali posredno soočanje teh dveh področij v kakršnemkoli smislu, bomo samo na kratko skicirali najvažnejše med njimi, da bi lahko več prostora posvetili ti­ stim virom, ki neposredno dokumentirajo navzočnost Tračanov na severno- jadranskem področju. Na drugi strani nismo našli nobenih zanesljivih virov, ki bi dokazovali navzočnost ljudi s severnojadranskega področja na območju Trakije v pozni antiki. Oris naj pričnemo z dogodkom, ki pade v čas skoraj pol stoletja pred na­ stopom cesarja Dioklecijana, ki po večinsko sprejeti periodizaciji rimske zgo­ dovine označuje začetek poznoantične dobe. To je pohod prvega cesarja tra- čanskega rodu Maksimina Tračana z vojsko spomladi leta 238 v Italijo. Pohod se je pričel na področju Sirmija, potekal je preko Emone, prvega (to je najbolj vzhodnega) mesta Italije, in se je končal po težavnem prehodu čez naraslo Sočo pred obzidjem Ogleja. Mesto se je v tako imenovani »oglejski vojni« ju- 5 O p r e t o r i j a n s k i h p r e f e k t u r a h splošno gl. J . R. PALANQUE, Essai sur la préfecture du prétoire du Bas-Empire, P a r i s 1933 in E. STEIN, Histoire du Bas-Empire I, B r u x e l l e s 1959, 117 ss. ; 473 s.; o I l i r iku kot v m e s n e m p o d r o č j u m e d Itali jo in Vzhodom gl. R. ROGOSIC, Veliki Ilirik (284—395) i njegova konačna dioba (396—437), Z a g r e b 1962; J . R. PALANQUE, La préfecture du prétoire d'Illyricum au I V siècle, Byzan t ion 21. 1951, 5—14 in J . FITZ, L'administration des pro- vinces pannoniennes sous le Bas-Empire romain, Collection L a t o m u s 181, Bruxe l l e s 1983, 34 ss . ; 75 ss . ; p r im, tud i D. HOFFMANN, Das spätrömische Bewegungsheer und die Notitia Dignitatum II, Düsseldorf 1970, 207—215. 6 O ces tn ih povezavah na v z h o d n e m B a l k a n u v pozni an t ik i gl. V. BESEVLIEV, Bemer- kungen über die antiken Heerstraßen im Ostteil der Balkanhalbinsel , Klio. Be i t r äge zur a l ten Geschich te 51, 1969, 483—495 in P . SCHREINER, Städte und Wegenetz in Moesien, Dakien und Thrakien nach dem Zeugnis des Theophylaktos Simokates, v publ ikac i j i R. PILLINGER (Hrsg.), Spatantike und frühbyzantinische Kultur Bulgariens, 25—35 ( = Miscel lanea Bulga r i ca 2, Wien 1986, 59—69). — Cestne povezave med s e v e r n o j a d r a n s k i m in t r a š k i m o b m o č j e m n a m za pozno a n t i k o d o k u m e n t i r a p r e d v s e m Itinerarium Burdigalense 559—571 (edd. P. GEYER — O. CUNTZ, C o r p u s Christ, ser. L a t i n a 175, 1965, 4—8). Gl. tud i J . ZAŠEL, Rimske ceste v Sloveniji, v> kolek­ t i v n e m u delu Arheološka najdišča Slovenije, L jubl jana 1975, 74—99. 7 O vlogi Ogleja kot p o m e m b n e g a p r i s t a n i š č a poznoant fčnega sveta gl. S. PANCIERA, Vita economica di Aquileia in età romana, Aqui le ia 1957, 87 ss. ; G. СUSCITO v k o l e k t i v n e m delu Da Aquileia a Venezia, Mi lano 1980, 596 ss. ; G. UGGERI, Vie di terre e v ie d'acqua tra Aquileia Ц Ravenna in età romana, Ant ich i tà Al toadr i a t i che 13, 1978, 45—79; G. BRIZZI. Il sistema portuale altoadriatico e i commerci di Aquileia e Ravenna, ib idem; 81—105; G. UGGERI, Relazioni marit- time tra Aquileia, la Dalmazia e Alessandria, Ant ich i tà Al toadr i a t i che 26, 1985, 159—182; A. B I - SCARDI, Il porto di Aquileia ed i noli marittimi nel calmiere dioclezianeo, Ant ich i tà Al toadr i a - t iche 29, 1987, 169—181 (ki pos tavl ja vlogo Ogleja ko t p r i s t an i škega mes t a v Diokleci janovi dobi »alla par i di Bisanzio , T e s s a l o m k a e Sa lona«) . O plovbi na s eve rnem J a d r a n u v 7. in 8. s tolet ju gl. nazadn je J . FERLUGA, Navigation et commerce dans l'Adriatique aux VII' et VHP siècle, Byzan t in i sche F o r s c h u n g e n 12, 1987, 39—51. — Kons tan t inope l je pos ta l v pozni an t ik i ena n a j - večjih p r i s t a n i š k i h in t r g o v s k i h m e t r o p o l tedan jega sveta. O njegovi t o v r s t n i vlogi in o vlogi d r u g i h o b m o r s k i h m e s t v Traki j i gl. V. VELKOV, Cities in Thrace and Dacia in Late Antiquity, A m s t e r d a m 1977, p a s s i m in A. MINCEV, Die westl iche Schwarzmeerküste und der Osten in der Spätantike: Ethnokulturelle- und Handelsbeziehungen, v publ ikaci j i R. P I L L I N G E R (Hrsg.), Spätantikc und frühbyzantinische Kultur Bulgariens . . :, 105—113. ZGODOVINSKI Č A S O P I S 42 • 1988 • 4 489 naško branilo pred napadi Maksiminove vojske.8 Po neuspešnem obleganju je cesarja skupaj s sinom doletela smrt, kar so »barbarski Tračani« poleg Pano- nijcev v njegovi vojski najtežje prenesli.9 Naslednji vojaški spopad, v katerem sta igrali pomembno vlogo obravna­ vani pokrajini, je državljanska vojna leta 261. Ko se je po porazu cesarja Va­ ler iana v vojni proti Perzijcem na vzhodu oklical za cesarja Makrijan in začel širiti svojo oblast nad Malo Azijo in prodirati proti Galienu, ki se je v severni Italiji bojeval proti Alamanom, je Galienov poveljnik Avreol iz se­ verne Italije pohitel na Balkan. Uzurpatorja je premagal »in Illyrico vel in Thraciarum extimis«,11* v vojni, ki jo leta 1953 v Sremski Mitrovici odkriti na­ pis označuje kot »serdijsko vojno«.11 Izredna strateška lega obeh področij cesarstva je prišla do veljave tudi v dogodkih od jeseni 284 do pomladi 285. Ob smrti cesarja Numerijana in oklicu Dioklecijana za cesarja v Nikomediji (20. novembra 284) se je v Panoniji okli­ cal za cesarja »corrector Venetiae et Histriae« (?) Sabin Julijan, ki je obvla­ doval Panonijo ter Benečijo z Istro in je s tem zapiral pot cesarju Karinu iz Italije na Vzhod.12 S tem je Julijan olajšal Dioklecijanu utrditev položaja v Trakiji in na vsem vzhodnem Balkanu, pred njegovim odločilnim spopadom" s Karinom spomladi 285 »apud Margum . . . inter Viminacium atque Aureum montem«.13 Na relaciji severnojadranske dežele — Trakija je potekala tudi prva vojna med Konstantinom in Licinijem leta 316. Vojno je izzval emonski incident (rušenje Konstantinovih kipov »apud Emonam«), svoj vrh pa je dosegla z dve­ ma velikima bitkama, pri Cibalah v Panoniji (8. oktobra 316) in med Adria- noplom in Berojo (»campus Ardiensis«) v Trakiji (novembra 316 ali januarja 317).14 Severnojadranski prostor, posebej Oglej, ki je bil v 4. stoletju ena od za­ časnih prestolnic,15 je postal v 4. stoletju glavno mostišče proticesarjev (uzur- patorjev) z Zahoda za prodor proti Vzhodu. Severozahodni Ilirik s soseščino je postal prizorišče spopadov med armadami, ki so na to območje prihajale po 8 HERODIANUS, 8, 1—5 (ed. C. R. WHITTAKER, Loeb c l a s s i c a l L i b r a r y II , L o n d o n — C a m ­ b r i d g e (Mass.) 1970, 250—284); Historia Augusta, Maximini duo 21—23; 31, 3; Maximus et Balbinus 2, 4; 11, 2—3 (ed. D . M A G I E , Loeb Classical L i b r a r y / I I , L o n d o n — C a m b r i d g e (Mass.) 1967, 354 ss. ; 374; 450; 468). GL. M. S A S E L KOS, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadranom in Sir- mljem pri Kasiju Dionu in Herodijanu, L jubl jana 1986, 413—433 (s p r e v o d o m u s t r e z n i h o d l o m k o v iz H e r o d i j a n a in s p o d r o b n o anal izo v i rov in l i t e r a t u r e ) . Kot »bellum Aquileiense« o z n a č u j e t o vojno leta 1928 na jdeni n a p i s (Année é p i g r a p h i q u e 1929, 158). O »oglejski vojni« gl. t u d i R. F . ROSSI, Il bel lum Aquileiense tra l'Africa e l'Alto Adriatico e la politica di Massimino il Trace, Ant ichi tà Al toadr i a t i che 5, 1974, 23—41 in J . SASEL. Aquileia fra l'Italia e l'Illirico. Riflessioni nel centenario del Museo nazionale, Ant ich i tà A l toad r i a t i che 23, 1983, 17—29. ä HERODIANUS, 8, 6, 1 (cit. ed., 286). P r i m . Ch. M. DANOV, Die Thraker auf dem Ostbal- kan von der hellenistischen Zeit bis zur Gründung Konstantinopels, Aufst ieg u n d Niedergang de r römischen Welt II, 7, 1,. Berl in—New York 1979, 182. IU Historia Augusta, Tyranni triginta 12 (Macrianus), 13 (cit. ed., vol. III, 98). 11 J. SASEL, Bel lum Serdicense, Si tula 4, 1961, 3—30; A. et J . SASEL, Inscriptiones Latinae quae in Iugoslavia inter annos M CM XL et MCMLX repertae et editae sunt, S i tu la 5, L jub l j ana 1963 št 272 12 SEXTUS AURELIUS VICTOR, Liber de Caesaribus 39, 9—11 (edd. F. PICHLMAYR — R. GRUENDEL, Bibl io theca T e u b n e r i a n a , Leipzig 1970, 117) ; Epitome de Caesaribus 38, 4—8 ( ibidem, 163); ZOSIMUS, 1, 73 (ed. F. PASCHOUD, P a r i s 1971, 63—64 in k o m e n t a r na Str. 178—180). Gl. tudi A. H. M. JONES — J . R. MARTINDALE — J. MORRIS, The Prosopography of the Later Roman Empire I, Cambr idge 19752, 480; R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vpl ivnem ob­ močju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode, L jubl jana 1986, 147 s. 1 3 E U T R O P I U S , Breviarium ab urbe condita 9, 20, 1—2 (ed. F . RUEHL, Bibl. T e u b n e r i a n a , S t u t t g a r t 1975, 67). 1 4 Excerpta Valesiana 1, 15—18 (edd. J . MOREAU — V. VELKOV, Bibl. T e u b n e r i a n a , Leipzig 1968, 4 ss.) ; ZOSIMUS, 2, 18—20 (ed. F. PASCHOUD, P a r i s 1971, 89—82 in k o m e n t a r n a Str. 208 ss., z anal izo os ta l ih v i rov in d a t i r a n j e m b i t k e v Trak i j i v. n o v e m b e r 316). O povodu za vojno (rušenju K o n s t a n t i n o v i h k ipov » a p u d E m o n a m « ) gl. n a z a d n j e J . SA­ SEL, Senicio auctor insidiarum (Kommentar zu Anon. Vales. I, 13—15), L e b e n d i g e A l t e r t u m s w i s ­ senschaft (Fes tgabe H. Vetters) , Wien 1985, 262—264 (z d o m n e v o , d a g r e za r u š e n j e k ipov n a T r o ­ j a n a h , na mej i e m o n s k e g a ozemlja in s t e m n a mej i m e d Ital i jo in N o r i k o m ) . Vojno so n e k d a j datirali v leto 314 ( tako n p r . še V. VELKOV, Thracia und Dacia, 9), po novejš ih r a z i s k a v a h p a v leto 316 (E.STEIN, Histoire du Bas-Empire I, 460 op. 2; T . D . B A R N E S , The New Empire of Diocletian and Constantine, C a m b r i d g e (Mass.) — L o n d o n 1982, 73; b i tko v Trak i j i d a t i r a v ja­ nuar 317). l s M. BONFIOLI, Soggiorni imperiali a Milano e ad Aquileia da Diocleziano a Valentiniano Ш, Antichità Altoadriatiche 4, 1973, 125—149; p r im, tud i N . D U V A L , Les palais impériaux de Mi- lan et d'Aquilée. Réalité et mythe, ib idem. 151—158. 490 K. BRATOZ : POVEZAVE MED T R A K I J O IN SEVERNOJADRANSKIMI . . • eni strani iz severne Italije ali iz Galije, po drugi strani pa iz Konstantinopla oziroma traško-makedonskega območja. Na tak način je potekal spopad med Magnencijem in Konstancijem II. v letih 350—353 (z manjšo bitko na Troja­ nah spomladi 350, z veliko odločilno bitko pri Mursi 28. septembra 351, s Kon- stancijevim zavzetjem Emone konec avgusta 352 in utrdbe na Hrušici (Ad Pirum) ter Ogleja v začetku septembra 352).1б Na podoben način je potekal spopad med Magnom Maksimom in Teodozijem leta 388 (z bitkama pri Sisciji in Petovioni, ki jima je sledil triumfalni prihod cesarja Teodozija v Emono in zajetje Magna Maksima v Ogleju v drugi polovici avgusta 388, torej pred okrog­ lo tisoč šeststo leti)17 ter spopad med Evgenijem in Teodozijem leta 394 z zgo­ dovinsko epohalno bitko pri Frigidu v bližini Ajdovščine 5. in 6. septembra 394,18 bitko, v kateri so odigrali tragično vlogo žrtvovanih Zahodni Goti iz Trakije.13 Severnojadransko območje je postalo področje spopadov med vzhodnim in zahodnim delom cesarstva v državljanski vojni v letih 424—425. Potem ko je bil po Honorijevi smrti na Zahodu oklican za cesarja Janez, je vzhodna armada prodrla prek Salone in Julijskih Alp v Oglej. Cesar (uzurpator) Janez je bil v Raveni zajet, odveden v Oglej in tam na ukaz Gale Placidije maja ali junija 425 na posebno poniževalen in strahoten način usmrčen.20 Strateški pomen obeh obravnavanih področij cesarstva se je odrazil tudi v času premikov Zahodnih Gotov, ko je traško področje postalo njihovo prvo oporišče na rimskih tleh, severnojadranske dežele pa so odigrale vlogo njiho­ vega odskočišča za osvajanje Italije. Neznano je, ali in do kakšne mere se je čutila na severnojadranskem ob­ močju mobilizacijska aktivnost rimskega generala (comes rei militaris?) Fri- gerida, ki je z oddelki iz Panonije in transalpinskih provinc po nalogu cesarja Gracijana na prošnjo cesarja Valensa leta 377 odšel na traško bojišče proti Gotom.21 Gotovo pa je, da so se čez severnojadranske dežele premikali gotski in taifalski vojni ujetniki, ki so jih po Frigeridovi zmagi v Trakiji (ali v Ili­ riku?) naselili na področju Mutine, Parme in Regija v provinci Emiliji.22 Po 1 6 Glavni vir i : S. AURELIUS VICTOR, Liber de Caesaribus 41, 25—42, 10 ( $ t . ed., 127 s.) ; Epitome de Caesaribus 42 (cit. ed., 169) ; E U T R O P I U S , Breviarium, 10, 10, 2—10, 12, 2 (cit. ed., 74 s.) ; ZOSIMUS, 2, 42—53 (cit. éd. 114—126 in k o m e n t a r n a str . 249—262, z ana l izo v s e h os ta l ih vi­ rov) ; J . SASEL — P . P E T R U (ured.), Claustra Alpium Iuliarum I, K a t a l o g i i n monograf i je 5, Ljubl jana 1971, 24—26 (z ana l izo o m e m b vloge a l p s k i h zapor v tej vo jn i) . Neka j pog lav i tne l i te­ r a t u r e : J . SASEL, The Struggle b e t w e e n M a g n e n t i u s and Constantius II for Italy and Illyricum, Živa a n t i k a 21, 1971, 205—216; A. JELOCNIK, Emonska najdba Magnencijevih multiplih zlatnikov, Arheološk i v e s t n i k 19, 1968, 201—220 (franc, verzi ja r a z p r a v e ; Les multiples d'or de Magnence découverts à Emona, Revue N u m i s m a t i q u e , P a r i s 1967, 209—235) ; Y. M. DUVAL, Aquilée sur la route des invasions (350—452), Ant ich i tà Al toadr i a t i che 9, 1976, 240—252. Genera lno sl iko doga ja - nja posreduje ta tud i E. STEIN, His toi re du B a s - E m p i r e I, 138—141 in 489 s. ter A. PIGANIOL, L'empire chrétien, 94—99. 17 PACATUS, Panegyricus dictus Theodosio 34—40 (XII panegyr ic l Lat in i , ed. R. A. B . MY- NORS. Bibl. Oxoniens is , Oxford 19732. 109—114) ; ZOSIMUS, 4, 46 (ed. F . PASCHOUD, Pa r i s 1979, 314 s. in k o m e n t a r na s tr . 442 ss.) ; J . SASEL — P . PETRU, Claustra Alpium Iuliarum I, 28 s.; 35 s. (z anal izo v i rov o a lpsk ih z a p o r a h v tej vo jn i ; t a m k a j z b r a n i m a n t i č n i m in s r e d n j e v e š k i m vi­ r o m bi veljalo d o d a t i še e n e g a : D A N D U L U S , Chronica per extensum deseripta, A. 388; ed. E. PASTORELLO, R e r u m Ital . scr iptor . XII/1, Bologna 1938, 43). Lit. : J . KLEMENC, Teodozijev pohod proti Maximusu iz Siscije do Petovija, Zgodovinsk i časopis 6—7 (Kosov z b o r n i k ) , ,1952—1953, 78—88: Y. M. DUVAL. Aquilée sur la route des inva­ sions, 265 ss. G e n e r a l n o sl iko d o g o d k o v posreduje jo E . S T E I N , Histoire du Bas-Empire I, 207; 529 s.; A. PIGANIOL, L'empire chrétien, 279—281; A. LIPPOLD, Theodosius der Große und seine Zeit, M ü n c h e n 19802. 34 ss. 1 8 Vire za ta dogodek je zbra l in k o m e n t i r a l J . SASEL v publ ikaci j i Claustra Alpium Iulia­ rum I, 29 ss. ( tako r e k o č k o m p l e t n e m u s e z n a m u a n t i č n i h in s redn jevešk ih v i rov bi veljalo d o ­ d a t i še sporoči lo, ki ga p o s r e d u j e D A N D U L U S . Chronica per extensum deseripta,; A. 394, cit. ed., s tr . 44). Gl. t u d i zb i rko v i rov in k o m e n t a r v knj igi ZOSIME, Histoire nouvelle H/2, ed. F . PA­ SCHOUD, P a r i s 1979, 466—500. G e n e r a l n o sl iko d o g o d k o v dajejo E. STEIN, Histoire du Bas-Em­ pire I, 216 s.; 534 s.; A. P I G A N I O L , L ' e m p i r e c h r é t i e n , 293 ss. ; A. L I P P O L D , Theodosius der GroBe und seine Zeit, M ü n c h e n 19802, 45—51. 1 S P r i m . Y. M. DUVAL, Aquilée sur la route d e s invasions, 271 s. ; H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, M ü n c h e n 1979, 163. 2 0 A. CALDERINI, Aquileia romana, 83 s.; E . S T E I N . Histoire du Bas-Empire I, 282 s.; 565 (oba s k o m p l e t n i m i n a v e d b a m i virov) ; p r im, t u d i Y. M. DUVAL, Aquilée sur la route des inva­ sions. 289. 2 1 AMMIANUS MARCELLINUS. 31, 7, 3 (éd. W. SEYFARTH. Ber l in 1978, vol. IV, 264) ; p r i m . A. H. M. J O N E S — J . R. MARTINDALE — J . MORRIS, The Prosopography of the Later Roman Empire I, 373 ; H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 142. 2 2 AMMIANUS MARCELLINUS, 31, 9, 3—4 (cit. ed., 272 ss.) ; p r i m . L. R U G G I N I . Economia e società nell'Italia annonaria, Milano 1961. 62: H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 144 s. ZGODOVINSKI Č A S O P I S 42 • 1988 • 4 491 katastrofi rimske vojske v bitki pri Adrianoplu 9. avgusta 378 so Goti iz Tra- kije ponovno obiskali severnojadranske dežele, tokrat ne kot vojni ujetniki, temveč kot zavojevalci. Po pustošenju v Trakiji in po neuspešnem obleganju Konstantinopla so prodrli vse »do vznožja Julijskih Alp, ki so jih v starih ča­ sih imenovali Venetske«,23 in so na severnojadranskem področju porušili Stri- don, rojstni kraj sv. Hieronima.24 Po zelo burnem obdobju v letih 378—400, ko so se Zahodni Goti premikali ne le v Trakiji, temveč po vsem Balkanu in so sodelovali v obeh državljanskih vojnah cesarja Teodozija (388 in 394),25 so za­ časno osvojili severnojadranske dežele, od koder so se odpravili v Italijo (tako jeseni 401 oziroma v začetku 402, ko so si z bitko pri Timavu izbojevali pot v Italijo28 ter v letu 408, ko so verjetno osvojili tudi Emono in Oglej).2,7 Usodna povezanost obeh obravnavanih področij rimskega cesarstva je pri­ šla do izraza v zgodovini Gotov tudi osem desetletij kasneje. Vzhodni Goti, ki so bili deloma že po letu 454 ali 455, zlasti pa po odselitvi iz Panonije leta 473 usodno vezani na traški prostor in njegovo bližnje sosedstvo (v letih 173—483 so se zadrževali v glavnem v Trakiji, pa tudi v Makedoniji in Epiru, nato v letih 484—488 v Obrežni Daciji in Drugi Meziji), so se jeseni 488 odpravili na pohod proti Italiji.28 V dveh bitkah na severnojadranskem področju, najprej pri prehodu čez Sočo (Pons Sontii, najverjetneje Majnica) 28. avgusta 489 in pri Veroni mesec kasneje29 so premagali Odoakra in so s tem že praktično od­ ločili izid vojne, ki se je vlekla do leta 493, v svojo korist. V Justinijanovi vojni proti vzhodnogotskemu kraljestvu v Italiji v letih 535—553 je igralo sever noj adransko območje vlogo enega od bojišč, na kate­ rem se je v osemnajstih letih zvrstila cela vrsta vojaških operacij. Samo ome­ nili bomo bizantinsko zavzetje Dalmacije in Liburnije v letih 535—537,30 bi­ zantinski pohod iz Dalmacije proti Raveni leta 539,31 ko so Bizantinci med 2 3 AMMIANUS MARCELLINUS, 31, 16, 7 (cit. ed., 302) ; p r i m . Y. M. DUVAL, Aquilée sur la route des invasions, 255 ss. 2 4 HIERONYMUS, De viris illustribus 135 (Patro logia L a t i n a 23, 715) ; p r i m . M. SUIC, Hlje- ronlm Stridonjanin — građanin Tarsatike, J u g o s l a v e n s k a a k a d e m i j a z n a n o s t i i umje tnos t i , R a d 426 (Knjiga 24 R a z r e d a za d r u š t v e n e z n a n o s t i ) , Z a g r e b 1986, 213—278 (z doslej gotovo najbol j š im p o s k u s o m lokal iz i ranja S t r i d o n a n a področ je Opat i j skega K r a s a v zaledju K v a r n e r s k e g a za­ liva) . 2 5 H . W O L F R A M , G e s c h i c h t e der Goten, 153—178; p r i m . S. TEILLET, Des Goths à la nation gothique, P a r i s 1984, 83 ss . ; A. SCHWARCZ, Die Westgoten und das Imperium im 4. Jahrhun- dert, Los visigodos. His tor ia y civil ización. An t igüedad y c r i s t i an i smo (Murcia) III, 1986, 17—26. CLAUDIANUS, De bello Gothico, 562—563 (ed. M. PLATNAUER, Loeb Classical L ib ra ry , vol. II, Cambr idge (Mass.) — London 1972, 166). P r i m . Y . M . D U V A L , Aquilée sur la route des invasions, 275 s. ; H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 178 ss . 27 ZOSIMUS, 5, 29; 37 (ed. I. BEK K ER, Corpus s c r i p t o r u m hist . Byzant . , B o n n 1837, 286 ss . ) . Gl. B. GRAFENAUER, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, L jub­ l jana 1952, 398 s.; Y. M. DU VAL, Aquilée sur la route des invasions, 280 ss. ; H . W O L F R A M , Gè-1 schichte der Goten, 182 ss. 2e Gl. H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, 335—349 in A. LIPPOLD, Vzhodni Goti in r im- ski cesarji od 455 do 507, Zgodovinski časopis 41, 1987, 205—215 (s p o d r o b n o anal izo v i rov in k r i ­ t ično o b r a v n a v o novejše l i t e r a t u r e ) . 2 9 Excerpta Valesiana 2, 50 (edd. J . MOREAU — V. VELKOV, Bibl. Teubn. , Leipzig 1968, 14 s. ; kra j b i tke se označu je kot »ad fluvium Sontium«) ; IORDANIS, Getica 57 (293) (ed. T h . MOMM- SEN, M o n u m e n t a G e r m a n i a e h i s tor ica, A u e t o r e s a n t i q u i s s i m i V/1, Ber l in 1882, 133 v. 20; k r a j s p o p a d a se o z n a č u j e kot »ad Pontem Sontii«) ; Fasti Vindobonenses priores, a. 490 (Chronica minora saec. IV. v . VI. VII., vol. I., ed. T h . MOMMSEN, M o n u m e n t a G e r m , hist., A u e t o r e s a n t i ­ quiss imi IX, Ber l in 1892, 316; b i t k a je p o t e k a l a »in fossato pontis Sontis V kl. Septembris«) ; Auctanum Havniense, a. 490 ( ibidem, str. 317; k r a j d o g o d k a je »fossatus ponte Sontis«, k r o n i k a poroča, da do b i t k e ni priš lo, k e r j e O d o a k e r še p r e d s p o p a d o m »timore perculsus« zbežal) . r S ' Ì 7 . m ^ p O S t a ' ' i " P o n t e Sonti« gl. J . SASEL, Via Gemina, Arheo lošk i ves tn ik 24, 1973, 901—902; om iCCARIA> Insediamenti romani nel territorio di Aquileia, Ant ich i tà A l toad r i a t i che 15, 1979, « " , A. GRILLI, Aqui le ia: il s istema viario romano, ib idem, 253. O po t eku vo jne po t eh dveh и м Р в 2 Ј ћ - g 1 - W " E N S S L I N - Theoderich der Große, M ü n c h e n 1947, 66—77; E . S T E I N , Histoire du 349_та P l r e П ' P a r l s — B r u x e l l e s — A m s t e r d a m 1949, 54—58; H. WOLFRAM, Geschichte der Goten, Lnph V ^ ° C 9 P , I H S ' B e , I u m Gothicum 1, 5, 2; 11; 1, 7, 1-37; 1, 16, 8-18 (ed. H. B. DEWING, r i T т «Дт0?,1 L l b r a r y . P r o c o p i u s III, C a m b r i d g e (Mass.) — L o n d o n 1968, 42; 56—68; 160-162). г д в п г . u , ' Dalmatia, L o n d o n 1969, 426; H . W O L F R A M , Geschichte der Goten, 417-420; A. zlasti 166 s u m G o « h i c u m « dall 'Isonzo a Ravenna, Ant ich i tà Al toadr ia t i che 13, 1978, 147—193, b e c e r i ? 1 ; J ^ d ! , , P , R C ? K O P J J i z C e z a l " e j e , Pod Justinijanovim žezlom, izbral , p revede l in s p r e m n e si D 3 1 " 8 3 1 K - GANTAR, Ljub l jana 1961. i ah na ™ ° C O P I Ü S ' J B e l l l m Gothicum 2, 28, 2 (cit. ed., P r o c o p i u s IV, 112). O vojašk ih ope rac i - ed U R . n £ 1 ? Ш . J a d r a n u PO zavzet ju R a v e n e gl. P R O C O P I U S , Bellum Gothicum 2, 29, 40 (cit. Ј и ч Н п Л Л • n < ? z a v z a m e J ° Treviso in d r u g e got ske u t r d b e v Beneč i j i ) ; 2, 30, 2 (cit. ed., 138; p o r a , n t " ^ e p o s l a I m a n i š o vojsko iz Dalmaci je v Raveno) ; 3, 1, 34^36 (cit. ed., 162; B i z a n t i n s k i puraz pri Trevizu 541); 3, 3, 4-22 (bitka za V e r e n o ) . Gl. A. CARILE, Il »bellum Gothicum«, 169 s. 492 R- BRATOZ : POVEZAVE MED TRAKIJO IN S E V E R N O J A D R A N S K I M I . , • drugim osvojili Istro, bizantinsko pomorsko odpravo iz Salone v Pulo in od tam v Raveno leta 54432 in kot najvažnejše dejanje Narzesov pohod z vojsko, sestavljeno iz prebivalcev prestolnice, Tračanov in prebivalcev Ilirika poleg okoli 10.000 barbarskih najemnikov, pohod, ki je potekal iz Salone vzdolž vzhodnojadranske in sever no jadranske obale do Ravene (april—junij 552) in ki je prinesel dokončno zmago v vojni.33 Dogodke v drugi polovici 6. stoletja in v prvi tretjini 7. stoletja, ki jih bomo omenili nazadnje, moremo proučevati le pod vidikom razmerja med Konstantinoplom kot prestolnico bizantinskega cesarstva s cesarskim dvorom do severnojadranskih dežel, ki so bile (v spreminjajočem se obsegu) del bizan­ tinske države na Zahodu. Neposredna povezanost med traškim in severno- jadranskim območjem tedaj ne pride več do izraza. Stopnjo povezanosti med Trakijo in severnojadranskimi deželami v pozni antiki nam odražajo tudi drugi viri, ki dokumentirajo daljšo ali trajnejšo ter od vojaških in političnih dogodkov neodvisno navzočnost Tračanov na sever­ nem Jadranu. Pri tem naj poudarimo, da na drugi strani nismo našli nobenih zanesljivih podatkov, ki bi dokazovali pomembnejšo navzočnost ljudi s sever- nojadranskega področja v Trakiji. Navzočnost Tračanov v severnojadranskih deželah nam dokumentirajo v prvi vrsti epigrafski in v manjši meri tudi literarni viri. Severnojadranske de­ žele so bile skupaj z osrednjim centrom Oglejem v živahnih stikih z vzhodnim svetom, stikih, ki so temeljili predvsem na prometnih in trgovskih povezavah. Zato ni presenetljivo, da naletimo tukaj zlasti od 3. stoletja dalje na večje šte­ vilo ljudi z grškega jezikovnega področja, predvsem iz gospodarsko najbolj razgibanih dežel vzhodnega dela cesarstva.34 Tu srečamo celo vrsto orientalcev, zlasti Sirijcev, nekoliko manj Judov, precej manj pa Maloazijcev in Egipča­ nov.35 Prišleki iz evropskih grško govorečih predelov, iz Grčije v ožjem smislu, iz Makedonije in Trakije, pa so bili očitno prav redki.38 Naj navedemo nekaj podatkov. Na celotnem območju Benečije z Istro je bilo najdenih več kot 8000 antičnih napisov iz cesarske dobe, od tega v Istri več kot 1600. Od teh napisov pripada najmanj 250 napisov (105 v Konkordiji, okrog 100 v Ogleju, drugod 3 3 PROCOPIUS, Bellum Gothicum 3, 10, 3 ; 13; 3, 11, 1 (cit. ed., 228; 232; 236). Ekspedici j sk i k o r p u s j e štel 4000 vojakov, ki so j ih n a n o v a č i l i p r e d v s e m v T r a k i j i (3, 10, 1; 3, 12, 4; s tr . 228; 248). Gl. H.WOLFRAM, Geschichte der Goten, 438; A. CARILE, Il »bel lum Gothicum«, 170. 3 3 P R O C O P I U S , Bellum Gothicum 4, 26, 5—25 (cit. ed., P r o c o p i u s V, 326—336). P r i m . H. WOL­ FRAM, G e s c h i c h t e der Goten, 442 s. ; A. CARILE, Il »bellum Gothicum«, 173 ss.; E. STEIN, Hi­ stoire du Bas-Empire II, 600 s. I s t ra , ki j e bi la k l jub vsem p e r i p e t i j a m v vojni od leta 540 t r d n o v r o k a h Bizant incev, je odigra la n e k o vlogo v vojni tud i leta 550. B i z a n t i n s k i vojaki, ki so bili v b i tk i z Goti nek je v bližini R a v e n e p r e m a g a n i , so se zatekl i v I s t r o (PROCOPIUS, Bellum Go­ thicum 3, 39, 24; cit. ed., 34). T a m so čaka l i n a p r i h o d vel ike b i z a n t i n s k e vo jske (povel jnik Ger- m a n u s ) , ki se je z b r a l a na p o d r o č j u Serdike, d a bi čez I l i r ik p r o d r l a v Ital i jo. P o h o d p a je spodlete l z a r a d i vel ikega v p a d a S lovanov do Niša in z a r a d i G e r m a n o v e s m r t i (Bell. Goth. 3, 40; cit. ed., 36 ss . ; F . K O S , Gradivo za zgodovino Slovencev I, L jub l jana 1902, št. 46—47). B i z a n t i n s k a vojska se je n a t o p r e m a k n i l a v D a l m a c i j o in se v Saloni p r i p r a v l j a l a n a vojni p o h o d v Itali jo, v e n d a r je n jeno in ic ia t ivnost h r o m i l silovit s lovansk i vpad v I l i r ik in T r a k i j o (Bell. Goth. 3, 40, 27 ss. ; cit. ed., 46 ss.; F . K O S , Gradivo I, 47). GÌ. tud i B . GRAFENAUER, Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov, Zgodovinski časopis 4, 1950, 36. 3 4 P r i m , zlasti F . CASSOLA, Aquileia e l'Oriente mediterraneo, Ant ich i tà a l toadr i a t i che 12. 1977, 67—98; gl. tudi S. PANCIERA, Vita economica di Aquileia in età romana, Aqui le ia 1957, 87 ss. Tud i v mes t a na t r a š k e m o b m o č j u so se zlast i v 3. in 4. s tolet ju prisel jeval i l judje iz vzhod­ nih p r o v i n c cesars tva, t a k o iz s i r s k o - p a l e s t i n s k e g a kot iz maloaz i j skega področ ja . P r i m . V. VELKOV, Cities in Thrace and Dacia in Late Antiquity, A m s t e r d a m 1977, 261—282, zlast i 281; V. VELKOV (ured.) , Istorija na Blgarija I, Sofija 1979, 413 ss.; 461 s.; za m e s t a n a c r n o m o r s k i obal i gl. A. M I N C E V , Die westl iche Schwarzmeerküste und der Osten in der Spätantike: Etimo - kulturelle- und Handelsbeziehungen, v publ ikac i j i R. P I L L I N G E R (Hrsg.), Spätantike und früh­ byzantinische Kultur Bulgariens zwischen Orient und Okzident, 105—113. 3 5 Nekol iko d r u g a č n o je bilo r a z m e r j e m e d v z h o d n i m i pr ise l jenci v m e s t i h ob c r n o m o r s k i obali , kjer n a m k a r 14 n a p i s o v d o k u m e n t i r a pr ise l jence iz Male Azije, 10 iz Siri je, le 2 iz P a l e ­ st ine, le po 1 iz Egipta in Numidi je (gl. A. MINCEV, o. c , 107 ss.). 3 8 Gl. A. CALDERINI, Aquileia romana, 338 ss. ; G. BRUSIN, Orientali in Aquileia romana, Aquileia n o s t r a 24/25, 1953/1954, 55—70; L. R U G G I N I , Ebrei e orientali nell'Italia settentrionale fra il IV e il VI secolo d. Cr., s t u d i a et D o c u m e n t a His tor iae et I u r i s 26, 1959, 185—308. zlast i 192 ss. ; 214 ss . ; 256 ss. in 278—284. Napise iz K o n k o r d i j e je n a z a d n j e objavi l in k o m e n t i r a l G. LETTICH, Le iscrizioni sepolcrali tardoantiche di Concordia, Tr ie s te 1983; p r i m , t u d i D. FEISSEL, Topony- mes orientaux dans les ćpitaphes grecques de Concordia, Aqui leia n o s t r a 51, 1980, 325—344. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . 1988 • 4 493 manj) ali 3,2 % ljudem z Vzhoda. Če izvzamemo posebej Oglej, je razmerje podobno: med več tisoč napisi je okrog 100 takih, ki se nanašajo na ljudi vzhodnega izvora.3' Ta delež je dokaj skromen, če ga primerjamo z vzhodno- jadransko metropolo Salono, kjer je delež ljudi vzhodnega izvora dosegel v pozni antiki približno četrtino celotnega prebivalstva,38 pa tudi manjši kot v večjih urbanih središčih zahodnobalkanskega področja, kjer je ta delež tudi presegal 10 odstotkov.39 Med temi najmanj 250 napisi jih je le nekaj takih, ki nam dokumentirajo navzočnost Tračanov, pa še tu gre v večini primerov za ljudi iz tedaj etnično zelo pomešanega Konstantinopla. Ljudi s traškega območja moremo zaslediti v Ogleju (na grškem napisu se omenja Eutropie iz Konstantinopla)40 in v Konkordiji (na grškem napisu se omenja neki Leontios, zet Gaj ana iz Konstantinopla).41 Z ozirom na veliko fre- kventnost imena Estiaîos v mestih na traški crnomorski obali,42 bi mogli z za­ držki predpostavljati traški izvor tudi za zdravnika Sergija Estiaja iz Ogleja,43 prav tako sta bila morda Tračana Zimarcus, »primicerius numeri Tarbisiani«, ki se omenja na mozaičnem napisu v Marijini cerkvi v Gradežu, in Flavius Ziper, ki se omenja na napisu iz Konkordije.44 Približno enako nizko frekvent- nost napisov z omembo Tračanov zasledimo v sosedstvu, tako v provinci Emi­ liji (le trije napisi vojakov, na vseh treh oznaka »natione Bessus« iz Ravene)45 in v provinci Liguriji (na metričnem napisu iz Ver cel se omenja prezbiter Marcellinus, »Bessorum in partibus ortus«).46 S tem se seznam epigrafsko za­ nesljivo dokumentiranih Tračanov v pozni antiki na sever no jadranskem pod­ ročju in v njegovem sosedstvu zaključi. Omenjenemu seznamu bi mogli dodati iz vzhodnega sosedstva simbolično upodobitev Konstantinopla (kot ženske z vencem v levici in z nadpisom »Constantinopolis«) obenem s podobnimi upo- 3 ' Prim. L. RUGGINI, Ebrei e orientali, 256 ss. 3 8 A. MÖCSY v delu G. ALFÖLDY, Bevölkerung und Gesellschaft der römischen Provinz Dalmatien, Budapest 'Ш5, 219 in 223. 3" Prim. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cer­ kve od začetkov do nastopa verske svobode, Ljubljana 1986, 137 s.; 278. 4U Inscriptiones Graecae XIV, 2354; A. CALDERINI, Aquileia romana, 345 n. 52; G. BRUSIN, Orientali in Aquileia romana, 64 s. 4 1 Inscriptiones Graecae XIV, 2336; G. LETTICH, Le iscrizioni sepolcrali, 155 s. (n. 105) ; D. FEISSEL, Toponymes, 334; 342 op. 42 (poleg tega in poleg oglejskega primera navaja za ves Za­ hod samo še 5 napisov z omembo prebivalcev Konstantinopla). u G. MIHAILOV, Inscriptiones Graecae in Bulgaria repertae I (Inscriptiones orae Ponti Euxini), Solia 1956, 237. 4 3 Inscriptiones Graecae XIV, 2343; A. CALDERINI, Aquileia romana, 546; L. RUGGINI, Ebrei e orientali, 283. Pripomniti pa je treba, da po vsej verjetnosti ne gre za poznoantični na­ pis, temveč za napis s srede 2. stoletja (!). Prim. H.DESSAU, Inscriptiones Latinae selectae, Dublin—Zürich 19744, n. 1080. 44 Corpus inscriptionum Latinarum V, 1614; E. DIEHL, Inscriptiones Latinae christianae ve- teres, Dublin—Zürich 19703, 488 A; G. BOVINI, Grado paleocristiana, Bologna 1973, 57 s. ; S. TA- VANO, Aquileia e Grado, 409 s. Na podlagi imena ga opredeljuje kot Tračana A. FOL, Les Thra­ ces dans l'Empire romain d'occident (I e r — ine s.), Godišnik na Sofiskija universitet. Filosofsko- istoričeski fakultet III (Annuaire de l'université de Sofia. Faculté de philosophie et d'histoire III) 53, 1964, 306 op. 18; 62, 1968, 242 n. 978; prim. D. DETSCHEW, Die thrakischen Sprachreste, Osterr. Akad. d. Wiss., Phil. — hist. Klasse, Schriften der Balkankommission, Linguistische Ab­ teilung 14, Wien 1957, 188. O vojaški enoti z imenom »numerus Tarvisianus« gl. D. HOFFMANN, Der »numerus equitum Persoiustinianorum« auf einer Mosaikinschrift von sant'Eufemia in Gra­ do, Aquileia nostra 32/33, 1961—1962, 81—98, zlasti 81s.; 90s. Fl(avius) Ziper se omenja na sarko­ fagu, ki je bil odkrit leta 1890 v Konkordiji; gl. G. LETTICH, Le iscrizioni sepolcrali, 75 n. 32; prim. D. DETSCHEW, o. c , 190 ; D. HOFFMANN, Das spätrömische Bewegungsheer (kot v op. 5) I, 82. Tračanskega rodu naj bi bila tudi »Pista de numero Misacorum«, ki se omenja na napisu iz Beligne pri Ogleju; gl. Corpus inscriptionum Latinarum V, 1699; E. DIEHL, Inscriptiones, 557; A.FOL, Les T h r a c e s . . . , 58, 1964, 306 op. 29; 62, 1968, 239 n. 901; prim, tudi D. DETSCHEW, o. C, 370 s. in G. LETTICH, Concordia e Aquileia: note sull'organizzazione difensiva del confine orien­ tale d'Italia nel IV secolo, Antichità Altoadriatiche 22, 1982, 79 s. 45 Corpus inscriptionum Latinarum XI, 58; 82; 103; prim. L. RUGGINI, Ebrei e orientali, 253 op. 193. Za razliko od Rugginijeve, ki označuje te napise kot »più o meno tarde«, pa datira A. FOL, Les Thraces . . . , Godišnik 62, 1968, 235 n. 826—836 te in druge napise z omembo tračan- skih vojakov iz Ravene v 1. in 2. stoletje. V Raveni je za kasnejši čas (leta 710) dokumentiran »numerus« oziroma »bandus Constan- tinopolitanus« (AGNELLUS qui et Andreas, Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 140, éd. O. HOLDER-EGGER, Monumenta Germ, hist., Scriptores rerum Langob. et Ital. saec. VI—IX, Han­ nover 370 v. 23). D.HOFFMANN, Der »numerus equi tum. . .« (kot v op. 44), 91 meni, da gre pri tem imenu za poklon prestolnici in ne za izvor vojaške enote. 46 Corpus inscriptionum Latinarum V, 6733; E. DIEHL, Inscriptiones, 3441; L. RUGGINI, Ebrei e orientali, 246 op. 168. A. FOL, Les Thraces, 306 op. 29 prišteva k napisom z omembo Tračanov tudi Corpus inscr. Lat. V, 7793 (= E. DIEHL, Inscriptiones, 3864) iz Albingauna (Albenge) v Liguriji, na katerem se omenja neki Tzittanus; gl. tudi D. DETSCHEW, o. c , 497. 494 R- BRAT02 : POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKIMI. . . dobitvami štirih drugih mest (»Carthago, .. ., Roma, Nicomedia, Siscia«) na bronasti pločevini, s katero je bil okovan lesen zaboj iz Siscije (?).47 V celoti gledano je teh napisov za poznoantično dobo relativno in abso­ lutno malo, kar pride do izraza posebno tedaj, ko primerjamo to stanje z onim v visokem cesarstvu, ko je za celotno Italijo brez Rima dokazanih okrog 170 Tračanov (od tega približno dve tretjini vojakov in veteranov), vendar zopet v severni Italiji (Cisalpina) ne posebno dosti (ca. 20 napisov).48 Padec števila napisov z omembo Tračanov, ki se nanašajo zlasti na prehod iz 1. v 2. stoletje in na sredo 3. stoletja, je zelo izrazit na pragu pozne antike, okrog leta 300.49 Na posreden način nam kaže na pragu poznoantične dobe na navzočnost tračanskega duhovnega sveta kult traško-frigijskega božanstva Sabazija. Nje­ gov glavni atribut — Sabazijevo roko — so odkrili v Ogleju in na južnonori- škem območju pred nedavnim v Celeji (?).50 Te najdbe so zopet redke in so- razmeroma malo pomembne, če jih primerjamo z razširjenostjo drugih božan­ stev orientalskega ali egiptovskega izvora, kot so bili Mitra, Izida, Jupiter Dolihenski in Velika mati.5 1 V nasprotju z dokaj skromnim deležem Tračanov med grško govorečimi priseljenci na severnojadranskem področju pa se kaže velika vloga ljudi iz Trakije v zgodovini oglejske cerkve na prehodu iz 3. v 4. stoletje. Po sporočilu enega od dveh seznamov oglejskih »patriarhov« — oba sta ohranjena v virih iz 11. stoletja, vendar sta nedvomno starejša, nastala na skupni predlogi, ki po vsej verjetnosti sega vsaj v čas oglejske shizme v drugi polovici 6. stoletja52 — naj bi bila kar dva oglejska škofa po poreklu Tračana. »Chronicon Vene- tum (vulgo Altinate)«, imenovan tudi »Origo civitatum Italie seu Venetiarum« nam v skladu z gradeško-beneško tradicijo posreduje naslednje podatke o prvih oglejskih škofih: Prva dva oglejska škofa sta bila Hermagora (Mohor) in Hilarij, nato pa so sledili : »Grisogonus, fuit natione Ursantinopoli, sedit ann. 9 (10) Grisogonus, fuit natione Dalmatie, sedit ann. 12 Theodorus, fuit natione Tracie Grecie, sedit ann. II«.53 4 7 V. HOFFILLER — B. SARIA, Antike Inschriften aus Jugoslavien I, Zagreb 1938, 565. 4 8 A. FOL, Les Thraces (kot v op. 44), 300; 305 s., op. 16—18. 4 8 A. FOL, o. c , 306 op. 29. 50 M. Ch. BUDISCHOVSKY, Les cultes orientaux à Aquilée et leur diffusion en Istrie et en Vénétie, Antichità Altoadriatiche 12, 1977, 100 s. ; V. KOLŠEK, Varstvo spomenikov 28, 1986, 264 si. 30. O Sabaziju gl. nazadnje SHERMAN E. JOHNSON, The Present State of Sabazios Research, Aufstieg und Niedergang der römischen Welt II, 17, 3, Berlin—New York 1984, 1583—1613. Pouda- rimo naj, da celjska najdba (koščen ročaj noža v obliki roke, ki drži želvo) ni nujno odraz Sa- bazijevega kulta, saj naletimo na podobne kultne atribute tudi pri drugih vzhodnih božanstvih. Ta zanimiva najdba bi vsekakor zaslužila podrobno obravnavo. 5 1 M. Ch. BUDISCHOVSKY, Les cultes orientaux, 99—123, zlasti karta na str. 122; EADEM, La diffusion des cultes égyptiens d'Aquilée à travers les pays alpins, Antichità Altoadriatiche 9, 1976, 207—227. 52 Imena oglejskih »patriarhov« nam posredujeta «Series patriarcharum Aquilegiensium« (ed. O. HOLDER-EGGER, Monum. Germ, hist., Scriptores ХШ, Hannoverae 1881, 367; gl. tuđi B. M. DE RUBEIS, Monumenta ecclesiae Aquileiensis commentario historico-chronologico-critico illustrata, Argentinae 1740, Appendix I, str. 6; seznam sledi oglejski tradiciji) in katalog, ki ga navaja «Chronicon Venetum (vulgo Altinate)« (ed. H. SIMONSFELD, Monum. Germ, hist., Scrip­ tores XIV, Hannoverae 1883, 37) oz. »Origo civitatum Italie seu Venetiarum«, editio tertia (ed. R. CESSI, Roma 1933, 162). O vprašanju historične interpretacije katalogov gl. P. PASCHINI, La chiesa aquileiese ed il periodo delle origini, Udine 1909, 14 s. ; G. CUSCITO, Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria, Trieste 1977, 64 s. ; IDEM, La cristianizzazione di Aquileia e dell'Istria. Lineamenti metodologici, Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria 31 n. s., 1983, 183 ; V. SAXER, L'hagiographie ancienne d'Aquilée à propos d'un livre récent, Mé- langes de l'Ecole française de Rome. Moyen âge — Temps modernes 92, 1980, 383 ss. (z mnenjem, da je prvotni seznam nastal »po 450, če ne po 600«) ; R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju (kot v op. 39), 55 s. (z mnenjem, da je prvotni seznam nastal v drugi polovici 6. stoletja). 5 3 Origo civitatum . . . , editio tertia (cit. edicija, 162, v. 17—19) ; Za Krisogona I. posredujejo nekateri rokopisi dolžino pontifikata 10 let, kot je tudi predlagal H. SIMONSFELD v svoji edi­ ciji kronike (gl. op. 52). S krajevno oznako »Ursantinopolis« je gotovo mišljen Konstantinopel, pri čemer ostaja nerešeno vprašanje, zakaj je avtor Kronike samo na tem mestu uporabljal za to v spisu dostikrat omenjeno mesto to nenavadno obliko. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . ш в . 4 495 Ta seznam je prevzel z vsemi podatki (imenom, dolžino pontifikata in etnično oznako) beneški kronist Dandulus s srede 14. stoletja, ki je dodal še absolutno datiranje pontifikata. Krisogon I., »origine tracius, de civitate Bi- sancio, que nunc Constantinopolis dicta est, vir catholicus et doctrina precla- rus«, naj bi bil škof v letih 286—295, Krisogon II., »in Dalmacia natus, et in aquileiensi ecclesia diu conversatus«, v letih 295—308, Teodor, »genere thra- cius, et fide sincerus«, pa v letih 308—319.54 Ti trije škofje naj bi torej vodili oglejsko krščansko skupnost v kritičnih letih cesarja Dioklecijana, državljanskih vojn po njegovem odstopu in v času Konstantinovih zmag, ki so prinesle krščanstvu versko svobodo in mu omogo­ čile izredno nagel vsestranski razvoj. Druge srednjeveške kronike, ki poročajo o začetkih oglejske cerkve (»Chronicon patriarcharum Aquileiensium« iz 11. (?) stoletja,55 anonimna »Vitae patriarcharum Aquileiensium« iz časa okrog 135856 in »De vitis et gestis patriarcharum Aquileiensium«, katere avtor je Antonius Bellonus Utinensis s srede 15. stoletja)57 sledijo podatkom v prvi ver­ ziji seznama (po oglejski tradiciji), ki ne navaja etničnega porekla škofov in sporoča nekoliko spremenjeno zaporedje njihovega pontifikata (Grisogonus oziroma Grisogomas — Theodor us — Grisogonus).58 Kolikšna je zanesljivost teh poročil? Ali sta bila dva oglejska škofa res Tračana? Da bi mogli dati vsaj približno zanesljiv odgovor na zadnje vpra­ šanje, moramo osvetliti ti dve osebnosti v luči vseh razpoložljivih virov. Vprašanje obeh škofov Krisogonov je zelo zapleteno. V virih naletimo namreč kar na tri Krisogone, ki se nanašajo na krščansko skupnost v Ogleju v dobi cesarja Dioklecijana. Poleg obeh omenjenih škofov, ki nastopata samo v navedenih srednjeveških virih, obstaja še oglejski mučenec Krisogon, žrtev Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. O mučencu Krisogonu imamo soraz- meroma dosti virov iz antike. Kot najstarejši vir naj omenimo sarkofag s sre­ de 4. stoletja z napisom »Beatissimo martyri Chrysogono«, odkrit v Skocjanu ob Soči (v antiki se je kraj imenoval »Aquae Gradatae«), kjer je bil Krisogon usmrčen in pokopan.09 Temu viru sledi po časovnem zaporedju nastanka zapis v Hier onimi j anskem martirologiju, okvirno s srede 5. stoletja, kjer se pojavlja Krisogon sam60 ali skupaj s Kanciji,61 iz šestega stoletja pa izhajajo rimska legenda o sv. Anastaziji,62 po kraju nastanka tudi rimska legenda o oglejskih 5 4 A. DANDULUS, C h r o n i c a per e x t e n s u m đ e s c r i p t a a a . 46—1280 đ. C , a. 286 ss. (ed. E. P A ­ STORELLO, R e r u m I t a l . sc r ip tores XII/ l , Bologna 1938, 26 v. 31—32; 27 v. 28—29; 30 v. 36—37). ™ B. M. DE RUBEIS, M o n u m e n t a . . . (kot v o p . 52), A p p e n d i x H, str . 6 s. ™ Ed. L. A. MURATORIUS, R e r u m I t a l i c a r u m s c r i p t o r e s XVI, M e d l o l a n u m 1730, 5—7. " Ed. L. A. MURATORIUS, R e r u m I t a l i c a r u m s c r i p t o r e s XVI, M e d l o l a n u m 1730, 25—26. P r i m . R. B R A T 0 2 , K r š č a n s t v o v Ogleju (kot v o p . 39), 55 s. Ce bi sodili p o dolžini p o n t i ­ f ikata, k i jo p o s r e d u j e t a s e z n a m a , bi mogl i soditi, d a j e pr iš lo do z a m e n j a v e n e le v z a p o r e d j u (Krisogon I. — T e o d o r — Krisogon II . ) , t e m v e č t u d i m e d K r i s o g o n o m I. in K r i s o g o n o m I I . P o oglejski tradici j i je n a m r e č pos tav l jen od t r e h n a prvo m e s t o K r i s o g o n I. z d v a n a j s t l e t n i m p o n - t i f ikatom (tako kot Kr i sogon II . » D a l m a t i n e c « po g r a d e š k o - b e n e š k i t radic i j i ) , n a t r e t j e mes to , za K o n s t a n t i n o v i m s o d o b n i k o m Teodor jem, p a K r i s o g o n П. z d e v e t l e t n i m p o n t i f l k a t o m (tako kot Kr i sogon I. » T r a č a n « po g r a d e š k o - b e n e š k i t radic i j i ) . P o u d a r i t i j e t r e b a nezanes l j ivost p o ­ d a t k o v o dolžini pont i f ika ta v ogle j skem s e z n a m u (»Series p a t r i a r c h a r u m . . . « , gl. op. 52) saj rokopi s izhaja iz 14. stoletja, m e d t e m ko n a m stare j š i s e z n a m (B. D. DE RUBEIS, M o n u m e n t a • • -, A p p e n d i x I, 6) n e p o s r e d u j e p o d a t k o v o dolžini pont i f ika ta i n n a m p o s r e d u j e za o b a škofa 1 Ш е w G r i s o £ o n u s « (in n e »Gr i sogomas« kot »Ser ies p a t r i a r c h a r u m Aqui l e i ens ium«) . S. TA VANO, Tes t imonianze epigraf iche del culto dei m a r t i r i P ro to e Crisogono a San l a n c i a n o , s t u d i Goriziani 28, 1960, 156 s. ; G. CUSCITO, v ko lek t ivnem delu Da Aqui le ia a Vene- zia, Milano 1980, 677 si. 622; G. CUSCITO, Il cul to di S. Crisogono fra Aqui le ia e Roma , Ant ich i t à A i t o a d n a t i c h e 30, 1987, 255—274, si. 3 (vsi s fot. s a rkofaga ) . O Kr i sogonu gl. tud i S. TA VANO, Appunt i per il nuovo » P r o p r i u m « aqui le iese — gor iz iano, Studi Goriziani 39, 1966, 169 s. ; IDEM, Kicerche e s tudi sul t e r r i to r io di Monfalcone ne l l ' an t ich i tà , Studi Goriziani 46, 1977, 98 ss . ; IDEM, Kiness ioni sulle »memor ie« del m a r t i r i aqui leiesi , Il san to . Rivista A n t o n i a n a di s tor ia do t t r ina a r te 24, 1984, 341—354 ; A. NIERO, I m a r t i r i aqui le ies i , Ant ich i tà Al toadr i a t i che 22, 1982, 151—174, eo162 S S i ' R ' B R A T 0 2 , K r š č a n s t v o v Ogleju, 214 ss. _ C o m m e n t a r i u s p e r p e t u u s in M a r t y r o l o g i u m H i e r o n y m i a n u m (ad r e c e n s i o n e m H. QUEN­ TIN ed. H. DELEHAYE, Acta s a n c t o r u m N o v e m b r i s П/2, B r u x e l l e s 1931), F e b . 17 (str. 102 in 103 n. 13); Nov. 24 (str. 618 s.). <- ,.. ^ ' c ° m m e n t a r i u s p e r p e t u u s . . . , M a i 31 (str. 283 in 284 n. 1); l u n . 15 (str. 319, n. 8—10). Gl. ?2" B R A T O Z , K r š č a n s t v o v Ogleju, 205 s. ; G. CUSCITO, Il culto d i San Crisogono, 259 s. Pass io s a n c t a e A n a s t a s i a e 1—9 (H. DELEHAYE, E t u d e s u r le légendier r o m a i n . Les s a i n t s r . T T ^ ? ™ m b r e e t d e d é c e m b r e , Subs idia h a g l o g r a p h i c a 23, Bruxe l le s 1936, 221—228; p o n a t i s v G. i-UbCITO, Il cul to di S a n Crisogono, 270—274). Gl. t u d i R. B R A T 0 2 , K r š č a n s t v o , 214 ss. 496 R- BRATOZ : POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKIMI. . . mučencih Kanci j u, Kancijanu in Kancijanili63 ter mozaični upodobitvi v ra­ venski cerkvi S. Apollinare nuovo ter v kapeli sv. Andreja v nadškofijski pa­ lači v Raveni.64 Iz obeh legend, ki sta od dogodkov oddaljeni dve do tri sto­ letja, je razvidno, da je Krisogon zavzemal v družbi oglejskih kristjanov po­ sebno ugledno mesto. V legendi o Kancijih nastopa Krisogon kot najvišji zgled mladih Kancijev, ki romajo na njegov grob in so na poti zajeti in usmr­ ćeni,65 v legendi o sv. Anastaziji se pojavi Krisogon kot visok državni funkcio­ nar, ki mu cesar Dioklecijan ponuja bogate nagrade, če bo opustil krščansko vero.66 Visok družbeni položaj tega mučenca, ki ponekod že v 6. stoletju, ka­ sneje pa običajno nastopa kot rimski mučenec,67 je skoraj gotovo odraz stvar­ nosti. Noben vir o mučencu Krisogonu nam ne poroča, da bi bil škof. Po drugi strani pa nam zelo skromni viri o škofih Krisogonih ne poročajo, da bi bil ka­ teri od njiju mučenec. Visok družbeni položaj mučenca Krisogona opravičuje domnevo, da se za njim skriva eden od škofov, kar je že dalj časa mnenje več raziskovalcev zgodovine oglejske cerkve.68 Postavlja se vprašanje, kateri od njiju je za tovrstno povezovanje primernejši, Krisogon I. »Tračan« ali Kri­ sogon II. »Dalmatinec«. Pri usklajevanju znanih dejstev se pokažejo velike težave zlasti v kronologiji. Dandulus, ki je kot prvi med srednjeveškimi pisci dojel to vprašanje, je postavil smrt mučenca Krisogona (pa tudi z njim pove­ zanih Kancijev in Prota) v čas pontifikata oglejskega škofa Krisogona II. »Dal­ matinca«.69 To povezovanje se nam zdi upravičeno in je odraz dejstva, da se mučenec Krisogon ne skriva za Krisogonom I. »Tračanom«, kot menijo neka­ teri raziskovalci,70 temveč za Krisogonom II. »Dalmatincem«.71 Bogato izročilo o mučencu naj bi se torej ne nanašalo na človeka, ki ga omenjeni viri ozna­ čujejo kot Tračana in o katerem ni sicer nič znanega. Da je ta domneva upra­ vičena, nam kaže tudi pomemben podatek o nasledniku Krisogona II. »Dalma­ tinca«, o »Tračanu« Teodorju, ki naj bi odražal interes oglejske cerkve za raz­ mere v Dalmaciji, domnevni domovini Krisogona II. Na sinodi v Arlesu leta 314 je Teodor zelo verjetno zastopal dalmatinsko cerkev,72 kar bi moglo biti odraz kontinuiranega interesa oglejske cerkve za razmere v Dalmaciji oziroma določene »dalmatinske« politike oglejske cerkve v tisti dobi, utemeljene z dal­ matinskim izvorom Teodorovega predhodnika.73 Tudi oglejsko izročilo takega sklepanja je izpodbija.74 Tako ostaja Krisogon I. »Tračan« — ta oblika imena je gotovo pravilnejša od oblike Krisogomas in je izpričana tudi na zgodnje- 8 3 passio ss. Cantii, cantiani et Cantianillae mm. (Acta sanctorum Mai VII, Paris 1866, 421 —422) ; o tej in o drugih verzijah legende gl. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 206 ss. 64 Reprodukciji obeh mozaičnih podob posreduje G. CUSCITO, Il culto di San Crisogono, si. 5—6. 5 5 Passio ss. Cantii Cantiani et Cantianillae 5—8 (cit. ed., 422) ; R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 208 s. 6 8 Passio s. Anastasiae 8 (H. DELEHAYE, Etude, 227; G. CUSCITO, Il culto di San Criso­ gono, 273 s.). 87 Prim. H. QUENTIN, Les martyrologes historiques du moyen age. Etude sur la formation de Martyrologe Romain, Paris 1908, 58; 252s.; 447; 492; J.DUBOIS — G.RENAUD, Edition prati­ que des martyrologes de Bede de l'Anonyme Lyonnais et de Florus, Paris 1976, 213; R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 218 s.; G. CUSCITO, Il culto di San Crisogono, 267 ss. 8 8 Npr. F. LANZONI, Le diocesi d'Italia dalle origini al principio del secolo VII (an. 604), Faenza 1927, 870; P. PASCHINI, Storia del Friuli I, Udine 1953, 38; H. DELEHAYE, Commentarius perpetuus . . . , 619; S. TA VANO, Appunti (kot v op. 59), 169; IDEM, Riflessioni, 343; A. NIERO, I martiri aquileiesi, 163 ; G. C. MENIS, La cultura teologica del clero aquileiese all'inizio del IV secolo indagata attraverso i mosaici teodoriani ed altre fonti, Antichità Altoađriatiche 22, 1982, 466 ; G. CUSCITO, Questioni agiografiche di Aquileia e dell'Istria. Contributo alla conoscenza del cristianesimo precostantiniano, Atti del IX Congr. intern, di archeol. cristiana (Roma 1975), voi. II, Città del Vaticano 1978, 174; IDEM, II culto di San Crisogono, 262. 69 Chronica, a. 293—304 (cit. ed., str. 28). 70 Npr. P. PASCHINI, Storia (gl. op. 68; mučenca z rezervo identificira kot prvega Kriso­ gona v seznamu škofov) ; S. TA VANO, Riflessioni, 343 op. 16 (mučenec naj bi bil »tretji škof v oglejskem seznamu«) ; G. CUSCITO, Questioni, 174 (mučenec je »verjetno prvi oglejski škof tega imena«); IDEM, Il culto di San Crisogono, 262 (»tretji škof oglejskega seznama«). -• 71 R BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 220 s.; da gre za škofa pred Teodorjem so domnevali H. DELEHAYE, Commentarius perpetuus, 619; F. LANZONI, Le diocesi, 870; A. NIERO, I martiri, 163. S škofom Krisogonom »Dalmatincem« je povezoval mučenca G. C. MENIS, La cultura teo­ logica, 466. 72 Gl. op. 84. 7 3 Prim. G. C. MENIS, La cultura teologica, 466. 74 Prim. op. 58. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 • i988 • 4 497 krščanskem (gnostičnem) napisu iz Plovdiva iz 4.'stoletja75 — kot oglejski škof med »Panonijcem« Hilarijem in »Dalmatincem« Krisogonom II. še naprej sko­ rajda nepoznana osebnost. Bolj jasna je podoba drugega »Tračana« na oglejskem škofovskem pre­ stolu, Teodorja, ki je bil sodobnik cesarja Konstantina. Ta škof je znan pred­ vsem kot graditelj velikega krščanskega središča, tako imenovane Teodorove bazilike, ki jo sestavljajo severna in južna dvorana, vmesni »hodnik« in bapti- sterij kot glavni arhitekturni členi, bazilike, ki zlasti zaradi odlično ohranjenih talnih mozaikov velja za enega biserov zgodnjekrščanske umetnosti. Ne bomo se spuščali v predstavitev tega objekta, o katerem obstaja cela vrsta monogra­ fij in zajetna bibliografija delnih obravnav,76 temveč se bomo omejili na tiste vire, ki neposredno poročajo o škofu Teodorju. O graditelju cerkvenega sre­ dišča sta se ohranila dva mozaična napisa, sestavljena morda še v času njego­ vega življenja, morda pa že po njegovi smrti.77 Posvetilni gradbeni napis v južni dvorani bazilike se glasi: »XP Theodore feli[x] [a]diuvante Deo omnipo­ tente et poemnio caelitus tibi [tra]ditum omnia [b]aeate fecisti et gloriose de­ dicasti.«78 Napis sam jasno kaže na Teodorjevo funkcijo v oglejski krščanski skupnosti (»poemnio caelitus tibi tradì tum«, torej gre za škofa) in na njegovo stvaritev ter odraža izvršeno dejanje (izgradnjo monumentalnega objekta z božjo pomočjo in s pomočjo cerkvene skupnosti — »omnia baeate f ecisti et gloriose dedicasti«). O sami Teodorovi preteklosti oziroma o njegovem oseb­ nem razvoju nam pa napis ne sporoča nič, saj odraža določen trenutek ozi­ roma izvršeno dejstvo. Več nam more povedati o Teodorju drugi mozaični napis na zahodnem delu severne dvorane bazilike, ki se glasi: »[Theod]ore felix hic crevisti hic felix.«79 Na tem napisu zopet srečamo apelativ »Felix« (morda je bil to se­ stavni del njegovega imena, morda pa je bil »Felix« zato, ker je zgradil veliko cerkveno središče), poleg tega naletimo na besedno igro njegovega pridevka s koncem napisa (»felix . . . hic felix«). Najbolj zanimiv je osrednji del sporo­ čila »hic crevisti«, ki dopušča različne razlage. Po dobesedni razlagi naj bi Teodor na tem mestu prebival in preživljal svojo mladost. Na tem mestu naj bi bila hiša njegovega očeta, domnevnega priseljenca iz Trakije, ki je svoj novi dom spremenil v zbirališče oglejskih kristjanov (»domus ecclesiae«). Po prenesenem tolmačenju napisa naj bi Teodor na tem mestu rastel v. cerkveni organizaciji, tu naj bi napredoval od najnižjih do najvišjih stopenj v cerkveni hierarhiji vse do škofovskega dostojanstva. »Hic« bi se v tem primeru ne na­ našal na konkreten prostor, temveč na celotno območje cerkvenega središča oziroma zbirališča oglejske krščanske skupnosti. Možno je tudi, da se sporo­ čilo nanaša na Teodorovo »rast« v moralnem in duhovnem smislu, ki naj bi jo doživel kot škof.80 Če upoštevamo dejstvo, da je lahko postal škof šele v zrelih 75 V. BESEVLIEV, Spätgriechische und spätlateinische Inschriften aus Bulgarien, Berliner byzantinische Arbeiten 30, Berlin 1964, Nr. 207, v. 5. ™ Kompletno bibliografijo do leta 1978 navaja S. PIUSSI, Bibliografia aquileiese, Antichità Altoadriatiche 11, 1978, 183—194; ođ del, ki so izšla po tem letu, gl. zlasti prispevke v zborniku Aquileia nel IV secolo, Antichità Altoadriatiche 22, 1982, 369—569; kolektivno delo Da Aquileia a Venezia, Milano 1980 (zlasti prispevek: L. BERTACCHI, Architettura e mosaico); G.C. MENIS, Il complesso episcopale teodoriano di Aquileia e il suo battistero, Accademia di scienze lettere e arti di Udine 1986; S. TA VANO, Alto Adriatico, Dalmazia e Illirico: architettura e »decora- zione«, Antichità Altoadriatiche 26, 1985, 401—436; IDEM, Aquileia e Grado. Storia — arte — cul- tura, Trieste 1986, 125—172. 77 GÌ. diskusijo o naravi napisov in času nastanka v razpravi G. C. MENIS, Il complesso episcopale teodoriano, 26 s., op. 27. 7 8 Napis nazadnje objavljajo (s fot.) in komentirajo G. CUSCITO, Cristianesimo antico (kot v op. 52), 158 ss. ; G.C. MENIS, Il complesso episcopale teodoriano, 24 ss. ; S. TA VANO, Aquileia e Grado. 167 s. " G Ì . nazadnje G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 159 s.; G.C. MENIS, La cultura teolo- gica, 464 s. ; IDEM, Il complesso episcopale, 26 s. ; S. TA VANO, Aquileia e Grado, 135. 80 G. BRUSIN — P. L. ZOVATTO, Monumenti paleocristiani di Aquileia e di Grado, Udine 1957, 60 s. ; G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 160 (ki dopušča dobesedno in preneseno razlago v smislu napredovanja v cerkveni organizaciji) ; G. C. MENIS, La cultura teologica, 464 s. ; IDEM, Il complesso episcopale, 26 (avtor daje prednost preneseni razlagi v pomenu Teodorove »rasti« v cerkveni hierarhiji) ; S. TA VANO, Aquileia e Grado, 135 (avtor daje prednost preneseni raz­ lagi v pomenu Teodorove »-rasti« v moralnem in duhovnem smislu, ko je bil škof) ; R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 233 s. (avtor se nagiba k razlagi v prenesenem pomenu). 498 R. BRATOZ : POVEZAVE MED TRAKIJO IN SEVERNOJADRANSKTMI. . . letih (petdeset let star)8 1 in da je pred tem dalj časa živel v matični cerkveni skupnosti, moremo soditi, da je doživel to »rast« od nižjih cerkvenih stopenj v dvanajstletni dobi svojega predhodnika Krisogona II. in deloma celo svojega rojaka Krisogona I.82 Ostali napisi v baziliki nam predstavijo nekaj članov oglejske krščanske skupnosti, ljudi, ki so bili škofovi ožji sodelavci kot npr. Cyriacus in Ianua- rius, o katerih pa sicer ne vemo nič.83 Udeležba škofa Teodorja skupaj z diakonom Aga tonom na antidonatistič- nem koncilu v Arlesu leta 314, ko je oglejski škof zelo verjetno zastopal tudi dalmatinsko cerkev,84 nam razkriva aktivnost tega najbolj vzhodnega med udeleženci koncila. Oglejska cerkev se je pod Teodorjem vključila v življenje vesoljne cerkve. Škofova udeležba na koncilu v Arlesu pade v čas stopnjeva­ nja napetosti med cesarjem Konstantinom (na njegovo območje je spadal tudi Oglej) in Licinijem (tedaj tudi gospodar Dalmacije) pred njunim prvim spo­ padom leta 31685 in nam kaže na to, da je bil Teodor politično skoraj gotovo Konstantinov privrženec. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da se je cesar Konstantin večkrat zadrževal v Ogleju. Tukaj je obhajal zaroko s Fausto leta 293 (?);86 mesto, ki je v vojni med Konstantinom in Maksencijem leta 312 pre­ stopilo na Konstantinovo stran,87 je gostilo cesarja v letu 318, slabi dve leti po prvi vojni proti Liciniju in v času, ko je bilo monumentalno cerkveno središče že dokončano ali pa v sklepni fazi izgradnje.88 Končno naj omenimo še eno pomembno osebnost v zgodovini krščanstva na severnojadranskem področju v poznoantični dobi, za katero se je svojčas domnevalo, da je traškega izvora. To je poreški škof Evfrazij, graditelj cer­ kvenega središča v Poreču (tako imenovane Evfrazij eve bazilike z baptisteri- jem in škofovskim dvorcem) ter cerkve sv. Agneze v Muntajani.89 O tej oseb­ nosti je ohranjenih sorazmeroma veliko virov. V prvi vrsti naj omenimo mo­ zaični gradbeni napis v sami baziliki poleg dveh ali treh drugih napisov90 ter portretno podobo na apsidalnem mozaiku centralne apside, na katerem je »i Constitutiones apostolicae 2, 1, 1 (ed. M. METZGER, Sources chrétiennes 320, Paris 1985, 144). 82 O različnih stopnjah v zgodnji cerkvi gl. W. M. PLÖCHL, Geschichte des Kirchenrechts I, Wien—München I9602, 63 ss. ; A. FLICHE — V. MARTIN, Storia della Chiesa Ш/1, Torino 19773, 383 ss.: II, Torino 19773. 556 ss. (349 ss.). 8 3 Prim. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 234; S. TA VANO, Aquileia e Građo, 136 ss.; G. CUSCITO, Fede e politica ad Aquileia: Dibattito teologico e centri di potere (secoli IV—VI), Tri­ este 1987, 12 s. Obe imeni sta dokaj tipično zgođnjekrščanski; na ime Kyriakos naletimo tudi na traškem področju, na napisu iz Varne (Odessos) iz 6. stol. Gl. V. BESEVLIEV, Spätgriechische und snätlateinische Inschriften aus Bulgarien, Nr. 140. 84 Concilia Galliae A. 314 — A. 506 (ed. C. MUNIER. Corpus Christ. Series Latina 148. 1963. 14 v. 17 s.; 16, v. 10 s.; 17. v. 10 s.; 18 v. 10 s.; 19 v. 6 s.; 21 v. 8 s.); prim. Conciles gaulois du IV siècle, ed. J. GAUDEMENT, Sources chrétiennes 241, Paris 1977, 58; G. C. MENIS, La cultura teo- logica, 465 ss. ; Ch. PIETRI, Rome et Aquilée: deux églises du ive au VIe siècle, Antichità Alto- adriatiche 30 1987 227 ss 85 Prim! op. 14; R. BRATOZ, Cerkvenopolitični in kulturnozgodovinski odnosi med Sirmi- jem in Akvilejo, zgodovinski časopis 37, 1983, 260 s. (vendar z danes opuščenim datiranjem vojne v i . 314). 8 8 XII panegvrici Latini VII (VI) (Incerti panegyricus Maximiano et Constantino dictus),' 6, 2 (ed. R. A. B. MYNORS. Oxford 1973. 207 s.) ; prim. M. BONFIOLI, Soggiorni imperiali a Mi­ lano e ad Aquileia da Diocleziano a Valentiniano III. Antichità Altoadriaticne 4. 1973. 130 s. ; T. D.BARNES, The New Empire (kot v op. 14), 69s. (ki poroko med Konstantinom in Fausto po- stavlja v Trier); IDEM, Constantine and Eusebius, Cambridge (Mass.) — London 1981, 9. 87 XII panegyrici Latini XII (IX), Paneg. dictus Constantino 11, 1—2 (ed. R. A. B. MYNORS, 279); prim. Paneg. IV (X), Nazarii dictus Constantino aug. 27, 1 (cit. ed., 163). Gl. M. BONFIOLI, o. e , 133. 88 Codex Theođosianus 9, 16, 3 (23. Mai 318) ; 11, 30. 9 (318 Jun. 22) ; 12, 1, 6 (318 Jul. 1) ; 3, П, 1 (318 Oct. 12) (ed. Th. MOMMSEN. Dublin—Zürich 19714. 460; 626; 663 s.): prim, tuđi Codex Theo­ đosianus 9, 24, 1 (326 Apr. 1); 9, 8, 1 (326 Apr. 4) ; 7. 22. 2 (326 lui. (Mart.?) 30) (cit. ed.. 476 s.; 450; 356) ; Pri letnicah upoštevamo popravljeno kronologijo. Gl. M. BONFIOLI. Soggiorni imperiali, 134 s. : T. D. BARNES, The New Empire, 74 ss. Izgradnjo cerkvenega kompleksa večinoma datirajo v drugo desetletje 4. stol.; npr. S. TA- VANO. Aquileia. Reallexikon für Antike und Christentum, Suppl. I, 1986, 545 s. v čas 313—319, drugi avtorji tudi okvirno v ta čas. 8 9 Gl. nazadnje M. PRELOG. Die Euphrasius-Basilika von Poreč, Monumenta artis Croatiae 1/4. Zagreb 1986 in R. BRATOŽ, Razvol zgodnjekrščanskih raziskav v Sloveniji in Istri v letih 1976—1986, Zgodovinski časopis 41, 1987, 688 ss. 8 0 Inscriptions Italiae X, 2, 80; 81; 90; 92; M. PRELOG, o.e., 21; si. 2 in 24. Prim. G. CU­ SCITO. Fonti e studi sul vescovo Eufrasio e sulla chiesa parentina del sec. VI, Atti e Memorie della Società Istriana 23 n. s., 1975, 64 ss. ; IDEM, Cristianesimo antico, 259 ss. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 42 . 1988 . 4 499 upodobljen skupaj z arhidiakonom Klavdijem in malim Evf razi jem, arhidia- konovim sinom, z modelom cerkve v naročju.91 Od ostalih virov bomo pustili ob strani izjemno problematičen »Privilegium Euphrasianum«, ki nam v tej zvezi ne sporoča nič zanesljivega,92 in bomo obrnili pozornost na dve pismi papeža Pelagija I. (556—561). V papeževem pismu patriciju Johannesu, napi­ sanem marca 559, se omenja neki Evfrazij, očitno poreški škof, ne le kot poli­ tični nasprotnik (Evfrazij je bil namreč privrženec tako imenovane istrske shizme), temveč tudi kot nadvse pokvarjen človek, ki je zagrešil uboj (homi- cidium) in incestno prešuštvo (incestuosum adulterium).93 Ali je bil ta človek po rodu Tračan? Pismo istega papeža, napisano aprila istega leta in naslov­ ljeno na vojaškega poveljnika (magister militum) Karela, omenja dva shizma- tična škofa. To sta bila »Ter(en)tius siquidem atque Maximilianus«, samo po imenu škofa (»nomina tantum episcoporum habentes«), ki sta povzročala cer­ kvi veliko škodo, saj sta rušila njeno enotnost in si prisvajala njeno premo­ ženje (»et ecclesiasticam ibi unitatem perturbare dicuntur, et omnes ecclesia- sticas res suis usibus applicare .. .«).94 V nekaterih rokopisih najdemo za prve­ ga škofa tudi oblike »tercius«, »tertius«, »tethius«, v starejših izdajah »Thra- cius«, torej človek iz Trakije.95 Zaradi podobne moralne oznake s strani papeža kot v prejšnjem pismu so tega škofa (»Tračana«) identificirali s poreškim ško­ fom in njegovo ime »popravili« v Euphrasius.96 Pri tem je treba poudariti, da ta razlaga nikakor ni zanesljiva. Novejše raziskave kažejo, da gre po vsej ver­ jetnosti za škofa Terencija in Maksimilijana iz Toskane.97 Poleg delovanja teh treh pomembnih »Tračanov« na severnojadranskem področju naj omenimo še nekaj dogodkov iz cerkvene zgodovine, ki nam osvet­ ljujejo povezave med obema deželama. Leta-343 se je sestal v Serdiki, nekdaj traškem mestu, ki pa je bilo tedaj prestolnica Sredozemske Dacije, pomemben cerkveni zbor, ki so se ga udeležili škofje Fortunati j an iz Ogleja, Lucij iz Verone in Ursacij iz Brescie.98 V letih po koncilu v Serdiki je prek Naisa pripotoval iz Serdike v Oglej prvak katoliške stranke, aleksandrijski škof Atanazij. V Ogleju je skupaj s škofom Fortunati- janom in cesarjem Konstansom slavil Veliko noč leta 345." V drugi polovici leta 356, v času zenita arijanske stranke, je cesar Kon- stancij II. obsodil papeža Liberija na izgnanstvo v traško Berojo.100 Pot v Tra- kijo je papeža vodila skozi Oglej, kjer je bil tedaj škof njegov prijatelj in za­ upnik Fortunatijan. S papežem, ki je preživel v Beroji nekaj težkih let izgnan­ stva (356—358), je oglejski škof vzdrževal pisemske stike in je vplival na nje- 8 1 M. PRELOG, o. c , si. 39. 92 P. KANDLER, Codice diplomatico istriano, A. 543; gl. tudi F. CUSIN, П »Privilegio Eufra- siano« e la Charta libertatis del comune di Parenzo, Archivio Veneto, ser. VI, 30, 1942, 65—84; M C I T O - F o n * i e studi, 64 ss. ; IDEM, Cristianesimo antico, 260 s. ,o-~ , , P E L A G I U S I Papa, Epistula 53, 7—9 (edd. P.M. GASSO — C M . BATLLE, Montserrat 19J3, 141 s.). "* PELA GIUS I Papa, Epistula 65 (cit. ed., 171—173). „ h n Rokopisne variante navajata P. M. GASSO — C. M. BATLLE v Izdaji pisem (str. 171) ; oDiiKo imena so spremenili v »Thracius« B. M. DE RUBEIS, Monumenta (kot v op. 52), 204—205; l i l -m, S I ' A m P l l s s l m a collectio conciliorum 9, Paris—Leipzig 19012, 714; Patrologia Latina 69, nhiiv n • ' Regesta pontificum Romanorum, Lipsiae 1885, n. 1024 navaja kot alternativne M ; n e t , n i u s ' T e r c i u s in Thraclus, enako P. F. KEHR, Italia pontificia VII, 1, Berlin 1923, 3. rt,.,„.. , ? k o n P r - p - KANDLER, Codice diplomatico istriano, A. 555; F. LANZONI, Le diocesi m i V °P-68>> 8 5 3 ; 8 6 1 : P - F - KEHR, Italia pontificia VII/2, Berlin 1925, 231 (prim. op. 95). tari i t e h t n i m i argumenti izpodbijata tako razlago P. M. GASSÒ — C. M. BATLLE v komen- amico 26*4 U ( S t r ' Ш S " o p , 2 ) - G 1- t u d l G-CUSCITO, Fonti e studi, 68; IDEM, Cristianesimo eff-i 7 HÏLARIUS, Collectanea Antiariana Parisina B II 4 (n. 37) (ed. A. FEDER, Sorpus script. tiPr= r io-V 5 ' v i n d ° b ° n a e — Lipsiae 1916, 137) ; gl. A. L. FEDER, Studien zu Hilarius von Poi- 33- чх «Sitzungsberichte der Kais. Akad. d. Wiss. in Wien, Phil.-nist. Klasse 166, 5, Wien 1911, vp'nfo A T s e v e r n e Italije sta bila navzoča tudi milanski škof Protasius in ravenski škof Se- RaVvr.) F E D E R . o. c , 43 ss.), iz zahodnega Ilirika škofa iz Siscije in Petovione (R. BRATOZ, vinXi x r g a n l z a c l - î e zgodnjekrščanske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Zgodo- g 9 Č a S o p i s 40- 1 9 8 6 . 3™; 382; 384). » J s «s- =„ ATHANASIUS, Apologia ad Constantium imperatorem 3: 15 (Patrologia Graeca 25, 597 М О т л г т ^ Ч c n r ( ?ttennes 56, 1958, 91; 104). Gl. tudi G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 171; M. SI- ìioi, L a c r l s l ai"iana nel IV secolo, Roma 1975, 199. N114 „.T.HE .OD°RETUS, Historia ecclesiastica 2, 13—14 (Patrologia Graeca 82, 1040); SOZOME- ^