PROLETAREC JE DELAVSKI L1 S V ZA
MBEEOE OTATEUE
PROLETAREC
* *
Official Organ Yufjo»luv Federation, S. P. - - Glasilo Jugottlovaimke Sotiuliaticne Zveze
01 A bIL O PROSVETNE MATICE IN J. S. Z.
ST. — NO. 1694	" —	«. i»o». .m«« umu. i«. ""i."- 1«. - «... j. un CHICAGO, ILL., 28. FEBRUARJA (Fcbru«ry 28), 1940 - P«bli.k.d w..l>l, .t 2301 S«. l.1u.1, a...
LETO—VOL. XXXV.
DNE 3. MARCA V CHICAGU SLAVJE PROLETARCA
Pomoč Rusije Nemčiji utegne
• - •
razširiti vojno
NAKANE ZA OFENZIVO NA 0UNA POLJA V MALI AZIJI. — PRIPRAVLJANJE TURČIJE ZA SPOPAD NA KAVKAZU. — SODELOVANJE MER BERLINOM IN MOSKVO SE VEČA
Svoj pakt z Nemčijo je Josef Stalin označil lanskega avgusta za "mirovno politiko Sovjetske Unije". Cčividno je umaknM on svoj bcj proti nacizmu v namenu, da bo s tem koristil svoji državi. In res mu je šlo doslej Ae dokaj po sreči. Ako bi sklenil zvezo z Anglijo in Francijo, bi morala Rusija braniti Poljsko in jamčiti nedotakljivost Finske, Latve, Litvinske in Estonije.
Mikavna ponudba
Ko je Hitler izjavil, da mu Pevska mora dati. kar od nje zahteva, pa se mu ni hotela u-kloniti, je uvidel, da mora v vojno. Kajti če bi zahtevo u-maknil, bi to pomenilo ponižanje zanj in njegov tretji rajh. Predno pa se je odločil za vojno s Poljsko, in ob enem z Anglijo in Francijo, je hotel biti na čistem z Rusijo. Poznavalci zakulisnih spletk v tej igri pravijo, da je Hitlerjev zastopnik sovjetskemu »komisarju vnanjih zadev in Josefu Stalinu v bistvu tu ko le govoril: "Ako sklenete zvezo z Anglijo in Francijo in pomagate Poljaki, bo to pomenilo predvesm vojno med Nemčijo in Rusijo. Z njo nimate kaj pridobiti, izgubite pa lahko mnogo. Ni vredno, da bi tvegali sto tisoče življenj svojih ljudi za Poljsko. Vredno ipa je, da si Poljsko razdelimo. Ko naša armada zmaga, pošljite vi na Poljsko svojo armado, ki naj si jo osvoji polovico. Večina prebivalstva v vašem delu je ukrajinska, torej lahko rečete, da imate do nje moralno pravico. Dalje je vam Nemčija v tem slučaju pripravljena dovoliti vzeti pod svoj vpliv in zaščito baltiške dežele in Finsko. To-
rej je stokrat boljše za vas iti z Nemčijo kot z zavezniki, s katerimi si ne boste pridobili drugega ncijo vojno.
Predlog zf trgovsko zvezo
Vrh tega so nemški trgovski zastopniki predlagali vladi v Moskvi trg ovr k o pogodbo, ki bi koristila obema deželama. Nemčija rabi sirovine in živila. Rusija industrijske produkte, kemikalije itd. Nemški tehniki so po prvi svetovni vojni v in-du*trializiranju Sovjetske Uni-ie ogromno pomagali. Pod Hitlerjem so morali oditi. V slučaju sporazuma se lahko vrnejo, kajti Rusija jih potrebuje. *
Moskva je predlog sprejela in nedavno je trgovske odnoša-je z Nemčijo izpopolnila z novo, oziroma dodatno pogodbo.
Udarec po Angliji
Zastopniki Nemčije za sklenitev politične zveze z Ruiijo so imefi poleg ponudb za terito-rijalne in materijaine pridobitve že eno važno točko. Rekli ao v bistvu: Glejte, kako je vas Ar»glija in z njo Francija ignorirala, ko sta sklenili z nami monakovski sporazum! In verjemite, da bi »e v Parizu in Londonu zelo veselili, če vas bi pripravili v vojno z nami. Ali ni za vas pametnejše, da jim poplačate ponižanje, v katerega so vas potisnili leta 1938?
Istočasno, ko so se vršila ta tajna pogajanja Nemčije z Rusijo, so se vršila v Moskvi tudi pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo za vojno zvezo proti hitlerizmu. Stalin se je končno odločil zavreči načelo kolektivnee varnosti in borb proti "agresorjem" ter sklenil
(Nadaljevanje na 2. strani)
NAPADI NA UPRAVITELJE \VAGNERJEVE POSTAVE| VVaukegančoni posetijo
slavje Proletarca
Iz \Vaukegana poročajo, da so najeli poseben avtobus, ki pripelje goste iz njrhne naselbine, 30 po številu, na slavje Proletarca. Ako bo vreme ugodno, jih pride iz VVaukegana in North Chicaga mnogo tudi ,s svojimi avti.
Illinoiska soc. stranka sklicala konvencijo
Odbor iMinoiske socialistične stranke sporoča, da se bo vriila konvencija za to državo v nedeljo 21. aprila v Chicagu. Vsak klub ali lokal ima pravico izvoliti pet delegatov. Odbor bo konvenciji predlagal, da naj nominira kandidate v vse državne urade. Nadeja »e, da bo mqynče dobiti v času počitnic dijake, ki bodo šli po državi pobirali podpise na peticije. V ta namen bo ustanovila poseben sklad, da se bo moglo kriti izdatke s tem po«lom.
Kongresna komisija, ki preiskuje delo odbor«, kateri upravlja VVagner-jev delavtki sakon aa uravnavanj« odnoaajev med dalavci tn dolodnjalci. ja dobila nadaljnih $50.000. da akonča aaaliianja. Na fornji aliki na doani ja piedaednik AFL Wm. Green in konfraanik Howard Smith is Virginijo. pred-aodnik omenjene komiaije. kateremu Cr««n satrjuje. da j« odbor Wagner-jovef a a« kon a (National Labor Relation« Board) ailno priatranaki (v prid CIO), vrb tega i« akrajno neapoaoban. dočim j« sakon aam na »abi dober in aa ga takke iaboljaa la a par apremembami. Toda v odbor naj predaodnik vsekakor imenuj« veatnajie, pravi<nej«e ljudi, pravi Greeu. Ampak tudi Jobn L. Lewia je s odborom nemadovoljon. V »rok j« pač, da ima odbor opraviti več v reševanju sporov med unijami, kakor pa med unijami in delodajalci.
CERKVENI VELJAKI PREDLAGALI NAČRT ZA SPRAVO MED UNIJAMI
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA WK PO SVETU
Za ameriške unije ni nič kaj vzpodbudno, da jih morajo klicati v slogo celo cerkvene organizacije. Dne 18. februarja so izdale proglas, v katerem pravijo, da so delovale za temeljne zahteve organiziranega delavstva in imajo zato pravico svetovati, še bolj pa radi tega, ker je delavstvo njihovih ver vs!ed sporov med AFL in CIO materialno prizadeto.
"Vi v unijah zahtevate, da se delodajalci v sporih z vami fnklejo ob omizju in se domenijo z zastopniki unije, kako rešiti fpor pošteno za obe strani ne da bi se morala ena ali druga stranka, ali obe, podati v težke boje in materialne izgube. čemu se ne bi držale tega pravila tudi unije? Naj torej pridejo k mizi zastopniki C IO in AFL in se domenijo, kako končati Fpor, ki delavstvu
gotovo ni v korist."
Ta klic unijam je podpisal v imenu National Catholic Wel-fare Conference sociolog Ms>gr. John A. Ryan; rabi Edward L. Izrael, eden izmed vodilnih Članov centralne konference ameriških rabijev; Rev. James My-ers, predstavnik zveze prote-stantovrkih sekt, zvana Federal Council of the Churches of Chrijt in America.
Paul Petrillo v Philadetphiji, star 44 let, krojač po poklicu, je bil 23. februarja obsojen v smrt. Bil je eden izmed članov skupine, ki se je pečala z zavarovanjem nič hudega slutečih ljudi, jih zastrupljala in nato izterjavala posmrtnine. Zaslužil je s tem delom mnogo več kot bi mogel s krojaštvom. Ko mu je bilo na sodišču sporočeno, da bo moral na električni stol, je pobledel in se začel tresti. Ampak je bilo prepozno. Morda je ob enem pomislil tudi na ljudi, katerim je ugonobil življenje. A prejkone je mislil samo nase, kakor takrat, ko se je sebi v korist od»!očil druge ubijati.
Delavci v industriji poljedelskih strojev v Chicagu so Mc-Cormickovi družini z glasovanjem dokazali, da mislijo na j svojo unijo resno. To je obrat, v katerem ima zgodovinsko poglavje tragedija na Haymarke-tu in za njo pa smrtne obsodbe nad ljudmi, ki zločina niso izvršili. Potem je bila ta industrija vseskozi "odprta delavnica", sedanji krizi se je večina njenih delavcev organizirala pod okriljem CIO. Omenjena rodbina se je odločila, da unije ne bo priznala. Pa jo bo morala, kar bo zanjo pametnejše, kakor pa ponoviti haymarketsko poglavje v novi obliki z novimi žrtvami.
Emma Goldman je bila v Ze-dinjenih državah glavna voditeljica anarhistov. Po vojni je bila deportirana v Sovjetsko Rusijo. V nji ji je bilo življenje tako zoprno, da je hotela nazaj v katerokoli kapitalistično deielo. Zed. države je niso marale več. Dobila je začasna zavetja v nekaterih evropskih "buržvaznih" deželah in končno v Kanadi, kjer se je pečala zgolj z razkrivanjem komuni-*t>čne taktike v Rusiji. Stara je 70 let. Dne 17. februarja jo je v Torontu zadel na ened delu života mrtvoud. Nekoč je bila Kmma Goldman dinamična sila. V razvoju radikalizma v A-nieriki ima poglavje, ki ji ga zgodovinarji — taki ali taki, ne bodo mogli prezreti.
V Nemčiji ni prijetno. Po4
milijona njenih prebivalcev ima v ameriških konzulatih a-plikaeije za izselitev v Zedinje-ne države.
Socialni zakoni imajo vrednost v marsičem. Na primer: Pri Chr.vslerjevi drufcbi so lani stavkali delavci in vprašali za brez posel nostno zavarovalnino. Zadeva je šla od instance do instance. Končna merodajna oblast je odločila, da delavci, ki so zastavkali, niso upravičeni do brezposelnost ne zavarovalnine, a deležni so jo vsi drugi, ki so vsled prekinjenja obra-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Imovina in članstvo SNPJ
Iz poročil odbora SNPJ je razvidno, da znaša njena imovina nad osem milijonov dolar-iec, število članov v obeh oddelkih pa nad 52.000. Napredovala je zelo v članstvu in v imovini.
Volitve za delegate na socialistično konvencijo
Te tedne se vrše volitve za delegate na konvencijo socialistične stranke, ki se bo vršila 6.-8. aprila v Washinretonu, D. C. V Illinoisu imamo pravico izvoliti 20 delegatov. Edini kandidat izmed Članov JSZ za delegata je Anton Garden. V klubu št 1 smo volili dne 23. februarja. Kdor izmed naših članov še ni glasoval, naj pride v urad Proletarca, pa mu bo tajnik Pogorelec radevodje izročil glasovnico. Volitve se zaključijo 14. marca.
Stanie SSPZ
Gl. tajnik Wm. Rus je na seji gl. odbora SSPZ porotfhl, da je imel ob zaključku leta oddelek odraslih 6992 članov, mladinski pa 2778. V imovini so lani napredovali za nad $80,000, v članstvu pa narasli za 356 certifikatov. Skupna imovina SSPZ znaša nad $965,000.
Se ena obletnica
SNPJ praznuje letaš 15-let-nico postanka angleško poslu-jočih društev. Prvo — Pioneer, se je ustanovilo leta 1925 v Chicagu. Sedaj jih ima že blizu sto. Tvorijo jih večinoma tu rojeni Slovenci.
Za najjačjo mornarico na svetu
Zed. države nameravajo potrošiti v bodočem fiskalnem letu za jačanje svoje vojne mornarice blizu eno milijardo dolarjev, ali več ko kdaj prej v enemu letu.
Triumfalni jubilej 35-letnega dela in borbe
Malokateri delavski list v tej deželi, neglede v katerem jeziku izhaja, jc bil v stanju vztrajati toliko let kot Proletarec.
Zato je njegov jubilej 35-letnice na polju delavskega tiska res redek dogodek.
Nje« ove težave v boju za ohranitev niso bile nič maniše kot one drugih listov, ki bodisi še obstoje, ali ki so prenehali. Prednost Proletarca pa jp bila v tem. da je imel okrog sebe v vsaki krizi dovolj jako skupino, ki je hotela vztrajati. Zasluga teh je, da je bila skozi vseh 35 let premagana vsaka, navidezno še tako nepremagljiva ovira.
BiH to dnevi, ko je v njih marsikdo obupal in etepil na stran. Prišli pa so drugi in nadaljevali.
Izdajati v tej deželi načelno delavski list je težavno delo ne samo med malimi narodi, kakor je naš, nego tudi med Ame čani. V dobi, od kar izhaja Proletarec, je bilo ustanovljenih in prenehalo že na stotine angleških socialističnih in drugih delavskih listov. Kljubovali so oviram dokler so mogli in omagali v njih.
Nemalokrat je bil upravni odbor Proletarca na pragu vprašanja, ali naj že nadaljuje, ali pa je boljše v cčigled to ikšnim težavam ne pere opustiti. V vsakem teh resnih dni, ko je izgledalo. da ne bo šlo, je končno vendarle zmagalo vztrajanje.
Tudi sedaj jc berba za ohranitev tega lista prav tako težka, kskor je bila njegova prva in naslednja leta. V sedanji krizi je izgubil mnogo naročnikov.
Le premnogi delavec se v slučaju stiske odloči opustiti delavski list najprvo. Tudi če ima denar za druge liste, za delavski časopis ga mu gotovo zmanjka.
Velika izguba za Proletarca so agitatorji, katerih ni več med živimi. Mnoge izmed naših pokojnikov ni v marsikateri naselbini v agitaciji nihče nadomestil. To je bil za ta list težak udarec.	•• -
Veliko bivših agitatorjev je še živih, a so mrtvi za Proletarca, bodisi vsled ostarelosti, brezposelnosti, naveličanosti aH pa vsled razočaranja, ker se svet v času njihovih aktivnosti ni hotel razvijati kakor so oni pričakovali.
Mncgo škode so povzročile Proletarcu in gibanju, kateremu je glasilo, zamere.
Ljudje, o katerih bi mislil, da so prevdarni in v prepričanju r.epremakljivi, so se maščevali nad listom radi malenkostnih zamer aH sporov, katerih jim ni bil čisto nič kriv. Tako se je dogajalo prej in se dogaja še danes.
Tudi kritike so napram delavskemu listu ostrejše kakor drugim. Temu ni všeč to, komu drugemu ono pisanje, pa protestira in obsoja.
Listi tujerodcev v Zed. državah, kot je Proletarec, so čez-daljc bolj prizadeti tudi vsled ukinjenja priseljevanja. Vsako leto izgubimo naročnike, ki so bili njegovi čitatelji mnogi od ustanovitve lista, drugi 10, 15, 20 let in več. Pobira jih smrt.
V delavskem gibanju je zmeda. Unije so v razkolu. Stranko, za katero agitira Proletarec, je med prejšnjo svetovno vojno
(Nadaljevanje na 4. strani)
STARO VARANJE Z "ZNIŽAVANJI" DAVKOV
HtlltimilHIlUHIIIIH
v NEDELJO 3. MARCA V CHICAGU DAN PROLETARCA
Večina kandidatov v politične urade ne zna obljubljati drugega kakor znižanje davkov. V dišavah, kjer je tive-IjaVljen takozvani prodajni davek na vse, kar kdo kupi, obetajo politiki to "nadlego" odgnati, čim bodo izvoljeni. Vo-lilce imajo za naivneže — najbrž ne krivici — pa jih ma-mijo z obljubami, ki so neizvedljive. Mnogo teh kandidatov je tako plitkega znanja, da se res obnašajo kakor da je vsa bodočnost odvisna od njih. Taki so najnevarnejši, Obetajo odpraviti korupcijo in znižati
davke, a kadar pridejo v urade, se pod njimi korupcija Ae l bolj razpase, in ker je sredstva od nekje treba dobiti, davke še bolj navijajo.
V IHfnoisu, Ohiu itd. je v veljavi prodajni davek. Na vsak d4v'ar, ki ga človek potroši za živila, obleko in karkoli, je treba plačati državi 3c prodajnega davka. V Illinoisu na primer je ta davek prinesel januarja t. 1. v državno blagajno nad devet milijonov dolarjev. Kandidati, ki še nimajo služb, obljubljajo to "izmozgavanje" odpraviti, oni, ki so že v uradih,
pa obljubljajo kaj drugega, kar ne mislijo izvršiti.
Takozvani prodajni davek ni edini, ki je naložen na ramena vsak(i?a človeka.
Alkoholne pijače, cigarete, gasolin itd. obdavčujejo vse oblasti — od zvezne vlade pa skozi dol do občinskih uprav. Vsaka povprečna ameriška družina plača zvezni vladi $10 na leto davka od sladkorja. Vsakdo, ki pokadi povprečno paket cigaret na dan, plača * njimi v federalno blagajno $21.60 na leto, vrh tega pa od njih še razne lokalne davke.
Naj bo človek še tako reven, tudi če nima prav nikake imovine, iiveti mora. Vse, kar porabi, mora plačati. Od vsake stvari, ki jo kupi, gre kakih 10 odstotkov za indirektne davke. Od mnogih stvari več kot deset odstotkov. In prva briga politikov po izvolitvi je, kako davke še bolj zvišati in to na take načine d« bi ljudje ne spoznali, da sp»!oh plačujejo davke.
Brez davkov ne gre in ne bodo odpravljeni. I*hko pa jih bi politiki, ki z njimi upravljajo, porabili ljudstvu namesto zgolj sebi v korist.
l*ro«v«'ina malica i n bocluri /lior
Delovanje na prosvetnem polju je med malimi narodi — posebno v izseljeništvu, najtežavnejše. Običajno imajo nasprotne sile vsled sedanjega sistema veliko več gmotne in takozvane moralne opore, nego oni med delavstvom, ki se poleg svojega dnevnega dela za preživljanje trudijo in gmotno pomagajo v kulturnih društvih, v delavskih akcijah, v stavkah in kjer sploh morejo koristiti ljudem.
Ker bo to eno najvažnejših točk dnevnega reda XII. zbora JSZ in Prosvetne matice 4.-6. julija v Clevelandu, priporočamo vsem društvom podpornih jednot in zvez, kulturnim društvom, slovenskim domovom itd., ki so včlanjena v Prosvetni matici, da se potrudijo poslati delegate. Ker jih društva večinoma ne bodo mogla plačati, kajti to je eno izmed neplačanih del, ki ga vršimo po deželi od početka našega gibanja, priporočamo, da se, kakor doslej, poišče v vsakem društvu koga, ki bi bil prioravljen prevzeti delegatstvo na svoje stroške. Kjer le mogoče, pa naj del financiranja orevzame tudi organizacija, ki delegata pošlje. ~
Volitve se prično meseca moja, a je ootrebno, da se nanje pravočasno pripravimo in pošljemo v Cleveland čimvečje zastopstvo.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
NASPROTNIK VOJNE NA FRONTI
IZHAJA VSAKO SREDO.
Juf otlo vantka Dalavska Tiskcrvna Druiha. Ckicago,
I
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKI SOČI Al IS IICNE /VK/t
NAROČNINA v Zedinjenih drftavah celo leto $3.00; ia pol leta $1.75;
za četrt leta $1.00, Inotemstvo: ta celo leto $8.W; sa pol leta $2.<H>.
Vsi rokopisi in oflasi morajo biti v našem uradu najpotnejt do pondeljka p+pr^ne ta priobčit«* v Številki tekedaga Isdaa.
P R O L E TA R fe C
Published every Wednesday by the Jugoalav
Inc. EaUblikhad l»0d.
Workmen's Publishing Co.,
Kditor.............................:............................
Business Manager .............................
Asst. Editor and Asst. Business Manager.........Josaph
..........Frank ZaiU
Charles Pogorele«
Drasler
SUBSCRIPTION RATES; United States: On« tear $3.00; Six Moukhs $1.76^ Three Months $100. Foreign Countries, On® Year $3.50; Six Montk« $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.
TcUpkoaat
CHICAGO, ILL.
ROCKWELL 2864.
RAZNOTEROSTI IP0M0C RUSIJE NEMČIJI
UTEGNE RAZŠIRITI VOJNO
Hitlerjev "'socializem"
V M ona kovu je dne 24. februarja praznoial tretji rajh dvajsetletnico postanka nacizma, to je, programa nemške narodne delavske socialistične stranke, ki ga ji je narekoval tedaj še malo znani nemški nacionalist Adolf Hitler.
Na omenjenem slavju je bil on »glavni in edini govornik. Njegov samoljubni "jaz" je bil najbolj pogačo rabljena beseda, kakor v vseh njegovih govorih.
Culi ga niso samo v Nemčiji, kjer so ga morali poslušati vsi, ampak tudi v demokratičnih deželah, četudi jih je po jesi-harsko napadal. Kajti radio družbe v Zed. državah in drugod, kjer je dovoljeno poslušati tudi druge, ne samo predstavnike vlade, so njegov govor radevolje raznesle v vse kote svojih dežel.
Priložnost te obletnice je Hitler porabil za navduševanje nemškega ljudstva, ki ga je "osvobodil" in ga naučil verjeti, da so topovi boljši nego maslo. Z glasnimi poudarki in histeričnimi izlivi svojih besed mu je pravil, kaj vse je storil za nemški narod v 20 letih. Oborožil ga je, zavrgel versaillsko pogodbo in Nemčiji razširil "življenski prostor" (na stroške Čehoslovaške, Avstrije in Poljske, česar ni poudaril). Zagotovil je svoje ljudi, da je to šele začetek, zato žrtev ni še konec, toda bodo Nemčiji v njeni zmagi bogato poplačane. Z osvajanji v Evropi ni še končal, je izjavil, kajti veliko je še krajev, ki bi morali biti njeni.
Napadel je "židovski mednarodni kapitalizem" in demokratične dežele. Pod to označbo so Nemci naučeni stresati jezo nad Anglijo, Francijo in Zed. državami. Dalje nad onimi malimi demokratičnimi deželami, ki nočejo na slepo sprejemati Hitlerjevih ukazov.
Norčeval se je iz bogatih kapitalističnih dežel, ker vzlic izobilju ne morejo odpraviti revščine in brezposelnosti.
Pohvalil se je, da je v Nemčiji brezposelnost docela iztrebil, tn bedasta naeijska masa mu je ploskata, ker v svojem na-hujskanju ne zna pomisliti, da tod i v kaznilnicah v kapitalističnih demokratičnih deželah ni brezposelnosti. Hitler jo je odprava na enak način, kot je odpravljena v ječah in prisilnih delavnicah vsepovsod.
Norčeval se je iz nemške demokratične republike, katero so mu s svojo zaslepljeno taktiko pomagali uničiti na en način zavezniki in na drug način komunifrti, ni »pa omenil, da je pod njim postal življenski standard v Nemčiji vzlic "odpravi brezposelnosti" znatno nižji kakor je bil »predno je on prevzel vajeti države.
' Clement Attleo ja eden iamod voditeljev an|le*kc dalavska stranka. Vojno ja skušal preprečiti kolikor je bilo v njegovi moči in ja ial v ta name» lansko pomlad na obiske v evropska glavne mesta. V Berlinu ja apeliral na Hitlerja in v Rimu na Mussolinija, da naj a svojo straai pomagata miru. Mnogi v Angliji so Attleeju aemerili, čas, da to, kar počno, ja sanjaiki pacifiaem. Ka ja pa nastala vojna ja sel Attlae, ki ja bil precej časa predsednik poslancev delavske stranke v angleškem parlamenta, tudi na fronta v Francijo. Gornja slika ga prikaauje v spremstva angleikik častnikov, ki mu raskasujejo del obrambne črte, ki jo je v Franciji v vojni s naciji dobila v oskrbo a n glaska armada.
PREDLOG A. F. L. ZA ZDRUŽENJE Z UNIJAMI C. 1.0.
Ko je John L. Lewfe izjavil, da ao unije pod njegovim vodstvom pripravljene na združenje z AFL, ako se jim izda čar-er takim kot so, in da on v tem slučaju ne bo kandidat v odbor AFL, so mu odgovorili, da je njegova ponudba pesek v oči članstvu CIO. Kajti združenje ni vprašanje čarterjev, nego pobotanje v jurisdikcijskih vprašanjih. Unije, ki se zdaj bore druga z drugo na istem polju za uveljav Ijenje, je treba sporazumno zediniti v eno, dočim bi Lewisov predlog, ako se ga sprejme, pomenil, da bi se borba med njimi nadaljevala, četudi pod skupno streho.
Zato AFL prej ko slej predlaga da naj CIO in AFL izbereta nepristranski posredovalni odbor, katerega naloga bo dognati, koliko Članov imajo unije CIO in koliko AFL, kolikšni so njih dohodki in kako so trobile svoj denar. AFL pravi, da je to potrebno dognati zato, ker CIO nikakor noče podati ne na svojih konvencijah in ne javnosti številk, ki bi bJle točne bodisi glede njih članstva ali dohok-kov in potroškov. Dalje AFL trdi, da so mnoge unije CIO organizacije le na papirju. Računska preiskava pa bi dogna-
mo za števflb na papirju. Ko bo to računsko pregledovanje končano, se naj zastopniki o-beh skupin zberejo in sporazumno rešijo vprašanje jurisdikcijskih sporov in s tem od-
. „...	Ua, koliko ima vsaka resničnih
Obletnico postanka nacijske stranke praznuje Hitler s svo-to je takih, ki članarino
jimi pristaši vsako leto. Do lani je v svojih govorih grmel proti pla^lfjej0f ne pa para<iirajo sa-Rusiji, komunizmu, Stalinovemu "azijatskemu barbarizmu ,1	-- -	• • v
"ušivi boljševiški masi" in "židovskemu komunizmu". Kadar Hitler zmerja res zmerja. Njegova knjiga Mein Kampf je zr-cafo tega, kar je mislil o komunistih in Rusiji. Pokazal je to tudi nemškim komunistom, ki so užili skupno s socialisti in Židi vso njegovo sadistično jezo Čim je dobil oblast.
V soboto 24. februarja, ob 20. cbletnks nacizma, pa se je Hitler rogal Angliji« ker jk ni uspelo skleniti aveio s Rusijo, pač pa se je to posrečflo NJEMU. Vsled tega Rusi niso več "ušivi", in Stalin ni več "azijatski barbar". "Židovskega komunizma", ki ga je naspadal vsa leta do lani kot največje zlo na svetu — sploh za edino stvar, radi katere je nastal nacizem, zdaj več ne blati.
; Židje, ki so mu bili prej "mednarodni komunizem", so zdaj v njegovih govorih le "objestni, kroti mednarodni kapitalizem", zavarovani z demokracijo, kateri pa bije po zashigi nacijev smrtna ura.
Hitler se je v svojem dolgem govoru pogostoma pohva-
pravijo dualne unije, oziroma jih združijo v enote in s tem odpravijo vzrok za nadaljevanje borbe med njimi.
Ko bo to izvršeno, so naj skliče konvencijo, na kateri bodo imele vse unije enakopravnost! in vsakdo, tudi John L. Lewis, pa pravico kandidirati v ekse-kutivo AFL.
Le vtisov predlog za sprejem unij CIO v AFL je po mnenju voditeljev slednje bil neiskren, ker ve, da bi to ne bilo nikakršno združenje. Na drugi strani pa trdi Ix»wis, da so pogoji AFL za unije CIO nesprejemljivi, ker bi se morale nekatere razpustiti v korist prizadetih sedanjih unij AFL.
Dasi so mnogi Lewisovi argumenti dobri, je Število tistih odbornikov unij, ki smatrajo, da ie on s svojo trdbvratnostjo ovi ra združenju, čezdalje večje. V teh bojih sta postali dve veliki uniji samostojni rajše kot da bi pripadale eni ali drugi skupini. To sta unija oblačilnih delavcev ILGVV in pa unija tiskarjev, ki je bila izključena iz AFL. Prvo imenovana unija je nekaj časa bifa v CIO in nato , vsled nesoglasja z J. L. Lewi-som odstopila.
Tudi predsednik Roosevelt je mnenja, da je Leuis kot oseba bolj ovira združenju kakor pa William Green. Ampak do združenja bo moralo vzlic njima priti, ker ima unijsko gibanje vsfed nesloge ogromno škodo. I^ewis in Green je ne obču-! ti ta, pač pa milijoni, ki morajo | delati za vsakdanji kruh v tovarnah in rudnikih.
Bridgeport, O. — Seja kluba Naprej M. 11 JSZ dne 17, feb.
je bila povcJjno obokana, čeravno je bilo tudi omenjenega dne slabo vreme, kakor ob priliki predprošle seje. Tudi omenjenega dne je snežilo in deževalo, da bi si bil moral obuti do-kolenke, če bi si hotel protekti-rati noge pred mokroto.
•Ke vem, kako to, da vselej, kadar ima naš klub sejo, je slabo vreme. Pred par leti nam je nagajalo na vse dneve, ki smo si jih določili za pikniki' ali kake druge prireditve kluba, zdaj pa se je vremenska neprilika lotila naših sej. Tako je takrat nastala v ča u suše prislovica, da naj naš k'lub priredi piknik, pa bo prišel zaželjeni dež.
Na seji smo imeli zelo dobro razpravo, posebno o danai-tnjam položaju in o politiki diktatur. V di kuzijo so posegli skoro vsi navzoči. Da*i so bila mnenja različna, »mo bili tudi po končani razpravi prijatelji drug z drugim. Take razprave so potrebne, ker se v njih izčUtijo mnenja.
Na seji smo govorili tudi o agHaciji za Majski Glas. Treba je vanj dobiti oglasov in napisati zgodovino kluba, ob enem tudi kaj o bodočnosti, ki pa je vsled sedanjih razmer videti jako temna. Govorili smo tudi, kaj storiti, da bomo v agitaciji za Proletarca, Majski Glars in klub čimboljše uspeli.
Sklenili smo, da se skliče konferenco JSZ in Prosvetne matice za vzhodni Ohio in W. Virginijo v nedeljo 26. maja ob 10. dop. Vršila se bo na farmi s. Joseph Skoffa, Barton, Ohio. Ker bo ta konferenca vsled na-I Sega bodočega zbora jako va-I ina, bomo o pripravah zanjo še poTočali.
Sklepali smo tudi o pripravah za naše majiuAko slavje, ki \\ se vrši v soboto 27. aprila. Na nji nastopijo štirje kvinteti soc. Zarje iz Clevelanda in tudi o-stali spored bo zelo dober. Na plesni zabavi bo igral orkester Louisa Simončiča, tudi iz Clevelanda.
Ker »ma soc. Zarja moei, ki
(Nadaljevanje s 1. strani. I
pakt s HiMerjem. Z njim je pridobil vse to, kar mu j« obljubil. Vse, razen Finsko in Turčijo. S prvo je v vojni in se nadeja, da si jo kmalu podjarmi. Tudi Tuičija je odklonila njegove zahteve in se pripravlja na vojno.
Težama odločitev
Pakt med Berlinom in Moskvo vpričo angleških in francoskih diplomatov je oH ponižanje za Anglijo in Francijo. Toda ko je šla na Poljsko s jo armado tudi Rusija, ji nista napovedali vojne, pač pa skušale Rusijo še pritegniti za sodelovanje z njima. Nista u^peA
Tako sta imeli vladi v Pariza in Londonu pred sabo mučno vprašanje, kaj, če bo Rusija v sedanji vojni, re* pomagala Nemčiji? V tem slučaju bo an-gleško-trancoska blokada neuspešna in vojna se lahko vleče v nedogled. Ne le to, ampak v nji se lahko izmučita Francija in Anglija prej nego Nemčija. To bi imelo za ta dva imperija usodne posledice.
Treba je torej računati z Rusijo kot zaveznico Nemčije in so pripraviti za spopad tudi z njo.
Turčija pridobljena
Za bojišče v ta namen so si zavezniški strategi izbrali bližnji vzhod in Balkan. Francija in Anglija <*ta na bližnjem vzhodu organizirali armado, ki je pod poveljstvom slovitega fran-generala in vojnega veščaka Maxime Weyganda. fit rje okitw p69 milijona mol Približno toliko jih ima pod o-11 ožjem Turčija. Slednja je bila prijateljica Rusije. Ampak Sta-inove zahteve lanskega septembra po skupni kontroli nad Dardanelami so Turčijo pognale v naročje zaveznikov.
Borba z oljem
Edini namen teh zavezniških manevrov je Rusiji dokazati, j da ji preti vojna, ako misli
zmago Anglije in Francije. Zavezniki v svoji propagandi poudarjajo, kako lahko bo njihovim vojnim aeroplanom uničiti riurka oljna polja In ji zapreti izhod iz črnega morja popolnoma. Ako izzove vojno, ji ne bo mogoče zalagati Nemčijo z oljem, ne z živili in rudami, ker ne bo imela teh stvari, posebno ne olja, niti za°e zadosti.
Rmija se bo morala torej odločiti iti z Nemčijo v še tesnejše zveze in ri*kirati vojno, ali pa #po razumeti z Anglijo io Francijo vsaj tolfkd, da ne bo efektivno nikomur pomagala. Toda	po dosedanjih zna-
menjih, se o*:lanja Stalin na NemMJo čezdalje bolj; verjetno je, da zato, ker fe nadeja v slučaju nemške zmage večjih koristi kakor pa ako prepusti Hitlerji porazu. Kajti Stalinova želja je pridobiti v območje svoje države tudi Turčijo, Iran in Irak. Prva ima zanj silno ktrategično važnost, drugi dve pa sta bogati na olju, ki ga zdaj kontrolirati Anglija in Francija.
Dasi govori Moskva o imperialistični vojni, češ, da je ona proti nji, je resnica ta, da temelji vsa njena sedanja politika na ambicijah starega ruskega imperializma.
Komunisti v Indiji odrivani
Vseindijski imel volitve 1
kongres, ki je svoje vodstvo v prvi polovici februarja, je izvolil z veliko večino kandidate Gandhijeve liste. Komunistični kandidat Mehendranath Roy je dobil le 183 gia?ov, Maulana Abul Kai am Azad. ki ga je o-dobril Mohandas K. Gandhi, pa 1,861.
Vojna stane
Japon ka vodi nenapovedano vojno na Kitajskem za "novi red v Aziji" že nad par let. Japonsko ljudstvo je začutilo, da mu po.«taja to Čezdalje težje breme. Protesti proti vojnim iz-
Uit j i pivu » l< 14, canv >»».« i	.	I " ~ ♦ • - —*---—- —
znajo predvajati svoje pevske | Nemčijo zalairaU z blagom vjdatkom so se vsled'tega dogo-točke v obeh jezikih, bo to &pet; toiikAni	da bo ogrožala (Mi tudi v parlamentu.
LEVIČARSTVO V JUGOSLAVIJI IN V ZEDINJENIH DRŽAVAH
•lil, kako je zgradil "narodni socializem" v Nemčiji.
Ce se bo politika Moskve in Berlina še razvijala v tem -pravcu, bo Hitler 24. februarja prihodnje leto hvalil ne le svoj "harodni socializem", nego tudi "ruski narodni komunizem".
Kari Marx bi se nemalo začudil, ako bi vstal iz groba in videl to potvorbo "socializma" — to čudno zvezo smrtnega sovražnika marksizma s samopostavljeno prednjo stražo marksizma.	+ Zveza diktatur v Berlinu in Moskvi je delavstvu nauk, da diktatorji niso in ne morejo biti graditelji socializma, pač pa lalhko potvarjalci pomena te besede. To kar počno, je le nada-ijtvanje kajzerizma in carizma v novih oblikah, ki so negacija marksizma in demokratičnemu mednarodnemu »ocializmu smrtno sovražne.
Za delo ni nadomestila
Neki republikanski kandidat je na svojem shodu mladini izjavil, da ni za dcOo v privatni industriji nobenega nadomestila. Hotel je s tem reči, da so to najboljša dela. Ampak državna so Ae boljša. Seveda ne pri VVPA. To je prezrl poudariti.
Turtfi je pozabil omeniti, da je milijone ljudi prišlo ob delilo pod administracijo njegove stTanke, da ga pod demokratsko nifto dobili nazaj, in da ga jim na tak način tudi republikanska, čeprav zmaga, ne bo mogla vrniti. Sicer pa bomo morali do novembra od kandidatov poslušati vse sorte budalosti.
Sodrugi iz Jugoslavije nam poročajo, da se je v njihovi deželi spet pojavil "levičarski" val, kakor po svetovni vojni, ko je bila celo primitivna Mace-donija, črna gora itd. polna "komunistov".
Urednik tega lista je o tem pisal Etbinu Kristanu, ker je on deloval toliko za resnično delavsko gibanje v Sloveniji in drugod kot le malokdo.
Vrh tega je šel tudi »kozi prejšnji komunistični val, kajti baš one dni se je boril proti razkrajanju socialistične stranke Jugoslavije in za ljudstvo v iplošnem v skupščini, na shodih in v časopisju. Ako bi lju-dj« znali čitati, bi brali govore, ki jih je imel v skupščini in bi se iz njih res kaj naučili. Ampak razumeti take govore morejo le zreli ljudje.
Etbln Kristan pravi v pismu uredniku med drugim tole:
"Obnovljenemu levičarstvu v Jugoslaviji se prav nič ne čudim. Ta pojav se mora presojati psihološko. Ponavlja se to, kar se je godilo v času holjše-▼ijke revolucije. Romantika je močnejša od kritičnega duha, kar je posledica politične nezrelosti, za katero je v Jugosla-
viji največ odgovorna vlada sama, potem hrvaška demagogija, nekoliko seveda tudi ded-ščina predvojnih časov in razni manjši faktorji, če se naši (op. u.—sodrugi) spominjajo, kako je bilo takrat, se ne morejo čuditi. Jaz se dobro spominjam; v«Sloveniji je bilo naenkrat desetkrat toliko komunistov kot je kdaj prej bilo socialistov; na Hrvaškem, kjer je bilo gibanje vedno šibkejie od slovenskega, je po vseh mestih mrgolelo komunistov; v Trstu mi je sodrug Regent, ko sem njemu in drugim povedal svoje mnenje o teh strujah zatrjeval, da stoji Italija pred revolucijo. Med skoraj petdesetimi komunističnimi poslanci v skupščini jih ni bilo deset, ki so prej bili socialisti. V Ameriki so pa tla pripravljena za kaj čisto podobnega; za ljudi brez politične fzoSrazbe — in ameriško delavstvo je brez nje — ima. kadar se vsled kakšnega velikega razočaranja odvrnejo od starih strank, kričavi radikalizem naravno več privlačnosti kot gibanje, ki zahteva učenja, razumevanja, vztrajnega dela in povrh še potrpežljivosti."
taka prireditev, na katero je vredno priti. In ob enem častna svojemu namenu, to je, proslavitvi mednarodnega delavskega praznika. Upam, da ne bo nikogar v teh krajih, ki si ne bi rezerviral sobote 27. aprila za poset našega skupnega majskega slavja.
if
V soboto 30. marca bosta imeli skupno prireditev društvi št. 13 in 640 SNPJ v društveni dverani na Boydsvi!lu. Obe sta v federaciji SNPJ in druš. št. 13 SNPJ tudi v Prosvetni matici. LTdeležite se tudi njihove prireditve.
Razmere v teh krajih gredo na slabše iz dneva v dan. Jeklarska kot premogovna industrija hirati, sdednja posebno vsled strojev, ki izpodrivajo delavce. Armada brezposelnih se veča.
Pred leti si ob reki Ohio videl milje daleč proti Pittubur-,ghu ali Cincinnatiju tovarne, oziroma jeklarne, iz katerih se je noč in dan valil dim. Danes stoji le še tu in tam katera, ki pa je vsa prenovljena za produkcijo po modernih načinih. To je, v njih delajo večinoma stroji namesto ljudi. Druge so podrli, ali pa stoje v znamenju razpadanja in čakajo enakega konca. Isto je s premogovniki. Bodočnost delavske mase, malih trgovcev in obrtnikov je
U mu*.
Toda mar se ta masa kaj potrudi, da bi preprečila še večjo nevarnost, ki ji preti? Rekel bi, da so redki, ki se brigajo, kaj storiti da si izboljšajo razmere. Ostali se samo Jeze, rentačijo, mečejo očitke vsekrižem in životarijo. Za odpravo vzrokov sedanjih razmer se trudi prav malo delavcev. Ker jih je malo, so njihove težikoče tolikšne, da nc morejo beležiti uspehov svojih naporih in bojih, katere vrk vsemu delavstvu v korist Ali bo ljudstvo kdaj izprege-dalo? — Joaeph Snoy.
SPORED, KI GA BO VREDNO POSLUŠATI
Zanimivo
Tu rn tam kaka družba zviša mezdo. Wefrtingtiouse Eilec-tric jo je v drugi polovici februarja zvišala 10 odstotkov.
-7"
Na 3. strani v tej številki je priobčen spored, ki bo predva-. an na slavju 35-letnice Proletarca v nedeljo 3. marca v dvorani SNPJ. Je posebnost, kakor je nekaj izrednega tudi dogodek sam.
Govornik bo Etbin Kristan, ki je intelektualno in v borbah v starem kraju m tukaj bil v socialističnem gibanju v prvi vrsti. Borbo za obstanek delavskega tiska pozna, kajti v nji je že približno pol stoletja. Socializem pozna in ljudi. Je pisatelj o ljudeh in eden izmed najboljših teoretikov v socialnih in političnih vprašanjih.
Prizor "SejaJci" je vredna skica tega jubileja. Spisal jo je Ivan Molek. Bil je urednik Proletarca in JK) te m njegov sotrud-nik do ustanovitve Prosvete, od onih let nadalje pa pomaga pri Am. druž. koledarju in Majskem Glasu.
Ako pogledate v omenjeni spored, boste videli, da bo govornik tudi profesor Maynard C. Krueger, katerega naši ljudje večinoma poznajo. Sma-tran je za enega najboljših u-niverzitetnih poznavalcev ekonomske in poflitične situacije in smo ga čuli o nji že dostikrat razpravljali na shodih in v radiu.
Pevka Louise Kelemenič bo predvajala svoj del k obogatitvi sporeda. Zadnjič je med nami pela na koncertu Save. Av-dijenci je bilo njeno petje prav v Ječ.
PO&tbnost sporeda b*> nastop fcier Jugg. Omenili smo jih že v prejšnjih dopisih. Ob tej priliki rečemo le, da boste sodili sami. Veseli boste vsi, ki pridete.
Menda ga še nI bilo Prole-tarčevega slavja, da bi na njemu ne • nastopil pevski zbor "Sava", od kar obstoji. Na 35. letnem jubileju bo dala Sava zamah v zaključni točki spore-
da, torej vreden konec vredne prosfiave.
Izmed mladih nastopi le Ed-dv Udovich. Vlfl bo ljudem s svojimi zbranimi pesmami veselja in smeha.
Ker že pišemo o posebnostih, je potrebno poudariti, da bo nekaj posebnega na tem slavju tudi nastop Johna Gorška ml. iz Springfielda in njegovega orkestra. Igral bo v sporedu in po končanem programu pa za ples v gornji dvorani.
M no ari iz drugih naselbin so nam sporočili, da ae udeleže Proletarčevega slavja in gotovo je, da bo velik poset tudi iz naše naselbine.
Po končanem sporedu bodo članice in prijateljice serviral? večerjo, potem pa bo plesna zabava tudi v spodnji dvorani. V nji bo igral Pucljev trio.
Tole mi ne gre v glavo?
Zakaj w igralci in igralke v Hcllywcodu, ki m obnašajo na filmih najbolj taljubljeni v življenju najbolj nesrečni?
■
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
FRANK ZAITZ
(Nadaljevanje.)
Ob krasni gozdni centi proti slapu Savice, ob vznožju gora, "v kraljestvu Zlaboroga", je vojno pokopališče. Eno najzanimivejših, kar sva jih videla po Evropi. Morda ao slična kje po Tirolskem, mogoče na Koroškem, toda na naju je to napravi!© mogočen vtis. Kakor so vojna pokopališča avstrijskih vojakov po Primorskem žalostno zapuščena, je to negovano kakor vrt.
V sredi je kapelica in v nji jiabožna slika. Napis nad kapelico pravi:
Potomci! Ostanite si edini, da zaman naio nismo kri prelili!
Pač domoljubno geslo, ki pa ima baš med temi grobovi res važen pomen.
Kajti to pokopališče je mednarodno kot maJokatero v tolikšni meri, ako tudi je majhno.
Na tem koščku bohinjske kotline je zWil|ja dovolj globoka, da*je bilo v njo mogoče zakopavati mrtvece. Poskušali so tudi drugje, a je kamenje tik pod rušo. Zakopaivali so truplo tik trupla, ker je bilo treba hraniti s prostorom. Tu Ježe slovenski možje in fantje, ki so bili ranjeni v,boju z Italijani v bližnjih gorah. Prinesli so jih v to kotlino v vojaško bolnišnico. Kdor ni mogel živ iz nje, so mu dali prostor v tej zemlji. Poleg njih leže Rusi, Rumunci in Italijani. Na fronti so jim bili sovražniki. Kolikor so jih vjeli, jih je Avstrija u podla l a pri gradnji cest in raznih drugih delih. Tako je bik) mnogo vojnih jetnikov poslanih na garanje v bohinjsko kotlino m v gore. Nekateri so se pri delu ponesrečili. Mnogi so vsled slabe hrane zboleli. Marsikdo izmed njih je podlegel. Mudilo se je, pa so jih zakopavali kar tu — "sovražnike" poleg svojih ubitih vojakov. ;
In napis na pokopališču pravi:
Tujci prej, sie bratje nam postali, ko so v na&o prst vas zakopali, žarko sije vam nebo planinsko, pokoj difie jezero Bohinjsko.
Na grobovih so križi z imeni pokopanih. Slovenska, nemška, madžarska, ruska, Češka, hrvatska, rumunska rn italijanska imena. Slovenskih je najmanj.
In na drugem kraju pokopališča je verz, popravljeni verz navedene kitice.
Tujci prej, zdaj bratje ste poetali, ko so tu — grobove vam skopali! žarko sevaj, sonce vam planinsko, pokoj dihaj, jezero Bohinjsko.
Angela je snemala Stoke. Jaz sem šel od križa do križa in čital imena. Koliko različnih narodnosti je zastopanih na tem malem kodčku zemlje! Ljudje, ki so se v življenju na ukaz morali pobijati, leže sedaj drug tik drugega mimo in spokojno. Ob stezah med grobovi raste drevje, grmičevje in planinske rože. Bil je kristalno čist dan. Na pokopališču je pulil iplevel rn čistil steze srednje star moški.
"Ste tu stalno uposleni?" "Ne. Plačajo mi nekaj male-tfa, pa pridem sem kadar utegnem."
"Kdo vam plačuje? Država?"
"Ne. Država se ne briga.
Tujsko prometno društvo ima to v oskrbi."
"Kdo je to društvo?"
Dejal je, da sam ne ve. Najbrž nekaj dobrih ljudi v tej soseski, nekateri v Ljubljani in morda še kje. Sicer pa so se že naveličali dajati. Sklenili ho grobove prekopati, pobrati iz njih kosti, kar jih je še, in zakopati vse skupaj v en grob in nad njim bo kamen z napisom. Denar v ta namen že zbirajo, je rekel.
Na drevju so ščebetale ptice, solnce je pripekalo in mož je delal. Kapelica je prijetno samevala. Na dveh križih ho bile sveže rože. Na enemu je bilo rusko, na drugem madžarsko ime.
"Kdo prinaša sem to cvetje?" je vprašala Angela.
"Rusu neka dama iz Rohrnj-sek Bistrice," je pojasnil mož. "Prijatelja sta bila. Madžaru pa vdova. Vsako leto pride sem, joka par dni, naloži na križ in grob rož, ki jih nabere na polju, in odide."
"Ali prihaja sem mnogo sorodnikov teh, ki so tu pokopani?" Mož je vstal, si počehljal lase z lopatko, s kateri je ruvaJ plevel, gtledal zamišljeno proti Komarči in ji rekel: "Prva leta jih je veliko prihajalo. Posebno naših in iz Čeških krajev. Otroci, moški m ženske. Včasi mi je bilo kar težko. Najprvo je udrla v jok ženska, za njo otroci in potem še moški. Nu, zdaj prihajajo sem le še turisti. Otroci so te može — svoje očete — pozabili, starši so jim pomrli, vdove pa so se pomožfte, ali pa jim manjka denarja, da bi mogle prihajati tako daleč. Turisti pa ta kraj rad' pogledajo." Spet je počenil in nadaljeval svoje delo.
de sva hodila med križi in brala. Na tistega, ki je bfl najbolj trhrten, v senci za kapelico, z rumunskim imenom, je pcflo-žila Angela svoj šop rož, ki jih je nabrala na bližnjem travniku. Naj bo v imenu t^jegove matere, ako je še živa, je rekla.
Uradnica v Zlatorogu je nama pripovedovala o oficirju — "nemški beštiji", ki je nekaj lučajev stran ukazal dvema ruskima ujetnikoma skopati grob. Ko je bil1 dovolj globok, sta morala lečti vanj, drugi jetniki pa j<u živa zakopati. "Morali so," je rekla, "ali pa jih bi postre-lil!"
"Ni verjetno," je ugovarjala Angela. "Kako veste, da se je to res zgodilo?"
"Pri Sv. Duhu živi kmet, ki je to videl in ga še zmerom preleti groza, kadar pripoveduje o tem zverskem dogodku," je trdila uradnica.
"Kaj sta storila?
"Pravijo, da nič posebnega. Zamerila sta se mu menda vsled neke ženske. Oficir je zdivjal in ju pokončal."
Angelo Cerkvenik je pred leti napisal povest o uličnem dogodku. Ah pa morda ravno o tem. Ko jo je nam poslal, je v pripisu omenil, da se stvar nanaša na resničen dogodek.
V Bohinjski Bistrici, v dolini med Dobravo in Ajdovskim gradcem, je župnijska cerkev »v. Miklavža in pokopališče o-krog nje. Mene je na njemu zanimala visoka marmorna plošča ob zidu cerkve. Postavila jo
) »♦
Prepričali ste se,
da je AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1940 knjiga, ki je vredna, da jo čita vsakdo, zmožen našega jezika. Ker se je vsebina koledarja dopadla vam, se ho tudi drugim, ki ga ie niso čitali. Priporočite ga jim, ali pa naročite par izvodov vi, ker jih boste mednje na ta način se najlaglje raz-pečali. S tem sodelovanjem boste pomagali, da ho koledar čimprej ves razprodan.
j# avstrijska vlada v spomin tu ( pokopanim delavcem, ki so bili j ubiti pri gradnji bohinjskega predora. Besedilo na nji je nemško in v ploščo pa ponosno vrezan grb dvoglavega orla, ki je takrat na svetu še veliko pomenil. Imena ubitih delavcev so večinoma slovenska, hrvatska in srbska. Grb, ki jih je hotel počastiti s tem marmorjem, je zdaj tudi med pokojnimi.
Gradnja bohinjskega predora je bila spremljana z mnogimi nesrečami. Morda so inženirji delo slabo iplanirali, mogoče se za varnost delavcev niso brigali, ah pa je bilo res, kot so trdili, da »o pri vrtanju skozi goro naleteli na težkoče, ki jih je bilo silno težavno premagati.
Predor je bil dograjen v letih 1903-10. Dolg je približno tri milje. Pokojna Avstrija ga je smatrala za eno izmed svojih najbolj strategičnih naprav. Zdaj je le bližnjica za železniški promet med Nemčijo, Gorico in Trstom. Do padca čehoslovaške republike je bilo na postaji v Bohinjski Bistrici poil-no njenih tovornih vlakov'. Eni, ki so vozili njeno blago v Trst, m drugi, ki so se vračali bodisi prazni, ali pa s tovorom, ki ga je čehoslovaška dobivala po morju v Trst.
Onokraj bohinjskega predora je od leta 1918 Italija. Bohinjska Bistrica je za Jugoslavijo na tej progi mejna postaja.
Kjer je meja, so vojaki. Svoje barake imajo v Bohinjski Bistrici, v Ukancu tik pensijo-na Savica, m v gorah. Sploh povsod, ker je Slovenija pač le ozka zagozda med Italijo in Nemčijo.
Vojaki, ki sva jih srečavala v tem pogorju, so bili iz juga Jugoslavije. Zdek> se mi je, da se domačini prav malo zanimajo zanje. Fantje so iz revnih krajev, brez denarja, slabo oblečeni in tudi če bi imeli dobro obleko, bi najbrže ne porajtali zanjo. Niso navajeni takih stvari. So iz primitivnih vasi in se počutijo tujci med tujci. Nekateri inteligentnejši se prično za Slovence »polagoma zanimati, posebno ako jih častniki vzpodbujajo, da se naj uče od "svojih severnih bratov".
V gostilni pri Sv. Janezu sva se zapletla nekega večera v po-menek s starimi ljudmi. "Vse drugače je bik) nekoč," so žalostno poudarjali. Tu so bile železarne, rudniki, vozni promet, da mak> takih, in vsi ljudje so dobro živeli. Pa je prišla železnica s svojim predorom, rudnike so ustavili in železarne ugasnili. Polja so slaba. Lesni obrat še uspeva. Italija je glavna, oziroma edina odjemalka.
Nekoč je bila tu tudi predilnica. Fužinarstvo je bilo v Bohinjski Bistrici najbolj razvito v 19. stoletju. Leta 1891. so u-gasnih zadnjo fužinsko peč in ves železarski obrat premestili na Jesenice.
(Dalje prihodnjič.)
Še sedem let balkanske antante
Na konferenci zveze balkanskih dežel, ki je bila končana 4. februarja, so zastopniki Turčije, Rumunije, Jugoslavije in Grčije uradno sklenili obdržati to balkansko unijo nadaljnih 7 let, toda v vprašanjih medsebojne pomoči jim ni šlo gladko. Rumunija je opozarjala na usodo Čehov, ker jim v nevarnosti ni hotel nihče pomagati. V takem položaju je sedaj ona. če bo napadena, se ji ni nobena izmed dežel balkanske zveze ponudila, da ji priskoči na pomoč. Vsled tega je postala balkanska zveza nekaj slične>ga, kakor bivša — nekoč zelo važna mala antanta, ki je na poslednji konferenci leta 1938 na Bledu prepustila čehoslovaško potapljanju, ne da bi ji kakorkoli hotele priskočiti na pomoč.
Priporočita prijateljem, da ti naroče Proletarca.
NEVAREN POSEL
Na »liki »o nemiki mornarji, ki ••	"pomatatl" mine. Mala nepre-
vidnost v ravnanju a ujeto mino labko po vi ro* i konec njih in njihove ladja. Mine, ki jih polagaj« večinoma podmornice, »o potopile ie mnogo angleških ladij in tndi veliko parnikov nevtralnih deiel »o ae »pravile na dno. Nedavno je bil blisu angleškega obrežja potopljen velik parnik, IU je pripeljal is Argentine sa Anglijo S tisoč ton meta. Zadostovalo bi sa en obed sa 12 milijonov ljudi, pa je moralo aa dne. Nemčija isjavlja, da bo b bresobsirnim potapljanjem angleških in nevtralnih ladij, ki dovaiaja tovor Angliji, slednjo kmalu spravila na kolena. In res ji ta način vojne prisade va na morju velike iagube.
PoslaJ Je novce za prodane koledarje in 4 naročnine na Proletarca.
Aliquippa, Pa. Pa naš "old stand by" Bartol Yerant? Je zopet tu! Poslal je 4 naročnine. George Smrekar od istotam pa dve. Provizijo je poklonil tiskovnemu fondu.
MAJSKI GLAS
Prihodnja izdaja Majskega Glasa bo posvečena 3 5-1 ot nem jubileju Proletarca. Pisma, od-nosno vabila za naročbo so bila poslana na dru&tva raznih naprednih podpornih jednot in zvez ta teden. Istotako smo zadnji teden poslali kontrak-tne formule za nabiranje oglasov mnogim našim sodrugom in somišljenikom. In ker je to jubilejna številka, upamo na najboljši uspeh. Oglasi, bodisi pozdravni ali tngovski, so po $2 za inčo v eni koloni do četrt strani. Apeliramo na vse, ki jim je mogoče, da store kolikor največ morejo v tem pogledu. Ako se zavzamemo vsi, bo prihodnji Majski Glas dosegel največjo naklado, kar smo jih še dozdaj izdali. Na delo vsi, ki se zavedate potrebe dobrega delavskega tiska!
Upravniitvo.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogormlec
T
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyc!es.
Chicago, III. — Ker sem že
začel delati beležke o naših aktivnostih v Chicagu, pa naj ima to mesto prednost biti na vrhu kolone, dasi se nimamo baš s čem ponašati, človek bi res pričakoval več delavnosti med članstvom JSZ za svoje publikacije v tem mestu. Naročnin so cije v tem mestu. Naročnin so dobili: Frank Zaitz 2, Donaftd J. Lotrich tudi dve (to pot nove), in upravnik 2. V podporo listu so prispevali Oscar in Filip Godina ter Kristina Turom, vsak en dolar.
Prihodnjo nedeljo bo za socialistični in ves napreden ži-velj v Chkagu velik dan. Ta dan namreč proslavimo 35. jubilej edinega in najstarejšega jugoslovanskega socialističnega lista v tej deželi, našega ProJetarca. Ako nas znamenja ne varajo, bo udeležba taka kot jo naš jubilant na svojih proslavah do sedaj še ni imel. Tudi Waqkegančani se na to slavje pridno pripravljajo. Poročajo, da imajo priglašencev že za en bus, poleir onih, ki se pripeljejo s privatnimi avti. S. Anna Mah-nich je prodala že 25 vstopnic in pisala po nadaijnih 10. Obiske pričakujemo tudi iz Ogles-byja, Springfielda, Ia Salla. Lvonsa in vseh drugih sosednih naselbin. Razume se, naši ljudje v Chicagu se bodo odzvali v kar največjem številu. Godbi bosta prvovrstni v obeh dvoranah. V spodnji bo zabaval posetnike Pucljev trio, v zgornji pa se bomo sukali oh zvokih John Gorškovega orkestra, ki pride sem nalašč za ta jubilej iz Springfielda, 111., in bo zadovoljil vse plesaželjne s slovenskimi in angleškimi komadi. Kaj pa program? Oglejte si ga na drugem mestu v tem listu. Omenim naj le, d« bo vreden jubileja, ki ga obhajamo.
Glej ga no spaka! Mislil sem napisati iz domače vasi (le par vrstic, pa začneiš in se ti raiz-vleče. Veste, vi tam po drugih naselbinah, saj bi ne, toda ako se pa pomisli, da slavi svoj 35. jubilej NAS PROLETAREC, ki je oral ledino vsemu, kar je naprednega med nami, pa že zasluži, da mu posvetimo v Chica-i?u par vrstic več kot običajno. Ko sem že končaval s Chicago, prikoraka v urad nihče drugi kot naš Joško Oven s Cleran-don H i lisa. Pravi, da tudi on noče zaostajati. Izročil je dve naročnini.
Fontana. Calif. Proletarec ima prijatelje in naročnike skoraj v vseh državah te obširne dežele. Aktivnosti njegovih a-gitatorjev skušamo predstaviti kot se razvijajo. Tu je Prole-tarčev dober prijatelj a Anton Blasich, ki se ga kaj rad spomni. Zadnji teden je poslal 4 naročnine, provizijo pa pokflonil v tiskovni fond.
Meadow Lands, Pa. Tudi Martin Baje se je spomnil lista s 4 naročninami in pozabil na
so referati in splošne razprave ua zadnji klubovi seji v splošnem vsem ugajale. Odbor bo gledal, da bomo imeli vsako sejo slične razprave in debate. Tudi na prihodnji seji bo več zanimivih stvari na programu, zato je naj nihče ne zamudi. Poleg drugih stvari, bi bilo dobro, da bi začeli resno razmišljati o ustanovitvi angleškega odseka. Vzemimo si za vzgled klub M. 27 JSZ in njegov angleški odsek. Ta odsek je v mnogih ozirih hrbtenica kluba. Mogoče se bi dalo tudi pri našem klubu skupaj »praviti tako grupo mladih ljudi.
Predno končam, ponovno o-pozarjam, da se vsi člani udeleže redne mesečne seje, ki se bo vršila v petek v čitalnici Delavskega doma. PriČetek ob osmih zvečer.
Milan Medveiek.
provizijo. Pač ve, da je Prole tarcu taka naklonjenost potrebna.
Herminie, Pa. Pa nas Tone Zornik? Malokdo je na delu za Proletarca tako vztrajno kot on. Prejšnji teden je poslal 10 naročnin, poleg pa tudi vsoto za koledar in za knjige, ki jih je naroči! iz Proletarčeve knjigarne. Vrh tega je naročil štiri knjige Louisa Adamiča in še 15 koledarjev. Pravi, da manj jih ne sme prodati kot lansko leto. Lansko kvoto bo menda res prekoračil.
• i ■ . . *
Cleveland, O. Jennie Dagarin je poslala 13 naročnin, prašala je tudi za nov imenik, ker namerava obiskati še ostale. katerim je naročnina potekla.
Girard. O. John Bogatay je pcslal eno naročnino in pravi da ae v kratkem spet oglasi.
Buhl, Minn. Tudi naš Maks Martz je še vedno v akciji. Pravi, da ga je bila malo pobarala influenca, pa se je je hitro od-križal in šel spet na agitacijo. Poslal je 3 naročnine. Poroča, da gre v kratkem v bližnje naselbine in obišče vse, ki imajo potečene naročnine kakor tudi nove prospekte.
Detroit, Mich. Po daljšem
odmoru se je zadnji teden o-giasil Janko Zornik.Poslal je 4 naročnine z obljubo, da postane spet bo«!j aktiven kakor je bil. Upamo, da bo držal obljubo. Saj če kje po tre bu jejo agil-nih in agresivnih agitatorjev je to v Detroitu, ako hočejo ohraniti stari sloves ene najbolj napredne slovenskih naselbin v Ameriki. Dve naročnini je poslal tudi John Plachter in vsoto $1.50 v tiskovni fond, ki sta jo prispevala z Jožetom Anžičkom. Kar se provizije tiče, pravi, da jo bo jemal šele, ko bo začel pošiljati naročnine v večjem številu.
East Helena. Mont. Jože Mihe Iich je poslal dve novi naročnini in pravi, da jih v kratkem poSIje najbrže še več.
Weet Allis, Wi». Marv Mu-sich je poslala dve naročnini. Piše, da ne bo odjenjala z agitacijo dokler ne oibiče vseh naših ljudi v naselbini. V. Pugolj je poslal članarino Prosvetni matici od dr. št. 104 SNPJ in vsoto $2 v tiskovni fon, ki jo je nabrata njegova soproga Kristina.
Jenners, pa. Jože Tursich je posla! novce za prodane koledarje in naročil še enega, kajti prodal je celo svojega. Želel je imenik naročnikov ondotne o-kolice, da vidi, kako stojimo z njimi. Pravi, da se v kratkem spet orrlasi. Skušal bo tedaj poslati tudi nekaj novih, ker želi, da se bi jih smatralo za jubilejno darilo Proletareu. Dobro, Jože t
Mclntjrrs, Pa. Vincenc Y«k-setich ne zaostaja za drugimi.
Organizator kluba it. 49 JSZ poroča
Cleveland, O. — Agitacija za ojačanje kluba št, 49 JSZ ne sme pojenjati, temveč se jo mora še bolj energično nadaljevati Prepričan sem, če se bo vsak član malo potrudil, bo postal naš klub v teku enega leta največji in ter kot tak vpilival na ves potek napredka v naši naselbini.
Oni, ki ste obljubili pristopiti h klubu, pa niste še, pristopite čim preje, kajti drugače bova prišla s Tonetom Jankovičem ob prvi priliki sitnariti v hišo. Klub moramo na vsak način o-jačiti še pred prihodnjem občnem zborom, če hočemo, da bomo res kos nalogi, ki nas čaka za časa občnega zbora, ki se bo vršil od 4. do 6. julija v naši naselbini.
Kakor je brlo že poročano,
Pameten ukrep vrhovnega
sodišča
V Floridi so brli 1. 1933 štirje mladi zamorci obsojeni v smrt, ker so ubili in oropali belega človeka. Njihova obramba se je po treh prizivih v Floridi končno obrnila na zvezno vrhovno sodiBČe. Dne 12. feb. 1.1. je izdalo odlok, da ker je bila obravnava proti njim sovražna in se je z njimi neustavno pošto pa'lo, je obsodba neveljavna. Morda so krivi, morda ne. Ampak oblastim v Floridi ni šlo za dokaze, nego zgolj da obsodijo štiri osumljene črnce v smrt zato, ker so črnci. Oblast ima seveda še pravico pričeti obravnavo »proti njim z nova na bolj ustaven način.,
LISTNICA
UREDNIŠTVA
Dopis Antona Jurce iz De-troita je priobčen šele v tej številki, dasi je bil poslan že za v predzadnjo. Razno drugo gradivo je nam onemogočilo dobiti prostor zanj prej. Upamo, da nam s. Jurca to oprosti.
Dopis Franka česna, poslan v to številko, bo objavljen v prihodnji.
Slavje 35-letnice
PROLETARCA
V	NEDELJO 3. MARCA 1940
V	dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Avenue
CHICAGO, ILL.
PRIČETEK PROGRAMA OB 3. POPOLDNE.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
JOHN GORSEK ml. in njegov orkester iz Springfielda. F RAS K ZAITZ, otvoritveni govor. 4 SEJALCIZborna recitacija v treh slikah. K 35-let-nici Proletarca spisal Ivan Molek. ETBIN KRISTAN, govor v slovenščini. EDDY UDOVICH, igra in poje zbrane pesmi.
ODMOR
IX)UISE KELEMENIC, sopranistka, Gary, Ind., poje »En starček ie HveV\ "Kaj pa dekle tukaj delaš r "O, ti fantič milosrčni" in uTam na vrtni grediNa klavir spremlja Natalija Lematz.
Profesor MAYNARD C. KRUEGER, University of Chicago, govori v angleščini.
TRIO sester Mary, Ernestine in LucUle Ju{jg. Na klavir spremlja Frank Kubina, Pojejo slovenske in angleške pesmi (Songs of the People).
GORSKOV ORKESTER.
PEVSKI ZBOR "SAVA":
a)	Nai prapor (prev. A. Kukovac).
b)	Delavski pozdrav (I. B. Blobner).
Zborovodja Jacob Muha, spremlja na klavir Mary Muha.
PLESNA ZABAVA V OBEH DVORANAH
V gornji dvorani J. Gorskov orkester, v spodnji
Pucljev trio.
Po programu večerja v spodnji dvorani.
prireditveni odbor: JOSEPH DRASLER, LOUIS BENl-—	GER, FRANK ZAITZ.
*Ravnatelj v dvorani, tajnik kluba it. 1 JSZ CHARLES
POGORELEC.
Vstopnice, v predprodaji 35c, pri blagajni 50c. Prebitek namenjen PROIITAR(D.
7.
8.
9. 10.
KRITIČNA
POROČILA IN RAZPRAVE
Cerkve niso navajene dajati, j obrambo — štirideset proti
nego le jemati. To ve na pri- j enemu.*
mer SDZ v Cievelandu, še bolj V Lemontu skušajo ojačati neljube skušnje s cerkvami pa «tUn, šolo in zavod redovnic ima KSKJ. te preti nekaj leti frančiškank. Obratujejo že o-so illinoiski državni nadzorniki cerkvenih šol med Sloven-pri pregledovanju investicij c i (Chicago, S. Chicago, She-KSKJ njenemu odboru pripo- boygan, Wis., Kansas CRy. ročali, naj cerkvam več ne po- Kansas« Euclid, 0„ Pittsburgh, sojuje in skuša vsaj deloma i«- Steel ton in Bethlehem, Pa.) In tir jati, kar so mu dolžne. Na osem med Hrvati (Chicago, svoji i^ro^li seji je odbor KSKJ Throop St.; So. Chicago, Joliet, sklenil posojila na cerkve likvi- Kansas City, Gan, Olieveland, dirati. Posojevati cerkvam je pittsburgh in Anllvale, Pa.) torej izredno riskirana stvar. Glasilo KSKJ apelira, naj jim
Glasilo JSKJ ne bo več oglašalo "slovenskega" dneva, četudi je ojen vrhovni zdravnik dr. Arch poleg Spolarja in Deč-mana vodilni čCan pittsburške-ga od-bora. Tako so sklenili na
minorli seji gl. odbora.
i i '
JSKJ je politično in vemko nepristranska. Tako pravi v svojih pravilih. A dogodil se je čudež, da je bila Dleaovi komisiji za preiskovanje neameriških aktivnosti zatožena za zelo komunistično politično organizacijo. Zapisnik seje odbora JSKJ to stvar takole pojasni: 441)o tega (da je biJa zatožena) je prišlo, ker je neka navidezno nedolžna, v resnici pa radikalna skupina rabila poleg drugih tudi ime te jednote za svojo reklamo, in sker brez vednosti in dovoljenja glavnega odbora." — Ker se je s tisto "navidezno nedolžno skupino" družil tudi pittsburški slovenski župnik, bi lahko Dies še njega zaslišal. To bi ob enem doka-j smatra za enega izmed najspo-zalo, kako po nepotrebnem se, sobnejših Hrvatov med Hrvati
pomagamo. Redovnice frančiškan ke rešujejo duše, pa je nič več kot prav, da si nekaj pri-trgamo na telesu, da nam po smrti ne bo treba trpeti. — Fa-ran, Pueblo.
Podatki v Glasilu KSKJ o
balkanskih državah, priobčeni v izdaji z dne 21; feb., so resnično "balkanski". Urednik, korektor, stavci — vsi so delali s tisto balkansko plankarijo bolj balkansko, kakor Balkanci.
Radnički Glasnik ima piknik. Z velikimi Črkami, v dveh vrstah, preko vse prve strani grmeče oznanja, kako crvena ar-mija ruši Mannerheimovo črto na Finskem. Finci so kajpada belogardisti, in Rusi pa rdeči junaki.
Novi zavezniki nacijev zara
d i lepšega še zmerom tpišejo tu in tam "antifašistično". A v praksi jim pomagajo.
WiNiam Boyd (Boič), ki se
troši denar za take preiskave. A ob enem ta slučaj tudi priča, da JSKJ le ni tako nepristranska, kakor se dela. Kajti njeno glasilo je oglašajo akcijo na-prejevcev za njihov "dan", češ,
v Ameriki, m pravi, da sploh ni več odvisen od Hrvatov, ker se je v Ohki uveljavil v politiki med Amerikanci, je v HBZ zašel vendarle v kašo. Svoječaano je bil komunist, potem je po-
da je prireditev "nepri?*ran-; stal praktičen in se "rdečkar-
stva" otresel, Petrak pa ga je priiiral na stopnico, s katere mora nekam skočiti. Po nesreči j« spet zašel med radnikovce Uranu Petraku je to v veliko zabavo.
ska". dočim Prosvetna matica v JSKJ ne sme dobiti opore, ker je "politična" in "protiver-ska".
Katoliška cerkev se zanima v sedanji dobi tudi za socialna vprašanja. Nekateri njeni duhovniki, na prinier "father" CoughHn se ljudstvu ponujajo za nove Mojzese, Markse in Lenine ob enem "na temelju krščanstva". V Wadiingtonu so imeli nedavno konferenco katoliški škofje in drugi višji svečeniki, da razpravljajo o socialnih problemih. Sprejeli so so-
Gregorij Zinovjev, vrhovni poveljnik komunistične inter nacionale, ki je bil likvidiran je užival največjo slast v raz bijanju socialističnih strank in s tem v rušenju mednarodnega delavskega gibanja. Njegov naslednik Gregorij Dimitrov je okušal to popraviti, Pakt 23. M avgu-ta pa ga je vrgel s tira. cialni program, ki se s prižnic j vovo vodstvo kominterne, ki si-
morda lepo glasi, in to >e vse. Kajti kar oni predlagajo, je neizvedljivo. Sistem naj ostane kot je in z delavci se naj lepo ravna in plača se jih naj dobro. Pa ne bo Šlo. Volk sit in koza cela, to ne gre.
Finci pravijo, da je boljše umreti v borbi, kakor živeti na koteiiih. Cehi so se Hitlerju— katerih vlada je bila na enak na£in pozvana v Berlin, kakor finska v Moskvo, rajše, podali ko£ riskirali življenja. In zdaj marajo živeti na koClenih. Finci so se rajše uprli. Neben narod ni dal tlačenim narodom toliko inspiracije, kakor finski s svojo
cer ni "ramT, je taktiko, kakršna je bil!« pod Zinovjevom, obnovilo. Le čemu ga je bilo treba "likvidirati"?
Leon Bhvm je zdaj "petoli-zac". Do avgusta 1939 pa so ga komunisti zmerjali za pacifista. Radnički Glasnik in Dai-ly Wcrker ga kritizirata, ker se ne navduši proti "imperialistični vojni". Ali z drugimi besedami, ker noče pomagati Hitlerju in njegovi zvezi s KremMnom.
Rudolf Opera iz Collin-wooda, proertovoljec v bivši civilni vojni v Španiji na strani
t t
TRIUMFALNI JUBILEJ 35-LETNEGA DELA IN BORBE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
zbila reakcija, nato »o uničevalno delo nadaljevali razkoli, ki jih je negovala kominterna. Zaneseni to bili t njo znova v tedanji krizi.
Tako je moral zaradi teh in sličnih zunanjih vzrokov trpeti poleg drugih iskrenih delavskih glasil tudi Proletarec, četudi jill ni bil kriv, pač pa celo svaril proti njim.
Proletarec je bil ustanovljen z edinim namenom, da služi delavskemu gibanju in širi socialistično vzgojo. Tej nalogi »e ni nikoli odmaknil, in ae j'i tudi ne bi mogel, ker je Proletarec pač glasilo m posest organizacij« ter pokreta, ki ostane sociali
stična v vsakem slučaju.
Razmere, v katerih ae gibljemo, niso vzpodbudne. Pokret, ki mu služimo, j« v vrtincih Socializem, v katerega verujemo, pa j« edini izhod, po katerem se človeštvo lahko otme socialnih krivic, tiranstev, diktatur, vojne in bede.
Proletarec oznanja to resnico od svoje prve številke in jo bo v bodoče. Jubilej, ki ga praznuje na temelju te velike Meje je vreden proslavitve njegovega dela in bojev.
republike, potem vjet in obsojen v smrt, je bil končno z vsemi dri&gimi ameriškimi prostovoljci, ki ao brli vjeti, oproščen. Akcija za njegovo oavobodtev, ki so jo pred meseci podvzeli naši ljudje v Cievelandu. mu j osvoboditve ni pospešila. Caka-i je moral do zadnjega.
Se še spominjate? Radnički
Glasnik. Daily Worker, Pravda, Izvestja in drugi komunistični listi so poveličevali F. D. Roosevelta v deveto nebo, ker se je postavil na ček) borbe proti nacizmu in za demokraci-o. A dogodilo se je, da ga isti •isti napadkjo, dasi je Roosevelt še zmerom proti nacizmu.
Glavni odbor HBZ se snide
8. maorca. Iz razprav v Zajedni-Čaru, iz protestov v društvih m iz boja med odborniki je razvidno, da bo to ena izmed naj-burnejših sej v zgodovini te največje jugoslovanske podporne organizacije.
Zmeda v delavskih vrstah
Detroit, Mich. — Aktivnost delavstva v Detroitu na političnem polju je na mrtvi točki. Enako po vsi deželi. In isto med našim ljudstvom. Naš narod in naš delavec se ne zaveda kritičnega položaja, v katerem živimo. Največja potreba delavstva je, da bi se združilo in politično organiziral«, kajti le na ta način bi postalo močno in pripravljeno preurediti sedanji sistem. Pa je čisto brezbritno in v politiki neorganizirano, na indu^rialnem polju pa razkosano na vse strani.
Med našim ljudstvom se eni izgovarjajo, da je dovolj, ker so v uniji, drugi, da Proletarec ne piše prav, da preveč Fince hvali in Ruse poniiuje, tretji da je socializem prem rte v in da sploh nikamor ne pridemo. Ta pravi, da bo pustil Prosveto, drugi, da bo ustavil Proletarca in vse pustil. Take izgovore in pojmovanja slišiš in doživljaš v današnjih dneh. Ne vem, kakšen odgovor bi človek na vse to dal, da bi bil na mestu in kaj za legel. Resnica je, da se nekaterim malo boljše godi, da imajo dobro delo in zaslužek, drugi zopet imajo deJo, ki je sezonsko. Nekaj pa je nas takih, da dela več ne dobimo in v sedanji uredbi nismo več u-pravičeni do življenja. Najboljše za nas bi torej biio, da gremo tja, kjer ni dela ne jela, nego ]e večni mir in pokoj.
Bolj ko premišljujem današnji sistem, neaktivnosti in mrtvilo delavstva in razdvojenost ma*e, bolj se mi zdi, da je ves trud in prizadevanje zaman Še naprej se boriti ali govoriti o napredku. Ampak vzlic vsemu ne smemo odnehati.
Dnevi minevajo in čas se spreminja. Nismo več daleč, ko bo prišlo bridko razočaranje. Tedaj šele bomo spoznali naše napake in pogubnost mrtvila v deliavitkih vrstah, a bo prepozno. Drago bo treba plačati naše pogreške.
Smelo trdim, da predno mine leto, bo ves svet zavojevan vojno, ako se ne dogodi kaj nepričakovanega. Milijone človeških življenj bo uničenih in storjena ogromna materij a ln a škoda. Vse te grozne posledice ljudskih zmot in brezbrižnosti za odpravo vzrokov se bodo maščevale nad narodi vsfepo-vsod. Ali se zavedamo, kaj prihaja? AH se zavedamo, kaj nas čaka in kaj vse težkega bo trt ba prestati?
V VVaishhigtonu Imamo danes najreakcionamejši kongre* in senat v zgodovini dežele.
Predloženih je že kakih 70 zakonskih načrtov, ki so v4i naperjeni proti delavstvu, demokraciji in civilnim svobodftČl-nam, najbolj pa proti tujerod-cam. Predlagani so zakoni za poostritev deportacijskih na-redb, za diskriminacije, koncentracijske kempe, registra cije z od tiski prstov in proti or ganizrramjii delavcev.
Kdor se hoče prepričati vsebini teh zakonskih predlog naj se obrne na Civil Right« Federation, 1001 HofmAn B.
PRANJE NA FRONTI
Na gornji »liki to angleiki vojaki ("Tommie*"), ki «i utegnejo prati «vojo roci sami. V kraj«, kjor Jo bila sneta ta »lika, je tako mirno, da dovolijo po sate k vojakom tudi otrokom.
povemo drug drugemu kar mislimo v duhu znanja. Taka je taktika in delo onih, ki se prištevajo naprednim. Vse govorice po kotih in za hrbtom ao dandanašnji brez vsakega po-
for Proteetion of Foreign Bom, 79 Fifth Ave., New York.
Izmed predlog, ki so naperjene proti tujerodcem, omenjam sledeče: Hobbs Concentration Camp Bili, H. R. 5646; Smith's Omnibus Bili, H. R.]mena.
518$: Ddmpaey's Deportation Današnji časi so dovolj zreh. Biki, H. R. 4860; Starne« De- da lahko .topimo drug pred portation Bili, H. R. 6724; Ste- drugega in si odkrito povemo, vcarfs Registration Bili, S. kar imamo izraziti. Tiste dobe, 28.10; Reynolds Registration ; v katerih bi si iskali nekake ča-Bill S 400	n*	doba nas sili
Vse te predloge so v odsekih v	» razprave,
in čakajo, da bodo predložene zbornici v razpravo in sklepanje. Ako se dekavatvo ne zgane in dovolj močno protestira, bodo pprejete, in posledice od njih, ki pridejo na delavstvo, bodo težke. Kdo bo tega kriv? Koga bomo dolžili? Kar prida krivdo lahko le ne-
kako naš kritični položaj iz-bolšati, in pri tem je treba opustiti malenkosti in osebnosti. I* tedaj nam bo mogoče poprijeti se skurpno koristnega dela za večanje znanja, poduka, dramatike, širjenja literature itd. Vse te možnosti nam nudi socialistični pokret, ki ima še vedno najboljši fundamentalni
znajmo,
bi pripišemo, kajti vsesa tega,	^
smo sami krivi in nihče drugi. Program za vse delavko š,-
rom svet«.
Poglejmo današnji razkol in borbo med unijami CIO in AFL. Ali bo delavstvo to početje J. L. Lewisa in Greena mimo gledalo? Mar ni že skrajni čas napraviti temu konec in poslati omenjena dva voditelja v pokoj, ako se hoče delavstvo združiti in napraviti red med seboj ?
Letos imamo predsedniške volitve, Delavstvo nanje spet ni pripravljeno, da bd no miniralo in izvolilo svoje kandidate. Nad 10 milijonov delavcev je organiziranih v unijah, pa so politično brez moči. Tudi drugače je nima toliko* da se bi moglo iznebiti dveh voditeljev, ci držita to maso v razkolu in emi, da ne vidi, kaj se godi okrog nje.
★
V Proletarcu z dne 7, feb. je bil dopis z naslovom "Komentar-i iz DetroUa". Kar se tiče vsebin«, je resnica v njih pogode-na. Tega ne more nihče zanikati. Nekateri, ki se v njih ču ijo prizadete, so vrgli sumnjo za avtorstvo komentarjev rz Detroita na pisca tega dopisa. Ampak kadar jaz kaj porokam ali kritiziram, se vselej podpišem s polnim t imenom in za vsak |tvo> spis se smatram sam odgovornim. Kadar bo kdo prizadet f mojem dopisu, naj bo toliko strpen, da mi odgovori in
V naši naselbini v Detroitu vrši to delo klub št. 114 JSZ, ki je vedno aktiven v borbi proti krivičnemu ekonomskemu sistemu, za svobodo, bratstvo in nov družabni red. Pridružite se mu in sodelujte v njegovih nalogah. — Anton Jurca.
(Op, u.—Dopisa z naslovom "Komentarji iz Detroita" v Proletarcu z dne 7. feb. ni pisal Anton Jurca.)
zla, s katerim jo obdaja kapitalistični sistem. So pa med odpadniki socializma tudi ljudje, ki mislijo, da so šili stopnjo naprej. V mialih imam one, ki jim je nezmotljiv papei Josef Stalin. V svoji ozkogrudnosti niso v stanju zapo pasti, da vodstvo, k a ter* rja obožujejo, ni prav nič komunistično in še manj pa socialistično. Kajti režim, ki se od Hitlerjevega ali Mussolini-jevega v ničemer ne razlikuje, ne more biti vzor mednarodnemu delavstvu. Diktator, ki je pripravljen napasti mirno deželo in pognati v smrt njene in svoje ljudi, je enak vsakemu drugemu diktatorju, čigar namen je osvajanje, neglede na žrtve, kajti njemu jih itak ni treba plačati. Ako kdo to počne pod krinko delavske vlade, je zločin še toliko večji, kajti Mussolini in Hitler se vsaj ne hlinita, nego svoje namene in provokacije odkrito oglašata.
Ljudem, ki so z varnega a-meriškega zatišja tako vneto zaljubljeni v Stalinov "komunizem", je v njihovi zaslepljenosti nemogoče dopovedati, da dane« v Rusiji ni komunizma, vsaj v vladnih krogih in njenem sistemu ne. Tisti voditelji, ki so bili glavni sodelavci Nikolaja Lenina, so "likvidirani", to je, bodisi ustreljeni, ali pa v pregnanstvu.
Ko človek opazuje vso to zmešnjavo v delavskih vrstah, ni čudno, če izgubi še to malo energije, katero bi lahko porabil za delavski pokret. Čudi se, kako to, da je delavska izobraževalna akcija, ki jo širijo socialisti že toliko let, tako malo zalegla.
Vendar pa ni slika tako črna kot se zdi na prvi pogfled, vsaj pri nas v Mihvaukeeju ne. Klub št. 37 JSZ ima še lepo število agflnih članov, ki jih zveza ko-munizma-nacizma ni mogla o-mamfti. Nadejamo se, da bo ta klirb belež?! še lepe uspehe.
Bližajo se municipalne vo-ltve, v katere je. spet posegla svojo listo kandidatov Farmer-Labor Progressive Federation. Z njo sodeluje socialistična stranka in z njo vred tudi kkib št. 37. V ta namen priredi v nedeljo 10, marca v dvorani SST shod in potem kartno zabavo. Prične se ob 2. pop., oboje kampanjske svrhe. Ker so te volitve za ljudstvo našega mesta velike važnosti, apeliramo na vse rojake v tem okraju, da se udeleže te prireditve in s tem pokažemo, da smo pripravljeni skupno sodelovati za delavske koristi. — Joe Vidmar.
Hiti, da bi finski brambovci ruskega medveda polteno iTamlati li. Sramota je, da država, ki šteje 180 milijonov ljudi, napade deželico, ki jih ima le tri in pol milijona. Smili se mi rusko in finsko Ijtidatvo,ker mora klati drug drugetga brez potre be. In vrh tega, čemu so komunisti tako protestirali proti pobijanju žensk m otrok iz zraka v času italijanske invazije v Etiopijo in potem v civilni vojni v Španiji, zdaj pa sami počno lito na Finskem? Ako je bilo pobijanje otrok in žensk zločin v Etiopiji in Španiji, Čemu ni to zločin tudi na Finskem? Ne da se utajiti, ruski bombniki mečejo svoje strelivo na finska mesta in vasi in žrtve so večinoma ženske in otroci ter kajpada njihova stanovanja, ki jih rušijo. Vedno je StafKn zatrjeval, da je proti vojni, od lanskega poletja pa posnema Hitlerja stoodstotno in se je vrh tega še zvezal z njim. Ali ni to hinavstvo? Samo da bi vrag kmalu vzel Hitlerja, Mussolinija in Stalina, pa bo Že kaj boljše na svetu. Misflim, da noben posameznik ni toliko pameten kakor vsi drugi ljudje skupaj, zato je napačno, da eden misli v imenu vseh in se igra z usodo milijonov življenj.
Naši delavski listi naj kar nadaljujejo po začrtani poti. Kdor se z njimi ne strinja, mu ni mogoče pomagati. Se pač ne zavedajo, da igrajo v roke sovražnikom, katerih namen je uničiti vse, kar je naprednega md ljudstvom.
Proletarec se bori in piše dobre nauke že 85 let. Ne kaže mu drugega, karicor fti naprej s tem delom. — Anton Tratnik.
AGITATORJI
»ELt
ru 7
■ r
Iz wisconsinske metropole
MiUaukee, WU. — Prijatelji me od časa do časa spodbujajo, rekoč: "Kaj vraga ti Joie delaš? Ali spiš, ker že toliko časa ni glasu od tebe v javno-1 sti?"
Ob takih prilikah se navadno izgovarjam na nočno delo, ki mi zabranjuje aktivnosti.
Vendar pa moram reči, da je bil pravi vzrok moje neaktivnosti kritičen položaj svetovnega delavstva. Mnogi so zavrgli demokratična načela in začefli o-boževati diktature. Človeka obide žalost, ko opazuje bivše so-dringe, kako nudijo svojo pomoč raznim le po imenu "delavskim0 atkcijam. Ne razumejo, da je edini namen takih Organizacij zasledovati prikrite namene in pomagati v sluibe izbranim somišljenikom. Ne za-popadejo, da je socialUrtičnt po-dokaže da ni resnica, kar semfkret edini, čigar program in
ali pa na American Committee
pisal, kajti ie na ta način ostanemo lahko prijatelji. Moja želja je, da naj urednik Proletarca javno pove, da-li sem jaz pisal dopis pod nasiovom "Komentarji te Detroita" v Proletarcu z dne 7. feb., ker nočem, da se dolii nepravo osebo.
firdi apeliram m tfcrte, ki pišejo dovtfpe i Vi kritike, kateri so resnični, naj ae po«! njimi podpišejo, kakor *e pod vsako svojo stvšr jat. K*J bl se bati skrivati, Če so fskti resrrfčni. kajti pregovor praM, da resni ca v oči boda. fcodimo tolerantni in v kritikah stvarni, pa bo veliko boljše.
Danes niso več časi, da se spoprimemo fizično, pač ipa, da
smernice vodijo v rešitev č>ove-ške družbe. Razume se, da jih je med odpadniki mnogo, ki sicer veni jejo v demokratična načela socializma, toda ao odstopili, ker jim po imenu "delavske" organizacije ali stranke nudijo cenejšo članarino in več "privlačnosti". Ne razumejo pa, da tisto "cenejše", kar plačujejo, gre v korist oziroma za kampanje gotovih ljudi, ki se v volilnih bojih pehajo za službe. Članarina v socialističnih klubih je res nekoliko višja, toda gre v korist delavskega gibanja frn vzgoje, torej za skupni delavski razred. Dravska vzgoja je masi neobhodno potrebna, ako se hGče otresti
Kako se imamo in koj mislimo
Kemmerer, . Wyo. — Glede zime in mraza se nimamo nič za pritožiti. Sicer nam vreme ahko še veliko ponagaja, kajti ko bo v večini drugih krajev že pomlad, bo pri nas še zmerom zima. Kajti naša dežela ni samo država pelina. . nego tudi polna raznih muh.
Delovne razmere so so-so. Premogovnik Kemmerer Coal kompanije obratuje pet dni v ednu, kar je veliko. Pri nji so uposleni večinoma Slovenci. O-stali rovi tod okrog pa večinoma životarijo, naj bo pozimi ali poleti.
Pazno čitam dopise v Proletarcu in Prosveti in rečem, da se mi smilijo vsi neverjetni Tomaži, ki smatrajo vsa vojna poročila za potvorbo, torej bi bilo najboljše, da gredo sami tja in se prepričajo kako m kaj.
Novice poslušamo tudi v radiu in so enake, kakor jih čita>» mo v naših ali v drugih listih.
Kar pa se tiče ruskega napada na Finsko, jaz iz srca že-
Vm naravama, U j& poUjaja aa-•topatld la 4txitft atfttrftorji Proletar-ca, •• »tata aa kaši polletaik aia. NamraJ agitator, ki ptUjo celoletno, Ja »akalaiaa ? tam •« mu s dvema polletnima.
n. IZKAZ
Anton Jaakovfeii, Clovaland. O	17
Jokn Torcalj, Sttakaaa, Pa.	15
Cka*. Pogorelec, Chicago, III.	14
Jeaaia Dagarin, Clovaland. O.	13
Anton Zornik, Herminie, Pa.	10
Anton Skalar, Arma, Kant.	S
Mika Kruti«, Wiflard, WU.	5
Jatopk Ovca, Spriagfiold, lil.	4
Max Marta, Buhl, Minn.	4
Andrew Vidrich, Jokn«town. Pa.	4
Jo«. K I« rich. Dotroit, fttiich.	4
Anton Btaeicfi, Fontana, Calif.	4
Martin Baje, Maadoar Land*. Ps.	4
Vinc. Yek»etich, Mclatjre, Pa.	4
Bartol Yersnt, Afar*tpp«, Ps.	4
Anton Oroson, Sugarite, N. Me*.	2
Jo.epK Jež, Werren, O.	2
Anton Zupančič, Pt. Marion. Pa.	2
Joe. Snojr, Bridgeport, O.	2
Jihn ttscftts*. tmroil. Mich.	2
F rank Zaftl, Chle.gO, III.	2
Doaatd / Lotrich. ČMeaga. III.	2
Jo«. ifclhaNi*. t. Helen«. Mont.	2
Mary Mu.ich. Wo«t Alli«. Wl«.	2
Skupaj v tom is**s* (4 tedne, od 27. jas. da 24. fefc.) 132 nsročnin. PreJtnJS iafcas (4 tedn«) 172 naroč-nia.
........MM.....t.....M
PRl8TOPAJtE K
SLOVENSKI NARODNI J J PODPORNI JEDNOTI

naroerrfc m dnevnik
"PROSVETA
Stano sa cala Ista $«.00, pol lata $3.00
Ustanavljajte nova drufttvs. Desst Članov(ic) je trtbs ts novo dfrultvo. Naslov zs list in ta tajništvo je:
26S7 S. Law*4ale Ave.
CHICAGO, ILL.
..................
....................................
ZA LIČNE TISKOVIN« VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNIT6 NA UN1JSK0 TISKARNO
Adria Printing Co.
um N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Mednarodno protialkoholno gibanje i TO IN ONO
proalav* postane votika. Ko ae «Um, je etx> največjih izmed
Na Finskem imajo ne le prvovrstno zadružno tn delavsko prosvetno gibauj*. nego tudi močan pokret proti alkoholu. Negujejo ga socialisti kakor tudi v mnogih drugih deželah v Evropi. "Internacianala socialističnih nasprotnikov alkohola" je imela svoj četrti mednarodni kongres lansko leto v Helsinki, glavnem mestu Finske. Sedež te zveze je v Stockholmu na švedskem.
V današnji obliki je stara šele deset let, pa čeprav so posa
----I Cleveland, O.—Zadnjič sem
cialistične protialkoholne zve- inul čast pozdravni tajnika ze je v tesnih stikih z Medna- j mojega novega kluba it. 1 JSZ rodno strokovno zvezo, s Socia-1 v Slov. ded1, centru v Chicagu.
listično mladinsko intemacio-
nalo, z Internacionalo socialističnih zdravnikov, z Internacionalo Prijateljev prirode, s Socialistično športno internacionalo, s Socialistično vzgojiteljsko internacionalo ter z Mednarodnim protialholnim birojem v Lausanni. Iz tega je razvidno, da je podana dobra or-ganizatorična osnova za mednarodno vzajemno delo delav-mezen detželne protialkoholne »kih abstinentskih organizacij, organizacije stare že 40 let in lanskf, mednarodna konferen-četudi so delavske abstinence ca.\ Helsinki w je potrudila, organizacije že leta'1910 sku- Pf»*ati novih P<>t» za nadalj-šale ustvariti mednarodno zve- i nJe /azširjanje protialkoholne zo. Leta 1925 se je mednarodni ldeie n tozadevna predavan a socialistični kongres v Marseil- so	vso resnost dela
lu prv'5 pečal z alkoholnim »ocialiatičnera abstmentsfcega
vprašanjem. Na tem kongresu g'banja. _
je dobila nemška delavska ab-
Morda še ne veste, da sem zdaj član tega kluba v Chicagu, kjer sem prvič lzprevidel, da je socialistično gibanje potrebno
ritrdejo, pa pozabijo na vse. Tako se je treba spet obračati ha nekaj oseb.
i Pa znova vprašujemo: C&mu rj v metropoli močnega pokreta J&Zr
Zato ne, ker gredo ljudje rajše k ma*i, nest je eo-pake k bari, v poliikl so rajše demokrati
onih, ki imajo vložbe v njemu, člani pa smo bili prispevate I j i. Torej menda lahko govorimo o svojih ustanovah. Saj nam to dovoljuje ustava — Biti Righta 1 — Fraak Barbič.
S seje kluba št. 1 JSZ
Ckicago. —> Predmet, o ka-
in pa list, ki bi zastopal delav- ali republikanci, posebno če *e terem m je Vlila razprava v ko tab ka,kor trdijo H •ke interese.	M,m ob,J'ublJ* dti\h • ob .<;ne™ klul>u * 1	dne 23- fi (kaj so oni govorili o nj
nijo, tajiti pa je tudi ve5 ne mo- ce v tej InčTu ttffjmVe* Tcrrku, rejo, kakor so delaii nekaj časa ki so bHi doklej neorganizirani, lansko poletje. Do takrat so se V M U ao ^^J pristojni v bo-stlno navduševali za "umited karski lokal, front" demokracije proti Hit-1 gkcro vso industrijo žen kih ol\™»> zdaj Pa ,e	po- klobukov v New Yorku la luje-
men rusko-nermke pogodbe hi j0 2fdje in tudi delavci v nji fo čemu je Fln.-ka napadla Husijo v veliki ve?inl židovskega rodu. in eilednja se mora kajpada plače so si izvojevafi boljše, braniti.	j kafkor pa Jih imajo na primer v
Tudi pravijo, da Hitler ni ta-,Chicagu, toda njihno delo ni
več tako stalno kakor nekcč, ko je bič v tej industriji v New
stinenčna zveza pooblastilo, da pripravi vse potrebno za sklicanje mednarodne konference delavskih abstinenčnih dru-
O uniji UMW
Yukori. Pa. <
lavfkih listih
- čital sem v de-poročila o kon-
štev, Ta konferenca se je vršila venciji UMW v Columbusu, ko-l. 1928 v Leipzigu ln takrat je '^o je storila za premogarje. bil* ustanovljena v današnji I>0 mojem mnenju za tiste, ki obliki "Internacionala sociali-1 delamo v majnah, nič. Izjema
Tak list imamo. Imenuje se Pro'!etarec. Letos praznuje 35-letnico. Jaz sem njegov naročnik kakih 261'at. Čeravno so mi nekateri v Chicagu takrat rekli, da sem neporaben za delavski pokret, sem temu li«tu le dobil nekaj narednikov. Se celo k pokojnemu župniku Antonu So>arju sem šel in ga vprašal, da si naj naroči Proletarca. Nedeljo po tem je pridigal, kako je priše«. k njemu socialist s
socialisti
« i. ,	^ .„ ____________-________njemu, so
pa ,o lahko v naših loka.ih Še | bruarja, je oči vid no težavnejši, Ue -pozabili"). Dokaz je, ker| y0rku slovenski živelj močan s komunisti ne da jim b. bilo kakor pa reševati probleme v je kapitaCii^na Anglija napa-1 in upoštevan. Slovencev je v tieba pripadati v Browderjevo ino^m^vu. Kajti kadar preu- dla Nem,ij0f ne pa HjtIer An_ .s|a^n|kmniktmH obrtu Hk.er
stranko. Glavno je, da »o za|r.'d mo Evropo, zadostuje, da R]jj0 jn Francijo. Torej je ja-
tpremsmbo, drugod pa lahko govorimo, Če pa razpravljamo prisefcejo, da niso Socialisti, da o delu med nami, naletimo n*i so pravzaprav protfsocialiMi, in teikoče, ki zahtevajo več kaši v tak namen lahko ščitijo de-1 kor zgolj besede, lo, če ga imajo ln se boje zanj. i Predmet te razprave je bil, Nu, in vrh tega je treba v soc. "delo in odgovornost napred-klub plačevati tudi asesment. nih delavcev v podpornih or-Je pa križ to, da kdor prids ganizacijah" Razpravo je o-v met rope1 o, dobi okra? sebe tvoril Frank Aleih, ki je na
radi poljub- kratko omenil postanek prve
m o, nur ne, da je to "imperia-liftiina" vojna kapitalizma p: oti Nemčiji! ln da Nemčija ni **eč kapitalistična, je dokaz ! o, -i kapitalisti beže.iz nje in \ ada jim pleni imovino. Se-\eda bi lahko priznali, da razbojniška vada nekje mora je-
še zmerom precej mpoilenih, ampak med mat;o drugih so se kar nekam izgubili. V uniji so v-i, ki šs delajo "pri slamnikih", a sej se ne udeležujejo. Kar začudili smo se, ko so nam pravili, da so v Chicagu v uniji izde.o/aicev žemkih klobukov tuvi Slovenke v odboru, baje tri v žen-kem Ickalu in eden moški
dogodil razkol med pristali tvobcdomiselstva in onimi, ki so bili poleg svobodomisleci tudi socialisti.
Nato je govoril o aktivnostih,
Pla-
mati. Ljud jvo je že obrala, Ži-
takim in takim namenom. Pa I prijatelje, ki bi va racH poljub-j kratko omenil postanek prve|d,ni je , ,e Fcbrala> J>a mt>ra 1 pri -blckarjih".lMorda zato, sTaTn^T* Poudaril. Nu,, Uali, kakor so to delali, oziro- ka oli^e organazacije m raz-, pač - ^ sedaj tja, kjer so bo-1 [er nar:j„05ti lam bolj me-jaz nem ga takrat zavrnil lako- ma delajo v boljieviški Ru- kol v nji, in nato ustanovitev ;|ia8tV0f torej v blagajne pose-j^ne. Pri nas Slovenci ne-prid2-e ^T, gospod Sojar. ga čita- Uiji. Potem taJCHovek odnese naprsne podporne organiza- tlujočega sloja	|mo v up3:tev, tudi če se bi za
♦r±*kaiWne bi olačali^" ^ vtise iz metropole in si cije, SNPJ, v kateri se je tud Na Finskem« ~ "
pri uredniku Glasila KSKJ (ki	lo napraviti v nji Ampak oni,
je takrat izhajalo v Chicagu)."	* *> ^ okrog njega se nava-Tajnik kluba, v katerem sem Po njegovem odhodu obr-
sedaj, ima še zmerom dobro	nejo v nasprotno smer. blebeta-
besedo za dobrega sodruga	jo x rvam nasprotno strujo, P<>- |
se Rusija samo nimaH. A se ne brigamo, biani, kajti tu te je zbral ves;iam0> in t0 ^ svetovni kapiitalizem, da napa-
... , . .. , . „ f Cf> i« oni ki imaiodnwnn me-UiU	d» ie naivaž I kret pa ostane pri starem s svo-	stanavljanjii raznih nadaljnih
*' r ~ * " * • ^ « ___ I	_ . • I Z Z ^ 1 m----' Am i i >%% l tm tf^jl i tv% ■	iM^/lrvn.rnih nrorAnf^arii med »-
^-^H^H^HP Hi
la mednarodna povezanost so- -M", izpodkopovalci premoga
ticnin nasprotnikov a konola .	1X1 """j" u,,rv,,u OO* *mmr«v«, u« J*	-1 •	i:,.^	/vrtrflnfTflrii med a-
»d te*, časa naprej je dobiva	daJje motorniki. "tralor- nej.V podpirati to. kar je pod- j.* ^T'^	SZi Stovenci 'kat™m jo
_ "_____1	__ ii" i»iwlkAnnVfiloi ^Tnlrp naiboH Lotrebno in vre- Tako je bilo m tako menda	merskimi ^.ovencl, saitrim j»
dno Vse druJoj«T poetranako. bo, kajti govoriti je eno. ljudje	sledila kampanja za zdruze-
Nekateri pišejo, kam nosijo P* »o ljudje. Laskanje ni še
»voje ccipake. Kadar si jih mi i prepričanje.
moremo kaj pritrgati, jih damo
cialističnega abstinenčnega gi- eMlci odvodnih kanalov, gra-banja vedno več na svoji velja- ditelji tračnic itd. Tudi oni. ki vi. Toda že I. 1983 je dobila uposleni pri strojnih nakla-Mednarodna zveza z razpustit-	premoga, so deležni iz-
vijo nemških protialkoholnih holjšanja, ne pa ročni nakla-delavskih društev lo nacistih Idalci- v ^knjah sta namesče-
po
težek udarec; takrat je bil prenesen sedež Mednarodne socialistične protialkoholne zveze iz Leipziga v Stockholm. švedskim sodrugom se je kmalu posrečilo ozdraviti rane, ki jih je Mednarodna zveza zadobila z razpustom nemških delavskih abstinentskih društev s tem, da so vstopile nove deželne organizacije. DaneS se zveza kljub tež.kim in kritičnim Časom lepo razvija. "Internacionali socialističnih nasprotnikov alkohola" so danes pridružene deželne delavske protialkoholne organizacije iz Francije, Belgije, Danske, Anglije, Finske, Ho-landske, Švedske, Norveške in Švice. Vse te deželne organizacije imajo okrbg 43,000 Članov. K temu številu je še prišteti okrog 15,000 mladinskih članov. Tajništvo Mednarodne fo-
na po dva	rjs, ki za-
služita v najboljšem slučaju po $4 vsaki na dan. čita! sem tudi,
nje.
Izvajal je dalje o delu v povojni dobi in situacijo med mla-
vtil kovni isklijd Proleta rt a, ker Nedavno sem v Komentarjih din«, ki prevzema delo sUrej-
vemo. da >ih potrebuje in da čital, da sem se pritožil radi gredo v koristen namen. Ako jih na*e«a SU^vvnaksfrs dalavske-bi tudi drugi prispevali na tak ga doma. Nič ne vem, komu način, ne bi bilo slabo. Ampak sem »e pritožil: Ali Bogu, ali da je Thomau Kennedy dejal, j čudna so naša pota. Nekateri uredniku, ali predsedniku di-da plačujemo Alani UMVV jako I bi bili radi za vsakim plotom, lektorjev J. E. Lokarju? nizek asesment. Morda se nje- pa naj bo koristno ali ne.	Kolikor mi znano, »em le po-
ni u tako zdi. Ampak tinti, ki I	^	ročal, ne se pritoževal. Povedal
garamo v majnah, vemo, da ga Nekega večera smo se zbrali I$cm	kakor je bilo in je.
dostikrat težko utipimo. Na« j dvorani	ceTura slav-	*
Ših.
V nadaljevanju razprave je Filip Godina govoril o delu pokojnega Zavertnika in o taktiki, kakrAne so se one dni posluževali slovenski socialisti, da »o mogfi odbijati napade nasprotnikov in delo med narodom uspešno vrniti. Fr. Zaitz je jrovoril o preporodu klerika-lizma, ki ima nekatere sloven-
iPftni MMMMvt TIH VHakft dva .---VT----Z .	Iizma, ki ima Iit-Raiere bivvcii-
tedna fe 6™ a če Jjužtt $15 f T,*'" ^f' f^ i^l Na d*lniiki "e >< ** naselbina dane, bolj pod leana je r>oc, pa ce za-uu^is	Vnlro rariiriti nas ist in i>o- i.. ^ l.. —«,	-	• __.z____ t.^-.-
brega priporočila ni bilo, ker nekateri mislijo, da je naše delovanje "oi!d fashion".
Zdi se mi, da je glavno, kar dela oviro v marsikaki naši akciji, beseda "socializem". Te se boje celo taki, ki jih bi smatral za junaške bojevnike.
Neprijetnost komunistov v Franciji
Do 23. avgusta so bili komunisti v Franciji smrtni sovražniki Hitlerja. Zdaj ga morajo v rmislu nove sovjetske politike .podpirati. Mnogi so se temu odrekli. Drugi, ki so ostali zvesti komrntemi, Čeprav je sedaj s Hitlerjem, pa so predmet -mešenja in v javnosti zaničevani kot služabniki tujih vlad in izdajalci Francije. Mnogo je h:.o že aretiranih in njihove organizacije so uničene. Komunist v Franciji je danes isto kot je bil v Zed. državah v prejšnji vojni "progerman".
ali 10, ali $25 na dva tedna, Vrh asesmenta ima premotrar še posebne st ro6ke s svetil j ko, plačati mora razstrelivo, kovača, vagača, kazni itd. V našem lokalu je mora) vsak član plačati zaradi motormana, ki je bil oddovljen, $3 posebnega a-sesmenta v korist tridnevne stavke. Prizadeti je dobil sfvoje delo nazaj in mašina J..L., ki jh ne smatram za nič dobrega, Čitamo, da se bo XII. redni je tudi zmagala	zbor JSZ in Prosvetne matice
Tu. kjer jaz delam, ao nam	* «evelamin ozirotna v
vzeli za izredni asesment fe-	*»m«>J Colhnwoodu.
bruarja in mesec .prej vsakemu	P™»«<»»j.	J*?
dolar. Pri tolikšnem ^i,, ; 1934 Obeta se mnogo ie sedaj.
članstva, kakor *a ima UMW, ker ^ ^borovani« pnvablja-to veliko pomeni.	jo vebko p««etn.kov. Trni. n«
zadnjem zborovanju JSZ in
Na seji lokalne unije sem pro«vetne matice pri nas jih je v«prašal, v kakšne namene se bo bik)f Vsakdo ima kakega prija-porabilo to vsoto. Odgovorili tejja v metropoli, ki bi ga rad so mi, da ne vedo. Meni se zdi, obj*kah Tako pridejo skuipaj in da bo Šel ta denar, kot po navadi, v prid agitacije kandidatov demokratske ali republikanske stranke. Zares se mi čudno vidi, čemu so unijski voditelji tako .prismojeni. Saj bi vendar lahko vedeti, da kapitalisti lahko sami financirajo omenjeni dve stranki.
Joseph Robich.
li, kako razširiti naš list in po-|i0 0 kimavcih v direktorju, s jr 5ati nase gibanje. Prav do- polnim povdarkom, da ne
več voliti kimavcev. Tako se je izrazil sam ^predsednik direktorjev. Ampak oni, katere je izzival, mu niso odgovorili.
V gospodarskih ustanovah se razpravlja o gospodarstvu — praktičnem in he praktičnem, kritično in s hvala m i. Izrečena je bila ugotovitev, da je pri SDD prinesel v letu 1938 vsak utrženi dolar manj ko 6c čistega dobička, nekje drugje lGc. in v tretji slični ustanovi pa kar 24c.
oblastjo in vplivom ko kdaj prej. V veliko škodo delu za napredek v takih naselbinah je, ker so opustili socialistične klabe, nadomestilnih naprednih organizacij pa niso ustanovili. Prav tako je nam v kvar silovita raz kosa nost v ameriškem delavskem gibanju. F. S. Tauehar je izvajal, da je na prošlost najboljše pozabiti in gledati rajše v bodočnost. Je za nadaljevanje protikleri kal nega boja, toda prepirov s komunisti se ne bi smefo jemati tako resno, nego bi bilo boljše odgo-
da Sovjetsko Rusijo in jo uniči. Tudi ni res, da je Rusija kdaj Italijo zalaga« a z oljem, posebno ne v njeni vojni z Abesinijo. Statistični podatki so jim vsled tC4a laž. Resnico ta je in zahtevajo, da jim verjameš. In Hoover ni nikoli delil živeža Rusom, nego samo belogardistom ...
Taka je torej "situacija" pri nas. Napredni smo zelo, a v ."labem vremenu ne gremo iz hiše. Le naš prijatedj Kotar je šel v Oleveland na banket Napreja, kjer je bil oglašan za glavnega govornika. Kotar ima veliko skušenj z Delavsko Slovenijo, z Delavcem in njunimi takratnimi komunisti, in pri obema se je opekel. Ker je navdušen, se sku&a še v tretje. In v tretje gre rado.
Opazovalec.
Kd:r ima v tej stroki pri na« količkaj stalno delo, t« uži dobro. Ampak teh je čezdalje manj. — P. P.
PRIREDBE KIIIIOV
J. S. Z*
Slomnikorsko unija v New ^k:ago, iix.
Na St. Clair Ave- je klubivarjati jim v šaljivi obliki, je društev SND prispeval $8,000, dejal.
p ačaii so na vknjižbo $5,000 in Seji in raz^avi je pTedsedo-obresti. Kegljišča nimajo. Po- val Anton Garden. ki je ugoto-ročilo je bilo v Enakopravnosti vil, da bo treba o tem še govo-z dne 21. feb.	I riti, če ne prej, pa ko bomo raz-
Da, tudi mi smo delničarji pravljali o a«endi prihodnjega SDD. Društvo, v katerega spa- zbora. — Poročevalec.
Yorku spet zmagala
New Ycrk. — V Nevv Yorku kjer /e rzdeluje največ ženskih klebukov, je unija že dolgo priznana in močna. Imenuje se United Hatters, Cap and Mil-lirvery VVorkers' International Union, Pod njenim okriljem je v New Yorku upo&leni-h 21,000 delavcev in delavk, med njimi tudi prtcej Slovencev.
Zaradi krize in zdaj še zaradi rut, ki jih nosijo posebno d2-
MAREC
CLEVELAND, O. — Zabavni večer, ki ga priredita klub il. 27 in soc. Zarja aa člane iit prijatelje v petek l.*inarca v prizidku SND.
CHICAGO, ILL. — Slavje 35-let-nice Proletarca v nedeljo 3. marca v dvoraai SNPJ.
MILVVAUKEE, WIS. — Shod in kartna sabava klnba it. 37 JSZ v ne.
('eljo 10. Marsa v dvorani SST.
VVAUKEGAN, ILL.— Kartna aa-bava kluba it. 45 JSZ v soboto večer 9. marca e »podnjik prostorih SND.
CHICAGO, ILL. — Koncert "Sama r ca v dvorani SNPJ.
APR1L
CLEVELAND, O. — Pomladanski koncert soc. Zarje v nedeljo 7. aprila v SND na St. Clair Ave.
BKIDGEPORT, O. — Majska pri. reditev kluba Naprej it. U JSZ v soboto 27. aprila V društveni dvorani.
MAJ
BARTON, O. — Konferenca Prosvetne matice ta JSZ aa vekodni Ohio ia W. Va. v nedeljo 26. maja ob 10. dap. pa farmi s. J. Skoffa v Bartonu.
WESt ALLIS, WIS.—Konferenca
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
S
I — ,
J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ^ ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
^ _ s
I

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA

_i
Naslov zo list in tajništvo ie;	S
T Ko. Lafvitdale Avenne fc
( hirntfo. lllittafiA
Naročnina aa Z drniene driave (laven Cbscaga) »a. Kanade K .00 na letet $3 00 aa pol leta; $150 aa čotrt letai t« CKicafo ia Cinaro $7.50 aa celo letos $1.75 ta pol letat aa inosomstvo $f.#0.
i
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ta v delavnicah, ki ao jih ustavili rtavkarji, morali ostati doma. Teh je bilo 27,000 in država Michigan jim mora plačati blizu tri milijone dolarjev zavarovalnine. Kompanijam to ni všeč, delavcem pa je ta odk»k ne le koristen, ne^o tudi pravičen.
Mrs. C. P. C rane je tožila
srvojepra moža za ločitev in jo dobi'a. Vrh tega bo od njega prejemala petindvajset tiaoč dolarjev na leto. Razporok a je v red»u, ne pa vsota. Kajti kakor njemu in njegovim prijateljicam, jo služijo tudi nji delavci in delavke, izmed katerih marsikdo ne bo prejel $25,000 vse svoje življenje.
Delavska stranka v Angliji podpira vojno :prt>ti fiK'leriznui in to naglasa v parlamentu in kjerkoli ima besedo. Komunisti In fa*Mti v Angliji pa so proti sedanji vojni, prvi v interesu Rusije, druijl v korist Nemčije, torej oboji v korist obeh. Kako sodi o tem delavstvo v Angliji? To je namreč dežela, kjer je komunistično gibanje (v korist Rini je) Ae dovoljeno, kjer lahko delavci poriuftajo pa radiu bodisi Cham4berimina ali Hitlerja, in berejo časopise kakrftne si sami izberejo. V londonskem prolotarskem pred<?1u Si Iver-tovvnu ao imeli nadomestne volitve za podanca v parlament. BurŽvazij« v tem okraju ni. Le
proletariat. Glasoval pa je takole: za poslanca delavske stranke, ki je za poraz hitleriz-ma in proti ponovitvi versaill-ske "mirovne" pogodbe, je glasovalo 14,348 delavcev; za komunističnega voditelja Harry-ja Pollitta in s tem za zvezo Moskvo-Berlin 966 in 155 za fašističnega (Hitlerjevega) kandidata Thomasa M orana. Izida teh volitev je napeto pri: čskovala vsa angleška javnost.
Rumunija in Bolgarija sta se
baj*e pobotali. Ampak samo vsled .strahu. Lahko pa ae tudi dogodi, da ti dve deželi res vzajemno razre&iti svoje spore, kar bo vsekakor boljše, kakor da bi se preipustiK za orodje imperialistom v boju druga zoper drugo.
Rdeča armada v Sovjetski Rusiji je 22. februarja praznovala 22. obletnico. Prvotna je bila res rdeča armada. Vojaki, delavci in kmetje so .<* idnužili v nji in zmagAli v civilni vojni. Prvi resnični organizator rtleče armade je bil Leon Tw>cki. V Rusiji ne sme tega nihče omeniti, kajti po njemu bi bHo. Današnja rde#a armada ni več idejno rdeča.. Do pred par leti m> njeni vojaki Še morali prisegati zvestobo mednarodnemu delavstvu in svetovni revoluciji. To je bilo odpravljeno. Danes morajo v svojih zaobljubah za-g o ta vi j a ti zvestobo edino svojemu poveljstvu in Sovjetscki Rusiji.
Kako je z nosim gibanjem v Detroitu
Detroit. Mich.—Sedeče stavke ao dale nagemu mestu veliko reklame, kajti izgledalo je že, kdor je bral časopise, da se je pri nas začela prava revolucija in se razpleta >po vsi deže1 i. Ni treba drugega kakor obse-deti na de Ki m le sedeti ter ležati pri strojih v tovarnah noč in dan, pa bo zmaga.
Tisto začetno navdm&enje pri sedenju je splahnelo in zdaj samo sedimo, zato je agitacije za unije in na* pokret jako malo.
Tako "sedanje" ima slabe posledice tudi za JSZ, oziroma njen tukajšnji klub. Nameerto, da bi pristopali vanj novi čT.ani, so Ae nekateri prejšnji obsedeli toliko, da jih ni več zraven.
Pravijo, da se nekateri boje za delo, pa so najrajše "tiho". Ali ni to čudno? Postavo imamo, ki pravi, da se ne sme nikogar odsloviti zaradi pripadanja v unijo ali vsled prepričanja, unijo imamo, ljudskega župana, Murphyja v vrhovnem sodi&u, pa m vseeno bojimo!
Nekateri rojaki so v Mago-stanju, -pa jim zato ni treba nič več lirige za pokret. Drugi so brezposelni in je stiska v žepu, nejevci ja, ker ni prilike za zaslužek, pa se hudujejo nad onimi, na primer tudi nad klubom, k| jim prav gotovo ni ničesar zl< rn storil.
Nekaj ča*a m nam zelo nagajali naprejevci in njihni so-potn kl. Toda od kar njihovo glasilo ni več "anti-fašistično", sd bolj tiho. Zveza med Moskvo hi Berlinom jim je neprijetna zadeva in jo neradi bra-
kleta in mlade Ženske, je indu- klubov JSZ ir druitev Prosvetne ma
strija ženskih klobukov jako l*« «« IHitiois m Wiec*aaSn meseca
prizadeta. Milijone žensk si po-kriva glave z rutami, ki so poceni, izdelane s stroji takorekoč brez delavcev, dočim so pri izdelovanju klobukov potrebni poleg strojev tudi delavci in delavke.
JUNIJ
CHtCACO, ILL. — Piknik v korist Proletarca f nedeljo 90. junija na Keltov«« vrta r W»llew Springs«.
, STRABANE, PA. — Konferenca klubov JSZ ir društev Prosvetne ma-
tice v nedeljo 30. junija v dvorani
Lastniki tovarn ženskih klo- druitva it. 135 snpj. bukov so uniji predložili seda- strabane, pa. — Piknik konji neugoden položaj v števil- f«re«»ce klubov jsz ia Praoretee mi-kah in rekli, da propada kom- | tiče aa aap. Penaarkaaijo r nedeljo panija za kompanijo. Zato bi bilo na me-tu, ako začne unija z njimi kooiperirati tako, da bo dobro ne samo za delavce in delavke, nego tudi za delodajalce. Ena izmed točk nove po-gtKlbe dofaČa, da mora vsak delodajalec ob koncu tedna nave-•ti uniji točne vsote, ki jih je pkijal svojim delavcem. Vzrok je, da so nekateri podjetniki "v sporazumu z delavci" plačevali znatno manj kot določa upij-ska ledvica in vsled tega lahko uepeSno konkurirali onim podjetjem, ki so se unljske pogodbe točno držali.
Nova lestvica določa za operatorje (izdelovalce) klobukov $55 minima-lne plače na teden za 35 ur dela. Blokerji imajo po $2.75 na uro na podlagi a-kordnega dela. "Trimarji" (moški in dekleta, ki delajo na-stve na klobuke) imajo po $1.10 na uro. Vrh tega je unija zdaj pritegnila v svoje vrste tudi razpošiljalce in druge delav-
36. junija aa Drenikoeib prostorih JULIJ
CLEVELAND, O. — Slavja 30-let. niče klube it. 27 JSZ ia piknik so«. Zmrje v nedeljo 14. jatija na farmi federacija SNPJ.
AVGUST
STRABANE. PA. — Piknik kluba it. >1S JSZ v nedelje 1$. avgusta na Dreniltovib prostorih.
OKTOBER
CHICAGO, ILI__Dramska prod.
stava kluba it. 1 J5Z r nedeljo 20. ok-tobra v dvoraai SNPJ.
Ste Ameriški družinski koledor že naročili?'
»OMOfrOOOOf
IBARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
T«l. 1471
424 Brotd Street JOHNSTOWNt PA.
♦M>MMMMMMMMMM»»
PALANDECH S YUGOSLAV. AMERICAN RADIO BROADCA5T everv Saturdajr, 3 to 4 P. M., Station WHIP. 14SO kilocjrcles. (First Station on four dial.)
MMMMMMMMMMMMM
hmmmmimmmimi I4M»
MILLER'S CAFE
5205 9«. Clair Ave., Cleeelaad, O.
Fino piro, vino in iginj«. Vank p*. tek ribja r#^erja, ob aobotah ko-koAja. — Fina poatreiba. Dobra ir^dba.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND 3URGCON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—«580 Daily At 3724 W. 26th Street
Tat Crawford 2212 At 1SSS W. Cermak Rd 4:30—5:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointinento only
Residonoa Tal. t C*awfard 5440 If aa aasvrar — CaR Austin 5700
A Yugo*lav Weekly Devoted to the
liitereet of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yu,go&lav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIV B
COM M ON WE ALTU
THE TIME HAS COME
On Sunday afternoon, beginning at 3 oclock, in the SNPJ hali, our 35th annivcrsary manifestatio-n, whkh has ocen before the publk's eye these past few weeks, over the ether vvaves and through the printed word, wiM take plače.
PROLETAREC—the voice of the Yutjo«lav worker—to-day, on its 35th birthday, steadfastly and unfalteriitirl.v hues to the path of its charted course of championing the cause of the workiivgman. The downtrodden maases—struggling for their rightful plače m the sun of a new economic order, in vvhich the rights of the common man and the now ^overeigned rights of the mighty moneyed interesrts will be equalized; in which labor-saving machinery vvill be employed to benefit all mankind instead of only the jprivileged few, and the vast army of unem-ployed wiW be put to work; and, in whkh the root of all evil, the caipitailiatic profit system, wili be replaced by a cooperative, humanitarian form of socialized government.
These are some of the basic reforms for vvhich PROLETAREC has campaigned all dovvn the corridor of years of iU his-tory. To this mighty cause—the struggle of the laboring masses for »liberation from the clutches of a eruel, inhuman, and unjust economic system vvhich makes no distinction between man and machine—vve rededicate ourselves.
This anniversairy jubilee commemorates our 36th year in the labor movement Looking back dovvn the years, all the good accomplLshed can be seen prominentlv reflected in the thousands of stauneh, faithful, men and women determinedly rallied to our cause, and in the influence of our movement among Jugo-slav laboring masses in general.
REFLECTIONS
By RAYMOND S. HOFSES
Wk«t«v«r opinion one may have about the American Youth Movement, it is stili in order to defend the Youth Congress againat Preaident Roosevelt'« "tvveddle" rebuke.
While young men and women 4lonly know vrtiat they read in the papers," the experience of us oW-sters should teach us to be wary about any Presidenfs pledge to keep the nation out of vrar. When the Youth Congress asserted its fears that our present administration's foreign policies vvould lead to war, that was not "tvraddle" at all. It was a thoroughly justified assertion by repi esenUtives of a generation which is locked out from opportunity in pešce but vrhich vrill be called upon to do the fighting and dying when and if war comes.	,
Any »tatemont or poaition affect-ing the very liveo of thoae vvho speak is serious enough to deserve more than name-calling. The vietima of vvar have to speak up before vrar comes, if at all, and shoukl not ba suubbed or ridiculed. Their judgment is, I verily believe, at least as good as that of anybody else in these con« tiadictory times.
The bad taate of Mr. Roosevelfs aetion in attempting to bruah aside a vital fear vrith a nasty word ia all the more apparent wh«n vievred in the light of thoae events vrhich im-mediately preceded the first World War in which these United States en-gaged under a Democratic president.
Mr. Roosevelt'« "assurances" are not very re-aasuring to those who fear that they may be forced to become cannon-fodder. ,<Nobody has asked them" to fight in Europe's wars is the best vvhich the President has offered. He didn't add the significant word "yet," but there is ample ground for apprehension.
Looking back to the year 1916, we see a nation which tras lustily singing "I Didn't Raise My Boy To Be a Sol-dier" while Europe was already more than two-years-deep in mass slaught-er. We also see a populace which reflected Woodrow Wllson to the White House for no other reason than be-eruse "He Kept Us Out of War."
Yet, within a fevr months the nation vvas to be plunged into the vrar upon the recommendation of the very man who won popular endorsement for keeplng out.
Perhaps, sometime around Februar, 1916, Mr. Wilson might also have branded as "tvmddle" the fear that American investmenta in other lands would involve this nation on the side of thf Alli««. Certainly, no-
happened because events and policies lead right up to war—because, to use a line made famous by Mr. Roosevelt, the political and economic rulers of America had "planned it that wb y."
SUNDAVS PROGRAM AT THE SNPJ HALI
CHICAGO.—80 singular an occa-sion as ProleUrac's 36th anniversary b deaerving of the very best and very highest standard of entertain-ment it is possible to prepare. Such is the consensus of opinion of the committee which is arranging Sunday's pi ogram. We hope you agree with this and, upon heering the program, you vili be in agreement that we have satiafaetorilly fulfilled our aim.
Speech making, singing, music and dramatics, have oeeh introduced in delightful vat ioty.
"Sava", Chicago'« Slovene labor chorus, under the direetion of Jack Muha, vvill sing "Delavski posdrgv" (I. B. Blobner) and "Nai prapor" t A. Kukovac).
The Jugg s iste rs, Mary, Erneatin« and Lucille, a vocal trio, in their Chicago debut, will be heard in a selec-tion of Slovene and English Songs of the People. They will be accompanied by Frank Kubina. -
Louise Kelemenk, fan»ed sopran o soloist from Gary, Indiana, will sing "En starček je fivel," "Kaj p« dekle tukaj dala*," <40, ti fanti« miloarfcni," and "Tam na vrtni gredi." Accom-paniment by Natalb Letnatt.
Miteful but mighty Eddy Udovich, knovrn for putting audiences in stich-es, vrill entertain in hia own inimit-able style, with a selec t ion of Slovene and English songs.
"Sejalci" (Sovvers), a short play dramatising labor, vvritten by Ivan Molek, wUl b« enaeted.
The čast includes: Angela Zaiti, Kristina Turpin, Alice Artach, Ann Pogorele«, Frank Bisjak, Anton Garden, Joseph Drasler, Oacar Godina, Vinko Ločniškar. Charles Pogorelec, Marya O mahe n, and Louis Beniger.
And novr a vvord about the speak-ers. Eminent labor journalist and editor, Etbin Kristan, is one of the moat hlghly esteemed men in Slovene literary circles today. Formerly editor of Proletarec, he is nov* editor of Cankar's Herald, a Slovene lkemry journal of national prominence and
No, if e not moro "taraddle" to vievr with alarm vrhen this nation violates economic signala to Iend vast aums to a nation whose future U in doubt! circulation. The last time he jq»ke in It'« a step in the direetion of a fight. Chicago vras at Proletarec's picnic
And the American people have a right to object to taking that step.
It is an encouraging fact that there are at least a few people who rejact the Presidenfs hints that they should leave the matter of peace or war to him. A leader vvho repeatedly voices his ultimat« goal as the salvation of a private profit economy, /aho ex-periments vrith human misery in an attempt to make a scarcity economy funetion in the face of potential plenty, and vvho permiU youth to be barred from opportunity until such time as youth oan be used for the profit of an owning class—such a leader, I insist, has no right to aak the youth of his nation to sign a biank check on the bank of interna-tional relations.
What the Youth Congress said in effect to Mr. Roosevelt is: "We don't trust you." And there is no good reason why they should.
JSF Junior Guild Meeting, Pietures
CHICAGO.— At tihe meeting of Bianch No. 1 JSF, last Friday, it wae decided that the Branch and Junior Guild vrill be, photographed separat-tly and the pietures reproduced in the 1940 jublee issue of the Msy Herald, whieh vrill be dedicated to Proletarec's 35th anniversary.
At our meeting Friday, March 1, Junior Guild members vrill hear more about this—the date on whkh pietures vrill be taken, the plače, etc.— therefore it b very important that every member attends.
Meeting vvill be at the usual plače, the Slovene Labor Center. Let's all be there, members, rain or shine.
IMPORTANT NOTICE
CHICAGO. — To all members of Branch No. 1 JSF, who failed to attend the last meetinj and consequent-ly have not voted on convention delegates, please be informed that thif is a duty you should attend, there fore, sometime bet-ween now and March 14th find time to contact th«
body saw clearly enough Into the | s«cretary at 2301 So. Uwndale Ave.
future to prediet that a man named Gregory vvould oc«upy the Attorney General'« seat and teli the American people to "Ob«y the lavr and keep your mouth shut." But those things happened, together vrith the »laught-er of civil liberties by the Bnrlesons and Palmers of those days. They
ESSENTtALS FOR YOUR READING U8T
The Čase for Socialism
By F rod Handorton
In clear, conciae term«, the author state« the fundamentals of Socialism, and then ansvvers vrith detallad a nai. ysb and strkt loglc the main ob-jections a« advanced by leading anti-Socialist thipken, vrriters. and speak-trs.
Priče 25 centa
Order from PROLETAREC 2301 S. Lavvadale Av«., Chiaag«, III.
for a ballot on vvhich to caat your
vot«.
Illinois is entitled to twenty delegates. You vrill find tvrenty four can-didaten on the ballot. Vote for only tv,enty of them.
CONGRATULATEl)
The American Slav, with vrhich Is comblned The American Slavonic Review, in Its February issue com ments editorially on Proletarec anc our 35th anniversary.
The Amerkan Slav b edited and published by W. J. Melnik, monthly in Seattle, Wash.
some fevr years ago
Little b nec«saary for us to say about Prof. Majmard C. Krueger of the Univeraity of Chicago. Those who lave not personally heard him on any of hb numerous speaking engage-menta among labor, cooperative and school groupa. are acquainted urith him through the Unhr«rsity of ChL cago round table broadcasta.
The o p« n ing addreas vriU be made by editor Frank Zaiti, vrho -vrill act as chairman of the program.
rhe aell-likeJ music of Johnny. Gorshek s Orchestra, convoyed by a lrvely group of comrades and friends from Springfield, III., vrill conaider-ably highten the «p»rH of the whole affair.
A late call from Waukegan informs us to reaerve chairs for at least 30 of their comrsdes at the supper Uble, Out of tovm delegations evidently vrill be large.	9
Why not make another effort to contact your friends and get up a party for this day? Thcy nor you shall «ver regret It.
A Cokle Mettage From Eero A. Vuori\ President Finnish Fed. of Trade Unions, Helsinki, Finland
4 "Workers of America:
"Thank yo»i for your aid to our suffering civilian population.
"Finland has become the vietim of unscrupulous aggresaion in uttar db-regarvl of our country's desire for peace and her readinesa to negotiate. Th« Soviet Union has tak«n up arms againat us to achieve ita aim«. It« aim and object are the conquast of Fin. land and the destruetion of hfr people.
"Organised labor in Finland re-gards Soviet Ruasi«'* a?t of aggres-aion aa an imperialistic attempt at conqtiest. It vvas for these reason« that Finnbh labor unanlmoualy re-»olved to support the perljam?ntary government of the country and to join forces vvith all other ta the de-ftnee of our country's freedom and independence.
"We sre fighting an immeasurable Huperior force but vre ar« conacious of th« valu« of our liberty and of the necessity to protect our democracy. We ar« fighting to repel Bolshevist imperialism from our country. The superiority of the enemy doe« not fr^ghten us in our life and death struggle.
*4We have received much *ympathy and material help from the whole vvorld. The raighty democracy of America and its liberty-loving people have also given proof of their friend-»hip. But the stregle gi-ows fiercer daily. Th« enemy's great superiority can erush us unless vre obtain effective help.
"We hope the virhole vvorld, and especially organised labor in America, realise our position. We are deep-ly m o ved by the aaabtance already given u« by our American brother« and vre venture to r«ly on your further support.
"In the great forest* of Finland a battle rages novr for democratic freedom against imperialistic dietatorship. This vaar, wo{kers of America, b being vraged for the future of our small nation and-for the future of its ^rkers."
(Signed) Finnbh Federation of Trade Unions, Eero A. Vuori, President.	- M '
GOOSE STEr
CHICAGO.—A current and typical exi*mple of arbitrary cenaor^hip jn Chicrgo b the p«»lice censor bo#rd's ban on the movie "Gooae S<t p" (former titlc "Hitler, Beaat of Berlin.") Chicago is the only corrmunity in the iiitire United Statea where thia film b banned.
Although the Hay« organ nation gave the pieture ita aeal of approval and New York, Pennsylvania, Vir-tinia, Ohio. Detroit and the National Board of Review pansed it, th« Chicago polic« censor board *till pernat« iu banning it.
YOUR WORLD AND MINE
By NORMAN THOMAS
Let's look at the political situation. the President has more supoort, if John L. I^evris* eriticbms of the N«w 1 the various GaJlup and Fortune poli s l'eal for vvhat it has not done were ure right, ttrnn on any other bsue. aubstantially souml; so . vrere the ; John Leuis ciosed the miners convention vvith an important warning K^ainst letting America get into vrar. So far, so good, but neither John L. L« vri« nor any other Is bor leader has con:»picuously fought against the varioua policies whirh may take us
criticism« of Lewia' enemiea, AFL labor leadeta, Mathew Woll and com-pany. The latter group, unlike Levris but like the Rrpublicans. seem to believe that at this late date unreg-uluted capital i«n (in which, hovvever, labor ha* the povver of collettive j into vrar.
What I
How does it happen, then, that the	bargaining) con solve the problem of
cenim rs do not permit Chicagoans to	producing abundance and «hai ing it
»ee "Goose Step?" The eiplanation b	e£iuitably. That can*t be done.
simpU : Chicago ha« an antiquated	u u certminl tnje that the Neu.
censo.sh.p ordinance under vvhich an	Dea, has| C(>nie ^ an end of effective
antKiuated police censor board exer-	pUnni for ^^ improVeinent.
ciMa ultra modern dictatorial P«wer.	Roo#€Velt haj! COItW)itted himw.,f
Itistheverys«nu.systemofcenaor-	nrimment economie8 and a cut in hip wh,ch vraa ^Ublished in 1907 , bud^t effective for ^^ 8ervices.
uhen the first movie houses were	Rccent|y hc ^ been mwre carelew
than usual about the country'a finan-cial situation.
openei, and has not been changed since.
One of the flim*y and arbitrary ex-cuses of thc censor« for denying Chicagoans the right to see this film vvhile the people in the rest of the United States are free to nee it b:
The President is right, of course, in pointin? out that vvhole national income has risen since 1932, but by no means ha« it risen as eompared
..o	"	iroV	" " vrith 1»29. It b stili something like
'Because it 1« propaganda against the fl 4f000.000,000 les« than in that German Government and features
"ZARJA" W1LL HOLD LEAP YEAR SOCIAL
CLEVELAND, ČMoi^n Fridiy. March 1, SociaHat ^Zarfa" vrill hold d social for its mei»bers, friends and sympathilers.
It vrill be held ln the a« ne* o f the Slovene National Home, vrith refresh-uients, dancint, and a short program, including singing, whisUing, and re-citation«. '	''
To aH membeiVand friends of the Socialist "Zarja" chorus, vre wish to ext«nd a slncer« invitation to join the fun and fanfare.
Rcinember — March 1, "Zarja's" Leap vear social.
Pvblicitjr Committee.
A Californian ha« invented a device to hold dental floss on the end of e toothbrush handle for use vvithout placing the fingers in thc mouth.
An Inventor haa combined a chair and Uble for infanta in a device that folds flat like a card table.
CLEVELAND ACTIVITY
CLEVELAND, O. — There is a great deal of activity on the Flnnirfi froat, much activity on the open sea, some activity on the western front, and last but not least, there b actlvity •>n the Clevelan<l front.
Yes, in Clevelan«! the 8oc. "Zarja" is stili aetive on the cultural front, despite lack of reports on ita activities.
VVhat b "Zarja" doing?
First and most Important, "Zarja" is building up its membership to a point vvhere it vrill soon become one of the most impressive chorus©« in Cleveland. Despite the lamentable fact—people claim there b a lack of interest in Slovene culture on the part of the American Slovenes — "Zarja" has managed to reeruit a jreater part of its ncw members from just this group of young people. I feel that this group vrill some day develop into fine young men and women, vvho vrill carry on the cultural and progressive vvork that has been inauguratcd by their fathers and mothers.
Pro-conccrt Social
When "35arja" present« a concert, there is a great deal of vvork in-volved. In order to do thb work, It b neca«sary to secure the cooperation of aU members. Consequently, there b no time for dance and p1ay on concert day. In order to retain equilibri-um betvreen vvork and play, "Zarja" has aet aside Friday, March 1, for a "I^eap Year Social" to vvhich ali sym-pathixers and friends of the singers are conliany invited.
The affair vrill be held in the ann«x of th« S. N. D., and admission vvill be gratb.
Y«s, there vrill be a short program made up of such "Zarje" talent as vvhistling, piano playing, singing, and d.tncing. In order to give the vvhole tli ing a leep-yaerish look, th«re vrill b« such a rule a« "girl ask boy" to dane«, and young man pays forfelt if caught asking girl.
For an entertaining and exeitinv evening 'Jfeomt and pUy the "Zarja" Turkman.	-
The United States exported 2,761,-594 tons of serap iron and steel in the flrat nlne months this year, com-iwred vrith 2,177,839 tons in 1938.
brutalities, injustices and cruelties of lhe Naxi regime and which vve feel that being a r.eutral nation vve cannot sanetion."
Even after the produccrs cut the film and eliminated the scene in vvhich a priest b stripped of hb clothes and hb rosary beads stamped on, it wa« again rejeeted.
Publish Pomphlet On Reed-Battuello Čase
yeer but vve have ai least 6,000,000 more people of vvorking age novv,
American Outcaiti
Fortune, in its receqt survey, pointed out that 23 per cent of Americans, through unemployment, vvere outside the norma! economic system of the country. That b a tei 1 ible aituation for vvhich the Nevv Deel and the old alike offer no adequate remedy.
Where John L. Lewb on the one ; hand. and Matthevv Woll on t^ie other are wrong, is in the assumption that they speak for the rank and file of
WILSONVILLE, ILL. — Twenty-	or xndeV*: f^ft influence
five thousand 24-page pan^hlets re- labor11,n 0l>P°»»tion to Roosevelt. It vievving the caae of Dave Reed and ?t,U that »n domestic policies
John Battuello. deposed Progressive Roowv^t h"f <lone	r»l^hcr thftn
Miners' official« were being distri- V™ thanl.,Rbor' which stili accepts buted thi« vreek by seores of rank and theu capitalistic system itself, ha« a file committees vrho are taking the \r*hx toexpectIt»stiri true that issue to the union's memb^ rahip » nua. relhng and divided labor move-
throughout the coal field« of the m®5* haf not been " ■ P®«tion in-
telhgently to urge the President for-
» . . n „ 1.	,	varcJ. Roosevelt ha« political strength
Reed and Battuello served a. pres-	tho rank and fUe of the unjong
Went and board member of the which ^ own )eadens ^ not u
untl1 recenUy when a tnal!, gu t that an honewt „ of the
board removed them from office for
United Mine Worker.i on thi«* rubject
^ocnerating vrith the UMWA 011 mine w. „j|OW «afety Uv^, cMmtnact matters litiga- j And thia hold of Roosevclt on tion« of mutual concern to both or- a}|d fUc workerR wiH not and should p« n nations and the five DuQuoin not be u t b the anti.^ird tH>y« v ho are serv.ng long term« in | Urm tradition# To be sUre, that tra-the Menard penitentiary on charps aition wholetome in these totalita-which grew out of the inter-union ,ian timeR Qther thing8 heing any.
strele in 1933.	vvhere near equal, it should be ob-
A finel decision on the conlrovemy ^^ Rut tho democratic
will be rr ude March 5, Inareferen- tiun of R good President for a thild
dum of approx.mately 16,000 Pro- u>m j, much bettcr t4lan the election
grersive Miners vrho hold member ship in 140 local unions.
The notion of the other political
ol a poor Pre«ident for a first term. it b a sad commentary on American life that Roosevelt hMn't in either of the old parties a probable succes-
partie« b that practical politics are sor eVcn M **°d ** he but thllt limited to such reforms as simply
mitigate the extremes of poverty; the	' Bad porri(fn p0|iey
Socialist idea is that the national reso ure es should be made available for The worst thing gainst the eleetion the general national life, and that of Mr. Roosevelt is not the third thi» class divbion, being in itself an ! term traditlon or his domestic poliev, evil and unjust thing, should cease.— inadequate as that b. It is hi« very Fred Henderson.	I dangerous foreign polic>'. But here
THEY ALL LOVE HIM RIGHT NOW
have been saying boilis down to this. The only pei*son who can prevent President Roosevelt'« re-nomination and probably, if the w«r continues, his re-eleetion, b Mr. Roosevelt himself.
If he b aa abrevrd a politician as I think, he may vvell hesitate to face a third term. He can probably be re-elected, but he vvill have on his hands an even less cooperative Con-gress than at present, no matter what the sire of the Democratic victory.
The next four years are marked for trouble. The President may well reason that hb poaition in hbtory * ill be better if he respect« the third term tradition and retires with his present laurels. On the other hand he may very vvell decide that he alone can save his ovvn policies, whatever tl»ey turn out to be. And if he thus decides, he vvill certainly get the bulk of the support of labor and prob«bly of thc farmers. Evidently the President is going to take his ovvn time about announcing hb final decision.
Indopondent Campaign
The longer he vveits, even if he ultimately decides not to run, thc more impossible it vvill be to organize s -third party movement against the old parties and thb nobody knows better than the Preaident. In any ease, even if Roosevelt did not so corrpletely dominate the political scene, for the majority of the work-ers, their ovrn bitter divisions and inter-union wars vvould make it practical^ out of the que«tk>n to organ-iie thb year that nation-wide Far-mer-Labor Party for w4iich we have been hoping and working.
For us SociaJists the moral of ali this is clear. There is no natural evolution of New Deal policies which vvill solve our econortiic problem, make Socialism unrecccssary, or autoniaticslly lead towcirds Socialism. There b no present chance of the development of a Farmer-Labor Party of a sort vvith vvhich ve can electorallv co-operate on a national scale. Unless vve are able to run our ovn camnaign in 1940 voters will have to choose betvveen Republicans and Demecrats on one side and Communists on the other whose policies on vrar and peace are entirely con-trolled by SUlin. These policies are a betrayal of Socialism and a danger-ously h.vpocritical adoption of an anti-wir projram which they do not really mean.
In a year of crisis it vvill be a gieat calamity if voters are left without even information that there is a socialist program for domestic affairs and for foreign affairs, in vrhich hope is to be found. T3*b program will not, alas, have in 1940 the support of the majority of the vrorkers. It never vvill have it unless it is advanced vvitli persuasive povrer. Such a program is not advanced by silence in time of crisis.
TOBACCO PROFITS ALL BUT FARMERS
That the cijtarette b a principal prop holding up Uncle Sam's finan-t ial strueture vras revealed by a Bu-i-eau of Internal Revenue report this vveek, shovving that la*t year it produced more than $500.000,000 in taxes.
It also makes fabulous profit« for cigarette menufacturing companies and their officials. Three officers of the American Tobacco Company were ah ovvn to have pulled down $175,809 each last year. In addition, President George W. Hill and his son betvreen them collected $444.964.
One officer of Liggett A Meyers vvas paid $90.378 and five others rc-j ceived $80,378 each.
More than 50 other officials of these tvvo companies vrere p*'«i j betvveen $10,000 and $75,000 each.
Apparently the farmers vvho grow tobacco are alone denied the smiles of Mv Lady Nicotine. For their labor aud investment in producing the 1931» | crop they received less than half the ! amount the government collected in i taxes on cigarette«. When profit« snd ialarie« of the Big Three cigarette i companies are lumped together, they make a sum greater than the entire income of tobacco grovrers.
And that, according to Sacretary Henrv A. VVallac«. b one of the thirf« wrong vvith agricultura.
—Labor.
Against t*e in«idlou« viile« of foreign influence the jealousy of a free people ought to be constantly avvake. since history and experience p rove that foreign influence is one of the moat heneful foes of republic-an government. — George Washing-ton.