XII letnik. V Gorici, dne I 1 maja 1001. 19. itevilkft. --- Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopis) se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaSa za celo leto -1 ktone, za pol leta '2. kroni. Za manj premožne u celo leto 3 krone, za pol leta K 1'SO 7:t .Nemčijo je na listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v (Juriči, ulica Vet-turinl Sl. 9. •v • I ‘I ;\j&ljiv list za f| slov enako* jjk/dgtvo nd^H^ •' ~' 1 ™>non i -i ■ : ;■ •r- t“j‘T -f Hil i! .*!»' 1 1 I * * ‘ •» C v> ■ .. .*-.U- ■ "i! : «9, -f* mm*,»J ^ 1 ia vero dom to Naročnlno In naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, SemctilSka ulica S. 16 Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) It. M po 8 vin. Oglasi in poslanice se računljo po petlt vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna tiskarna** (odgov. J. Marušič) T Gorici. \ jan bili Duhovnikom navodilo ... glede strežnikov. Od nekdaj je bila lu in gotovo sko • raj v vseh duhovnijah navada, da so stregli pri sv. maši otroci, ki so dolžni obiskavati še vsakdanjo šolo. Ako se je dogodilo, da je morala biti služba božja pozneje radi poroke, pogreba itd., izostali so strežniki tudi iz šole za tisto dopo-ludne in šolsko vodstvo jih je vedno opravičilo. Vodstvo ljudske šole v Smasti pa se je 16. januarja t. !. o!. ii!o do c. kr. okr. šolskega svčta v Tolminu, uiu naznanilo, da strežniki o raznih prilikah pogrebov, porok itd. izostajajo iz šole in vprašalo, kako postopati s temi zamudami, ker tukajšnji kurat trdi, da so take zamude opravičene. Radi te vloge dobil je podpisani sledeči odlok v prepisu: Prepis. Št. 106. V Tolminu 8. febr. 1904. Vodstvu Ijudsce šole r Smasti. Ozirom na t. n. poročilo dd. 16. t. I. št. ti obveščam isto kakor sledi: Trditev tamkajšnega kurata, da bi dečki ob dnevih, kojira je ministrirati pri službi božji oz. cerkvenih opravilih pouka prosti, je napačna, kajti ministriranje ne spada mod verske vaje v smislu § 6 dež. post. dd. 2. maja 1883 št. 53. S zamud.mi radi ministriranja je postopati kakor z drugimi neopravičenimi osobito tedaj, ako se isto prepogosto ponavljajo. Predsednik: P r i n z i g, s. r. Na prigibu: Št. 105. V Tolminu 8. febr. 1904. Prečastitemu kuracijskemu uradu na Libušnjem v znanje in ravnanje. Predsednik: Prinzig, s. r. Ako bi obveljal ta odlok, potem bi nam skoraj nikdar ne bilo mogoče imeti službe božje pozneje. In vendar je tukaj LISTKK. Kriva tatvine. (fluSko spisal Vaclav Kosirnik.) (Dalje.) Loti se znova dela. Otroci so šli na polje in Golubička je šivila z Ljubico do večera. V mraku dojde odvetnikova dojilja. »Dober večer !u pozdravi jo Golubička. „Kaj ml prinesete dobrega?1* »Jutri zjutraj pojdite k gospej sodnici, ima za vas dela. A gotovol" Golubički zaigra sren. „K gospej sodnici? Pridem gotovo in recite milostivi, da ji poljubljam roko. Bog vam daj srečo mladenka, prinesla ste mi dobro sporočilo1*. Drugi dan je šla Golubička k sodnici. Vrnivši se je topila veselja. »Ljubica", reče hčerki, »glej, koliko sem prinesla. Za štirinajst dni imamo dovolj delt” in pokaže hčerki poln naročaj platna. »Bog povrni gospej odvetnikovi, ki me je sodnici priporočila. Sedaj bomo tudi jesti imeli. Pojdi k peku po hleb kruha in v prodajalno. Vrnivši ■ navada, da so vse poroko ob 10. nri, ker ‘majo ljudje daleč do cerkve; ravno tako je nuvada, da je pustni pnndeljek in torek služba božja ob 10. uri itd. Vso te slaro navade bi se moralo loraj opustili, kajti cerkovnik ne more streči, ima druzega opravila dovelj; odraslih strežnikov ni mogoče dobili, ker gre vso v svel; otroci pa morajo v šolo. Podpisani se je toroj obrnil do c. kr. deželnega šolskega svčta v Gorici, navedel slučaje, v katerih rabi šolske olroke pri službi božji med šolskim podukom in vprašal, ali so v takih slučajih otroci oproščeni šole ali ne, ter dobil sledeči odlok: C kr. okrajni Joltki svet v Tolmina. Št. 380. V Tolminu 2. maja 1904. Prečastitemu kuracijskemu uradu na Libušnjem. Vsled odloka c kr. deželnega šolskega sveta dd 4. aprila t. I. št. 192/GS obveščam isti, da je c. kr. deželni šolski svet sklenil na podlagi neke tamkajšne vloge v seji dne 26. marca t. I., da se ima smatrati od šolskega vodstva v Sma-sli opravičenim morebitne zamude enega ali dveh učencev, kateri bi pri porokah, pri javni službi božji na pustni pondeljek in torek, pri eni v adventu in eni v postnem času obdržavani skupni spovedi, kakor tudi pri maši povodom pogreba, katero se bere v poznejših urah, služili kot ministranti, ako potrdi kuracijski urad, da je dotični oziroma sla dotična učenca zamudila šolski pouk, ker sta ministrirala pri službi božji. O tem sklepu se je obvestilo tudi Šolsko vodstvo v Smasti. Predsednik: Prinzig, s. r. Iz tega sledi toraj, da sme eden ali dva šolska učenca, ako strežeta pri službi božji v poznejših urah, izostati od pouka v šoli, ter mora šolsko vodstvo te zamude opravičiti ako duhovni urad le potrdi, da jih je res rabil za strežnike pri službi božji. Na Libušnjem 8. maja 1904. Iran Leben, kurat so, sem bila tam in obljubili so mi, da dujo na up, dokler mi sodnica ne plača“. Ljubica veselo poskoči. „A kaj naj vzamem pri trgovcu?" „Bode že pripravljeno. Rekla sem mu, kaj potrebujem. Vzemi veliko košarico. Danes skuham malo bolji obed, da se otroci zopet enkrat nasitijo11. Ko so došli opoludno iz šole, izne-nadila jih jo mati z rezanci, posutimi z makom. To je bilo veselja in vzklikanja! Zdelo se je, kakor da je po dolgih deževnih dneh solnce zopet veselo posijalo. G ilubička je žarela radosti, videti otroke tako srečne, in po obedu lotila se je s podvojenim veseljem dela. Delala je z Ljubico kakor včeraj celi dan. Pod večer je poslala hčerko na sprehod, da ne bi mlado telo od prenapornega dela jelo hirati, a sama je delala še pozno v noč. Za štirinajst dni bilo je delo gotovo. Golubička je vse lepo oprala, zavila in nesla k sodnici. Mlada gospa se je ravno oblačila za sprehod. Naglo pregleda delo ter pohvali šiviljo: „Jako sem zadovoljna, draga Golubička. Za nekoliko dni vam hočem dati zopet novega dela. Hvala vam lepa". Rusko-japonska vojska. Poročila, ki prihajajo zadnje dni z bojišča, izvirajo vna lo od japonske in angleške strani. Da ko ta poročila skrajno neugodna za Kuse, razume se samo ob sebi. Od ruske strani ve se le toliko, da jo res, da so se Japonci izkrcali že na polotoku Liaolong ir. da so v okrožju pred Port Arlurom v daljavi kakih 12 km. japonske vojne ladije. Rusom protivno časopisje smatra to dvoje dejstvo za obleganje Port Artura in trdi, ne da bi imelo za lo v rokah kak dokaz, da se je Japoncem pri zadnjem napadu v resnici posrečilo zapreti uhod v porlar-tursko luko. Od rusko strani so taka vest še ni potrdila, ampak so so uradna ruska poročila glasila ravno nasprotno. Ravno tako vedo angleška poročila povedati, da so Japonci dosegli tudi na kopnem že drug vspeh in da so pregnali-po jako krvavi bitki, v kateri je padlo na obeh slranoh mnogo vojakov, Rase it Fenvančenga ter se polastili omenjenega utrjenega mesta. Kakor rečeno, so to poročila angleških in drugih Japoncem prijaznih listov in niso Rusi o teh dogodkih še nič poročali. To molčanje Rusov pa ima gotovo svoj pomen, katerega bo pa javnost doznala že v najkrajšem času. Da se namreč pripravljajo na bojišču že v bodočih dneh raini dogodki, ki bodo imeli za nadaljni razvoj rusko-japonske vojske velik pomen, sklepati bi bilo tadi iz naslednjega povelja, katero je izdal na vojne čete v Port Arturu in njegovi okolici general SUJsel in ki se glasi: »Mnogoštevilne sovražne vojne čete prestopile so dne 30. aprila in 1. maja reko Jalu. Naše vojne čete so se umaknile na pozicije, ki so bile že poprej v ta namen določene. V petek pa se je izkrcal sovražnik južno od Pitzevo v močnem številu in v bližini zaliva Kiaciao. Naravno je, da bode sovražnik najprej uničil železnice, ki nas vežejo z Mandžurijo ter skušal pognati naše čete proti Port Golubička je imela račun natančno spisan v žepu. Hotela ga je pokazati. A ker sodnica ni o plači nič omenila, ni se upala jo opomniti, poklonila se je: „Priporočam se milostiva11. „Z Bogom, a za nekaj dni pošljem zopet k vam. Šivilja se je tužna vrnila domov. Ljubica se je skoraj prestrašila. „Kaj vam je, mati, da tako tužno izglodate ?“ „ Drago dete, praznih rok se vračam". „Kaj mar niste dobili plačila?* »Nisem. Kdo ve, je li gospa pozabila, ali morda misli, da ne potrebujem? Take gospe seveda ne vejo, kaj je beda. Sicer mi je obljubila, da mi bode čez nekaj dni zopet dala dela, morda mi tedaj plača". „Toda kaj sterimo dotlej ? Pek je že Milana vprašal, kedaj bode mama plačala**. „Grem sama k njemu, pa ga poprosim, da mi še zaupa, dokler ne dobim denarja. Težka je ta pot, a kako naj si drugače pomagam? Grem raje koj, dokler sem še oblečena. Sicer zopet nimamo več kruha. — Z Bogom, Ljubica!" »Uboga mati", zdihne dekle, ko je Artaru in potem oblegali Port Artur, to glavno rusko utrdbo na Skrajnem vztoku. Vi pa branite to trdnjavo dokler ne dospejo naše vojne čele, da nas osvobodijo. Smatram za svojo dolžnost, da vas opozarjam, da moramo biti previdni,'oprezni in vedno pripravljeni na to, da vsprej-memo sovražnika kakor to zahteva čast ruskih vojnih čet. Oatati morate vedno hladnokrvni in vas ne sme nič razburiti. Premisliti morate, da je v vojski vse mogoče ter biti prepričani, da z Božjo pomočjo gotovo rešimo nalogo, katero smo prevzeli". * • ♦ Dunajsko japonsko poslaništvo dobilo je iz Tokija sledeče poročilo: General Kuroki brzojavlja: Potem ko je naše konjeništvo pregnalo sovražnika, je oddelek pešcev zasedel Fengvangčeng. Sovražnik je pred svojim odhodom iz mesta zažgal vsa vojna skladišča. Tamošnji prebivalci pripovedujejo, da je število ruskih ranjencev, ki so po bitki pri Jalu šli skozi Fenvangčeng, znašalo nad 800 moi. Pri omenjeni bitki so Rusi izgubili nad 3000 mož. Japonske čete, ki bo se iskrcale na Liaotongu so zasedle 6. maja Pulao-tieng ter so razdejale železnico in br-zojav. * * t Drago poročilo iz Tokija pripoveduje, da so napadli Japonci pri Haant-sipu Ruse, katerih je bilo nad 2400 mož, ter jih pognali v beg. -r Istotako poročajo iz Tokija, da ao se Japonci izkrcali ne le na Liaotongu, nego tadi pri Taka-scianu in pri izliva reke Dajanho. — To so, kakor rečeno, japonska poročila, katera so mogoče resnična, mogoče pa tudi ne. Jedno takih poročil, ki se pripisuje admiralu Togo, zatrjuje tadi, da so Japonci v resnici zaprli uhod v portartur-sko luko, dočim se taka vest z ruske strani odločno zanikuje. Kitajski ogleduhi poročajo, da imajo Rusi v Mandžuriji 150.000 mož infanterije, mati zaprla vrata, »koliko ima z nami truda in skrbi!" In mlado dekle skloni tužno glavo in bledi obraz porose solze---------------- Sirota, v letih, ko drugim celi svet cvete, ko se vse na njih smehlja, je njeno dušo že pokrila ledena, zadušljiva megla skrbi I Golubička je došla k peku. »Dober dan, gospodar !" »Bog daj, Bog daj! Kaj mi prinesete dobrega ?“ Pek jo je prijazno vsprejel, misleč, da hoče plačati, ker je došla sama. „Ah, žalibog, ne prinesem nič", vzdihne Golubička. „Rada bi vam plačala, ravno sem delo dogotovila, a plačila nisem dobila. Prosim vas, počakajte me še nekaj dni, in dajte mi še na upanje. Ko dobim denar, vam ga koj prinesem*. »Hm, hm", zmaje pek z glavo. „Ši-vali ste za gospo dosnico, — a ? — „Da, kakor sem rekla*. „Pa ta da vam ni plačala? Čudno!" »Mojster, veste da sem poštena tena, no mislite, da sem se morda lagala!" (Dalje pride.) 12.000 konjenikov, 224 topov. V vzhodni Sibiriji imajo Kusi 22.000 mož infanterije, 5000 konjenikov in 32 topov. * * * O ogleduštvn Japoncev se poroča, da so japonski častniki bili kot obrtniki v Port Arturn in Vladivostoka. Dva častnika, katera so Rasi opazili, ata pravočasno pobegnila. Japonoi so bUi preoblečeni tudi v ruske mornarje. Enega takega Japonca je vstavil pokojni Ma-karov. Japonec mo je dejal, da j« mornar na »Petropavlovska*. Japonski ogleduhi so s svetilkami naznaqjali položaj japonskemu brodovjo. * ♦ ♦ Kakor so zvedela »Novoje Vremja“, je vest „New-York Herolda", da »e je s „Petropavlovskimu potopilo do 14 milijonov denarja, popolnoma neresnična. K; se poroča is Port Artnja, ni bilo v blagajni oklopnice nad 60.000 rabljev. ♦ o ♦ Po ruskem uradnem poročila so Rusi v bitkah ob reki Jalu dne SO. aprila in 1. maja imeli sledeče izgube: mrtvih je bilo 6 časnikov generalnega Štaba, 20 častnikov in 664 vojakov. Ranjena Rta bila 2 častnika generalnega Slaba, 36 častnikov in 1081 vojakov. Ranjen je bil tudi vojaSki duhoven in jeden kapelnik. Neznano pa je, kam je prišel jeden častnik generalnega Štaba, 6 častnikov, jeden vojaSki zdravnik in 679 vojakov. Ubitih in ranjenih in onih, ki se pogrešajo, je bilo torej 70 častnikov in 2324 mož. * * ♦ Listi prinaSajo vest, da «o hoteli zlobneSi pognati v zrak rusko trdnjavo Kronstadt. Ta vest je pa popolnoma neverjetna in je najbrže nastala le v možganih kakega zagrizenega sovražnika Rusov. * * * Iz Petrograda se poroča, da odplnje že te dni močna baltiška eskadra na Daljni vstok. Ruski car je odredil, da se mobilizirajo reserviati v Šestih ruskih gubernijah in se takoj odpošljejo na boji Sče. * * * Iz Londona ae poroča nemlkema listu „K5inrsche Zeitung", da Rnsi utrjujejo z močnimi atrdbami črto ob Lia-ojangd, katero hoče general Knropatkin z vso odločnostjo braniti pred japonskimi napadi. • * * General Knropatkin je brzojavil v Petrograd, da je železniška zveza med Mukdenom in Port Arturom že izgotovljena. lstotako bode izgotovljena v najkrajšem časa tudi dotična brzojavna zveza. Politični pregled. Državni zbor. — Včeraj, je imela poslanska zbornica v tem zasedanja zadnjo svojo Bojo, na konca katere se je prebral dopis ministerskega predsednika, s katerim se poslancem naznanja, da je zasedanje državnega zbora odgod-jeno. V tej seji je odgovarjal ministerski predsednik na razne interpelacije, med drugimi tudi na ono poslanca Prohaske glede tržaSkih razmer in vedno ponavljajočih se irredentovskih demonstracij. MinisterBki predsednik je rekel, da obžaluje, da t>e le redkokedaj pride na Bled provzročiteljem demonstracij, da se jih pa vedno strogo kaznuje, ako se jim pride na sled. Gledč odnoSajev pri tržaški mtslni upravi je rekel minister, da je dobilo tržaško namestništvo nalog, da obrne vso svojo pozornost na tržaške mestne finance ter da ukrene vse potrebno, da se bodo prihodnje mestne vulitve izvršile strogo zakonito. Državnozborski predsednik prebral je tudi dopis ministerskega predsednika, s katerim se naznanja, da se snidejo delegacije v Bu dimpešti dne 14. t. m. Odsek za podpore po ujmah prizadetim je predložil posl. zbornici sledeči predlog: 1. vlada se poživlja, da v najkrajšem času predloži računsko poročilo o izdanem denarja za podpore; 2. vlada se poživlja, da izterjava davke od tistih kmetovalcev, ki so prišli vsled elementarnih nezgod v stiske, z največjo prizanesljivostjo; 3. vlaii se naroča, da izvede poizvedbe o elementarnih škodah takoj in hitreje kot dosedaj. Ogerski državni zbor. — V Bohoto 7. t. m. zboroval je zopet ogerski parlament. Cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim sklicuje tretje zasedanje državnega zbora, je bilo vzeto na znanje. Po izjavi sožalja povodom Jokajeve smrti, je bila seja zaključena. Bivši italijanski minister Izročen sodišču. — Italijanska posl. zbornica je sklenila v soboto, da se izroči, ali bolje, da se dovoli kazenskemu sodišča, da sme postopati proti bivšemu naačnemu ministra Nasija, ki je obdolžen velikih Ble-parij na Škodo italijanskega državnega zaklada. Zgodilo se je pa to seveda, ko je Nasi že odnesel pete v Švico in je istočasno pobegnil tudi njegov tajnik in pomagač v sleparijah Lombardo. Kakor se vidi, postopalo se je tudi v tem slučaju po pregovora: Velike tatove ae pasti, da zbeže, obesi se le male tatove. Dopisi. Trnovo, 9. maja 1904. — Pri nas reB napredujemo; a ne v dobrem, ampak v sorovih napadih: naSi „naprednjaki“ imajo po več parov oči, kakor pajki; zato tudi prežijo povsodi — miroljubno — na avoje žrtve, kakor pajki na muhe.... Taka žrtev naših izvestnih pajkov-naprednjakov sem tudi jaz; ker imam načelo: Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo, aut vinco, aut vincor, semper ego maculor, in ker nočem blatiti avoje občine, nisem maral odgovarjali. Toda zdaj, ko ao mene — sicer zabadali — a niso mogli zabosti, napadati so jeli mojo „Marou: kaj pa ima ta opraviti z „naprednjakiH ? Res, da nekoliko v6, kakšni so in k a k 6 ž i v 6--------- A kaj njej za to? Ona je pri meni — kot hči moje sestre — že od 6. leta starosti do danes; služi in gospodinji po moji volji in v zadovoljnost vsem, ki so se kdaj pri meni okrepčali. Sicer pa, če jaz pašnjem, kak6 naj „Mara“ ukazuje? Pa kaj — pajki-naprednjaki ne vidijo protislovja — In da .Mara“ hoče šepeti? To piSejo s Trnovega 4. maja. A 1. maja ni sploh nikdo več pel in orgljal, ker jo organist-mežnar izjavil, da ga „miroljubniu grd6 gledajo —----------. Sicer pa moja nečakinja sploh ne mara peti, in le na moj okat je začela peti ter podučevati deklice — ko bo „Orli“ prostovoljno odstopili — da smo v cerkvi zopet prišli do petja — — —. Kar se pa tiče „Orlov“, češ, „d a se vse (?) ljndstvo zgraža nad tem, ko misli nazaj na čase, ko je pevsko-bralno društvo s svojim moškim zborom oskrbovalo cer k. petjeu —, moram izjaviti, da kdor kaj o petju razume, ima jako neprijetne vtise in spomine o njihovem petju v trnovski cerkvi. Lajiki — torej ne lok va raki in ne r a v n i š k i in tudi ne o s e š k i gospod — so se „zgražaliu nad takim petjem —. Pa jaz ne maram kritikovati; jaz „Orlomu nisem nikdar očital kaj takega; povedal sem le, kakor sem slišal — prisiljen vsled dopisa v .Soči*. Izjaviti pa moram, da z napadom na-me, ki se žo 20 let trudim za cerkv. petje, in na mojo nečakinjo, ki se je tudi dovolj že žrtvovala v cerkvi, ne bodo .napredni" pajki priborili si slavnih lavorik. Da slednjič napadajo naši velerodni gospodje ndopisnikiu v istem slavnem dopisu tudi našo „kronkenkaso“ — kažejo le, kdo sol Sicer meno s tem no spravijo iz ravnotežja —---------. Zna se pa zgoditi, da „m i r o I j u b n i“ kaj staknejo, kar za-nje ne bo mirno in ljubo. Fran Kodrič. Iz vipavske okolice. (Konec.) — Paul Rostas, prostak c kr. 5. huzarskega polka — zdaj huzarski polk grof lta-delcky imenovan — je jezdil iz trga dne 3. oktobra 1813, nekoliko segret od novega vina, samo s 4 tovariši, da bi opazoval položaj umikajočega se sovražnika, vsled česar je s plemenitim pogumom sprednje francoske straže sam z sabljo naskočil ter se je, obdan od 60 mož-peščev in 7 konjikov, boril enako Leonida dobre */♦ ure na strmenje nasprotnikov, dokler ni 30 svinčenk končalo njegovega junaškega življenja za cesarja in domovinol Blizu tako se glasi tudi napis, kateri je vrezan na njegovem kamnitem spominku poleg lepe božje-potne cerkve. Končno so pristavljene še besede: .Hrabremu sobojniku kot vreden apominek: C. kr. 5. huzarski polk"*. Napis je nemški in mažarvki. Znamenito o tem hrabrem huzarskem polku, v katerem so zastopane zdaj tri narodnosti: slovaška, nemška in mažarska (naborni okraj mu ! jo Požun = Pressburg), jo tudi to, da ro je ta htiz. polk do 1848 1. imenoval: »kralja sardinskega polk“, ter je bil tudi pri ustaji v Milanu (18.—23. maja 1848), kjer se je jako hrabro obnašal v strahovitem pouličnem boja. Ker se je zgodilo, da so junaku na spominku držečemu (kamenito) sabljo v rokah nepridneži večkrat zlomili, so dali v zadnjem času narediti jekleno sabljo, in kar je bilo že davno potrebno, ludi lepo trdno železno ograjo (1903), ki je stala isti polk blizo 300 gld., kakor sem slišal. Grof Karol Lanthieri, ki je tudi huzarski stotnik v pokoju, ima pa hvalevredno navado, da okinča isti spomenik o posebnih prilikah z venci in cesarskimi traki. — O onem spominku huzarskega junaka sem pa nedavno slišal to le praviti: Neki Slovenec je bil nedavno v veliki bolnišnici na Dunaja bolan, kjer je prišol v pogovor z dragim bolnikom, prostim Mažarom, kateremu je oni pripovedoval o junaštvu in spomenika Paula Rostaa pri Logu. Ta dogodek in pripovedovanje istega jo ponosnega Mažara tako navdušilo, da je sklenil, Četudi je revnega stanu, priti si isti spomenik oglodat, kakor hitro si bo toliko penezev za potovanje prišledil. Jeli ga je prišel že ogledat, ne morem vedeti; vendar pa nam lo navdušenje lega Mažara spričuje o vročen domoljubju mažarskem. Naj bi ga tudi Slovenci v tem hoteli posnemati! Zdravstvujte I Tomaž Baga, s. r. Iz vipavske okolice, 9. maja. (Izv. dop.) — (Prihod generalnega štaba.) — Kakor je slutil Vaš dopisnik v zadnjem .Prim. LiatuM z dne 5. t. m. štev. 18., da pride generalni štab pod načelnikom feldoajgmajatrom baron Beck Friderikom, lajnim svetnikom, dne 7. t. m. v Vipavo, se je njegov dohod reB vršil la dan in sicer ob eni uri popoldne. Vaš poročevalec je imel tudi čast navzoč bili. Že kmalu po 10. uri zj. bo je zbinlo ljudstvo poleg župne cerkve sv. Štefana na cesti, po kateri je imel priti. Toda ljudstva ni bilo mnogo navzočega radi delavnika in pa radi vojaškega nabora, ki se je ta dan vršil v bližnji Ajdovščini. Že zgodaj v jutro je plapolal ves vipavski trg v narodnih, cesarskih in semterlje tudi papeževih zastavah, ki pomenjajo edino pravo geslo: .Vse za vero, dom in cesarja". Vipavska in šentviška ognje-gasna straža, okrog 40 mož. sta pa delali špalir ob obeh straneh ceBte. Djlgo časa smo čakali na dohod; vreme je bilo oblačno in že je začelo kapati, pa vendar nam je tačas dež še prizanesel. Ko je zbrano občinstvo s razkrilo glavo odmolilo poldansko angeljsko češčenje, zagledajo nekateri bislrovidci po rajdah (1 uro še oddaljeno) pod Colom se gibajočo više-častniško izborno četo s pra-težom vred. — Do bližnjega Vrhpolja se je peljal nasproti in k pozdravu vipavski grof Karol Lanthieri v Bvoji uniformi huzarskega konjeniškega stotniku Po vzajemnem pozdravu in poklonu jaha ves generalni štab, na čelu mu sam 73-letni načelnik bar. Beck, proti našemu Irga, ki je bil ves v zastavah in so ludi na zvoniku farne cerkve plapolale v pozdrav velike cesarske, papeževe in narodno zastave. Ko je prišel prvi, sam načelnik, do slavoloka pred cerkvijo, se jo ustavil, in zbrana množica ga pozdravi s 3 kralnim „živio“-klicemI Tu ga pozdravi najprej vse starešinstvo, z mladim Hrovatinom — županom na čelu. Jaz, Vaš poročevalec, sem stal sicer prav blizo, le kticih f>—6 korakov oddaljen od visokega vojaškega načelnika, ki se je prijazno smehljajoč obrnil k županu in ga lakoj nagovoril, seveda (!) najpred z ni niškim nagovorom, kateremu je še le h koncu pristavil nekaj besed slovenskih. Nisem sicer radi vetra slišal vseh posameznih besnil govornika, vendar nckHj sem le ujel. Za njegovim hrbtom pa je stal njegov šepelalec (g. P.) s pi sanirn nagovorom v roki, da mu v slučaju pomaga iz zadrege. Toda govoril jo še precej gladko. V kolikor sem mogel slišati njegov nagovor na svoja lastna uiosa, je g. župan povdarjal velike zasluge Njegove Ekscelencije za cesarja, državo, in armado, ter ga obenem zagotavljal naše zvestobe do svitlega cesarja in cesarske hiše v nemški in slovenski besedi ter zaklical njemu in generalnemu štabu „dobro došliu v vip. trgu. Nato je Nj. Ekscelenca, ki jo vkljub 73. lelu dobro ohranjen, prijazno smeh Ijajoč na desno in na levo se zahvali! za tolik prijazni vsprejem z obljubo, da hoče ob svojem času ta izraz lojalnosti vsega vipavskega ljudstva z veseljem spo ročiti presv. cesarja. Nato ga je pozdra- vil preč. g. dekan vipavski, Matija Erjavec, v imenu dekanijske duhovščine, in sicer ;ia kratko in ludi najprej — menda radi doslednosti z g. županom — z nemško besedo (kajti Nj. Ekscelenca menda je trd Nemec in no ume slovensko), potem pa tndi z slovensko besedo, lstotako ga je tudi on zagotavljal zvestobe, katero goji vsa duhovščina do presv. cesarja in njegove obitelji. Nj. Ekscelenca načelnik se mu islotako prijazno zahvali, kakor prej župana. Nato pristopi neka učenka iz vipavske Sole z velikim Šopkom krasnih cvetlic v roki, ter ga je pozdravila z lepim sonetom. Potem je nadaljevala pozdrav v nemškem jeziku, ker je neki šolski vodja tako hotel. Ali popolnoma nevešča nemSkega jezika, ji je kaj trdo šlo; vendar jo je pa načelnik zahvalil rekoč, da zna Se precej dobro nomški. Pri ti priliki mu je podala šopek v roko, ki ga je oddal adjutantu. — Ker se je dala pri tem pozdrava prednost neSkoma jeziku, je nekdo Šaljivo opazil, da smo Slovenci poslali res »Deutsch Slovnnen", kai znači tudi liberalna (nenravna) zveza z Nemci. — II koncu kratkega nagovora in zahvale zaorijo vsi navzoči zopet trikrat .živio1* načelniku in celemu geno-ralncmu štabu. Nato ho je vršil pohod v vipavski trg. Naprej jo jahal sam načelnik, za njim njegov mladi pobočnik-stot-nik, polem en feldinaršallajtenanl z dvema generalmajorjema na krasnih, velikih konjih. Za lomi pa ostali „generalšlabler,i“ vseh branš in činov doli do nadporočnika. Za temi je stopal oddelek dragoncev na konjih (kakih 40 mož) z golimi sabljami v rokah brez knrabink. Z idej pa je šlo več voz, na katerih so so peljali vojaki raznih branš in polkov. Tudi dva polkovna zdravnika in edeu živinozdrav-nik, ki je po odmoru popoludne vse konje natančno zdravstveno preiskal, jo bil zraven. — Brž po prihodu se je vršil sijajen obed v hotelu nAdrijau, kjer so so govorile ludi navadne napitnice. „Gene-ralštablerjem“ je Irg Vipava s svojim prijaznim in lojalnim ljudstvom zelo dopa-del, kakor se je izrazil tudi sam načolnik. — Potem je bilo zaslišanjo vipavskega starešinstva, ki mu je v zadevi prošnje za železnico izročilo spomenico. Zvečer je bila bakljada in pevsko društvo je napravilo s svojim krasnim petjem podoknico, ki je ves generalni štab zelo razveselila. Toda tedaj ni bil Vaš poročevalec več navzoč, ker je moral še pred nočjo domov odriniti. - Pri tem naj opomnim tudi to, da je bil načelnik in eden feldmaršallajtenant nastanjen vfcrada pri grofa Lanlhierija. Primerna ntivaita je dandanes pri nastanjonju vojakov U, da visijo na vratih dotičnih hiš,: kjer stanujejo častniki, njih imena in čast, da se jih brez vprašanja lahko najde. Prenočili so pa Hgeneralštablerjiu po raznih gostilnah. Tadi v lepem in obširnem župnišču so bili trije višji častniki east«-njeni. — Sploh so bili vsi vojaSki dostojanstveniki jako zadovoljni, kar so pri slovesu tadi na znanje dali. — Dfoe .9. t. m. ob 6 in pol uri zjutraj so pa odrinili z vsem pratežem proti Ajdovščini, in isti dan do 3 ure oddaljonega Rihem-berga — Kakih 20 častnikov s svojimi vojaškimi strežaji in nekaj dragoncev pa je jahalo skozi Branico na Kras v Komen, kjer je bil napravljen za njo obed, kakor sem slišal. Kaj pa je generalni Štab in kakšno opravilo ima on? Genoralni štab je so-siavljen iz najbolj učenih in bistroumnih, dobro izšolanih in izvedenih častnikov, v katerih število 'ni tako lehko priti. Vsakteri teh mora izvršiti preje izpit zre-• losti navadno z odličnim vspehom. Potem ga sprejmejo, če je tudi telosno sposoben, v višjo častniško šolo v VViener Neustadt :ili drugod, kalero zapusti po 3-lotnom učenju, ter potem si izvoli kako vojaško branšo (poljubno in po sposobnosti); odličnjaki pa so sprejmojo še v drugo, tako-imenovano vojno šolo, iz katere prestopijo v takoiinenovani generalni štab, ki je nekak vojni svet; v mirnem Ča-iu tuhta zboljšanje in spopolnjenje in naprodok v bojnem orožju; v vojnem času pa napravlja načrte za vojovanjo. — Toda jaz končam ta škrobni dopis z besedami in prošnjo, katoro pošiljamo te dni k Boga: Od kug«, lukoto in vojske, varuj in reši nas, o Gospod I Iz Kozane, 30. aprila. — Izv. dop. — (Kje je resnica in kje je ni?) Namestništvom* razsodba, katero nem zadnjič objavil, je dala našemu župana slovesno zadoščenje, ker razodeva, da je prav in korektno postopal celo tedaj, ko je v nasprotju z ugovori vladnega zastopnika zabranil, da niso imeli končen* volitve III. skupščine voliti tisti volllci, katerim jo bil v to odločen čas prva