Sv. Oče in Slovenci. Sv. O6e so bolni. PoroSila pravijo, da je boleaen nevarna. Vsak katoličan zaradi tega z resno sicrbjo in srčnim sočutiem zasleduje vesti, Ki prih.ajajo iz Vatikana o visokera bolniku. Mi Sloveaici tem bolj, ker je pretekli teden odpotovalo nad 600 naših ljudi v Run, da se poklouijo sv. Očetu in si ogledajo večno mesto. Bolezeri bo sicer osebno poklonitev prepreftila, toda sv. Očeta bo navzočnost udanih mu slovenskih roinarjev ravno tako vzradostila, kajkor && bi bili osebno pri njem, Ko se jo toliko Slovencev napotilo v Rim z namenoan, da izrazi sv. O6etu v obličje svojo udanost in liubezen, spodobi se tudi za n&S, ki smo ostali dama, ela se vsaj v duhu pomudimo par trenotkov ob strani sedanjega vidnega poglavajrjia sv. katoliške cerkve, PijaX. Nasprotniki katolišbe cerkve so po smrti velikega papeža LeonaXIIT. gojili trd.no prepriftanje, da bo papeštvo kmalu izgubilo na ugledu, d:a se bodo nazrailjale vezi fcatoličanov s sv. stolico in da bo upliv papeža vidno ginil. Danes uvidijo, da so bile njiliove nade zidane na pesek. S krepko rokD je papež Pij X. poprijel za krmilo Petrovega čolni&a ter gia modro in varno vodil skozi vse iievarnosti ntovodobnega, življenja. Posebno obcudujemo danes njegovo brzo odločnost, s katero je zatrl kfive nanike takiozvianega modeniizma, ki je hotel sprijazniti vero z nevero, proglasiti versko mlačnost kot fiednost in utajiti nezmotIjivost sv. OČeta v verskih re&eh. Za svoje geslo si je izbral sedanji sv. Oče besede: \ se |>re!ioviti v Kristusu! In po tem zgledu se je tudi zvesto ravnal. Odvrnil je od nas novodobno krivoverstvo, oživil z marsikaterimi odredbami cerkveno življenje, opozarjal po»ebno na važnost mladinske vzgoje ter ne-prestaiio kHoal svoje vernike, da obrafeajo vso pozornost ria velik pomen fcaitoliškega tiska ^a obraipitev globoKega verstega življenja. Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peiflenska vrata je me bodo premagaila. Ta obljuba UČenikova se izpolnjuje od apostola Petra sem na vsakem papežu vsen 6asov. Marsikatera mogoCna roka je stegnila svoje roke po tej skali, marsikatera pamet je premišljevala, kako zadati Petrovi cerkvi snirtni udarec. V 16. stoletju, ko je vstal redovnik Luter proti katoliški cerkvi, so postopali ž njo ka*kpr z razvajino, ki ae &e komaj drži po koncu. Daiies sovsled Lutrovega nastopa nastale cerTcve razoepljene iri razjedene, trohle veje, a katoliška cerkev je enotnejša in trdnejša takor kedaj poprej. Ko je veliki fraincoski vojsk.ovodja in cesar Napoleon imel Pija VI. vjetega na Francoskem, pisal je protiversM list y Parizu, da je Pij VI. zadnji papež rim_ sko-katoliške cerkve. Mogocni oesar je umrl, prognan na samotni otok, ]>apeži pa še nadalje vladajo božjo ustanovo. Peklensica vrata je ne bodo premagala. Kot otroci udani svoji materi, sv, katoligki corkvi, izražamo kakor naši slovenski romarji tako tudi mi doma, svojo globoko udanost in trdno zvestobo vidnemu poglavarju Kristusove cerkve, sv. Očetu!