Zakaj tako?
Bili so lepi časi, ko smo s ponosom opevali belo Ljublja-no. Danes je Ljubljana bela le, dokler se ne stopi sneg, ki jo več ali manj slučajno zamete. Sicer pa je Ljubljana vedno bolj umazana.
Pustimo ob strani prizadeva-nja naših komunalcev, da bi to umazano Ljubljano vsaj malo očedili, in raje pomislimo, koli-ko to naše mesto umažemo sa-mi. Poglejte za trenutek na as-faltirana tla pločnikov. Na njih je vse, od cigaretnih ogorkov do polivinilastih vrečk in še če-sa. Vse to zmečemo na nekdaj tako slavljene bele ceste mi sami. Pri tem seveda ne misli-mo le na naše občane, ampak tudi na druge.
Pa ne bi nikomur padla krona z glave, če bi tiste žepne ma-lenkosti, ki jih tako lahkomisel-no mečemo po tleh, vrgli v naj-bližji koš za smeti. Teh vsaj pri nas v centru ne manjka. In ne nazadnje, če že vidimo koga, ki odmetava smeti kar po tleh, ne bo nikomur padla krona z gla-ve, če ga na to »malenkost« tudi opozorimo.                     m.  p.