112. številka.
I V* t, v smlo 17. maja I MM).
Tečaj XXIV
..Edinost" Ishaja dvakrat mi dim. runu nedelj in praznikov, zjutraj in zvefor ol» 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih i/liajn oh H. uri zjutraj.
Nnn»<Mii it.•» /nntii : Obe izdnuji dh leto . . .	21-—
'Ar Mmo većerno izdanje , „ 12-— 'Ar pol let«,četrt let« in na infueir razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročt>e brez priložene naročnine »e uprava ne ozira.
Na drobno »e prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč,; ponedeljske zjiitranje Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Siv. *7fl.
4 nvč.
v ediiiOHti Je m»3!
0Kl»»l
!«e računajo po vr«tah v petitu. A a večkratno naročilo * primernim popustom. Poslana. OHinrtnice in javne zahvale, domači <>trlu*i itd. se računajo po pogodbi.
Y*i dopiai naj ne poSil jajn uredništ vn. Nefrankovani dnpiai ne ■»prejemajo. Rokopisi >»e ne vračajo.
Naročnino, reklamacija in otflane *|irr-jema iipmvništ v*». Naročnino in oirla«e je plačevati loro Trat.
Vmlnlšlvo lil tiskiirnii nahajata v ulici Carintia *tv. 12. I priiviii^tvo, oil-pruviiiStvo in sprejemanje literatur
v 111 i«-i Molili piccolo s t v. .'I, II. nndstr.
■telj in odgovorni urednik Fran Oodnik
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsoicija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Ljubljana 115. (I)eželni zbor.) Poni. baron Selnvegel stavi nujni pretilog glede gradbe želez-nične zveze med Rudolfovo železnico od Celovca preko Karavank do primerne točke črte Jesenicc-Skofja Loka, ki naj bi ne nadaljevala preko Kranjske naravnost v Trst.
Baron Selnvegel je utemeljeval svoj predlog rekši, da bi proga, katero ima on v mislih, bila najkrajša in velevažna toliko za Kranjsko, kolikor za zaledje tržaško in za občne državne koristi. Proga čez Predil bi služila le interesom južne Nemčije, dočim ne bi nobena avstrijska dežela imela od iste niti najmanjšega haska. Kranjska bi se ž njo izključila od velikega mednarodnega prometa. Prigovor, da bi železnica čez Karavanke bila predraga, ne velja, ker treba misliti na živ-Ijenske interese države.
Predlog poslanca Sohwegelja se je sprejel soglasno.
llllli^j 1(». K današnji seji nižeavstrijskega deželnega zbora je prišla od levice večina nemško-naoijonalnih poslancev, kakor tudi posl. Pirko. Izostali ho drugi: veleposestniki, liberalci in socijalni politiki. Prodno se je pričelo razpravljanje, je deželni maršal poklical na red najprej poslanca dr. Scheioherja, ker je isti v zadnjem govoru napadal cel sloj državljanov, kateri napadi da ho prekoračili dovoljeno meje, in radi nišitve parlamentarnega reda ; potem je pozval na red posl. dr. Luegerja radi njegovih neparlamentarnih izrazov proti Hod-nijskim dostojanstvenikom in napadov na pisateljsko delovanje enega Hodnika. Posl. Richter je v imenu večine nemške ljudske stranke naznanil sklep, da ne njegovi drugi ne udeleže abstinence, ker koristi nemštva vsled dogodkov v deželnem zboru ne trpe nobene škode; izrazil je nado, da'se bodo čuvale pravice manjšine ter vršile razprave, ne da bi prišlo do osebnega žaljenja poslancev. Ko so se rešili nekateri predlogi šolskega odseka, se je seja zaključila. Prihodnja seja v petek.
P O I) L [ S T E K.
Na kmetih. 10
--f Spisal Poluka. >--
—	O, popolnoma ! —
—	Morda ne bo treba, samo tako za vsaki slučaj . . . Na svidenje! —
—	Čast mi je bila, gospod ! —
Mladi Reieb je zadovoljen šel doli v vasc torej ho bili vajeti v njegovih rokah f
Tako dolgčas je bilo na deželi in on je bil tako razvajen!
Hm, delavke na fabriki, to je bilo že preveč prozaično, navadno.
Ko je bil v vojakih, bil je v obče znan kakor Don Juan in vse gospe so ga protežirale.
Sel je skozi vas, po poti mirno znamenja v gozd. Pogledal je na mesto, kjer seje ruval sinoči z mlado ženo in lehna rdečica mu je zatrla obraz.
Človeka je vendar-le sram, čeravno misli, da že davno;nima več tega čuta!
Bilo je vroče, soparno. Ljudje, ki ho delali na polju, bili ho vsi vroči in izpoteui. Pozdravljali so mladega Reicha nekako domače.
It ihIIiii pestil 16. Državni zbor. Danes ste se sešli obe zbornici, da sprejmeti Najvišje sporočilo, h katerim se zaključuje drugo in otvarja tretje za-Hcdanje. Tudi jutri bodete iineli zbornica poslancev in zbornica magnatov seje.
London 16. Iz Pekinga se javlja: V noti, s katero se odbija zahteva ruske vlade po neposredni železnični zvezi s Pekingom, izjavlja kitajska vlada, da ne more več verjeti zagotovilom prijateljstva od ruske strani.
Killl K>. V dvajsetih občinah okraja Nuovo Oziero so zaprli 14. t. m. po noči mnogo oseb zaradi udeležitve na skrivnih družbah. Med zaprtimi je tudi več županov in občinskih tajnikov. Nekaj občinskih zastopov, ki so bili v zvezi /, zločinci, se je razpustilo. Nereda ni bilo vsled tega nobenega.
Novinski glasovi o dogodkih na Primorskem.
(Dalje.)
Zadnja »Soča« piše:
In zdaj imamo zopet spleten močan bič, s katerim naj se tepe slovenski narod na Goriškem v zadovoljstvo Italijanov in tistih činiteljev, ki jih podpirajo v nasprotstvu proti nam! Pod uplivom grofa Goohhu smo dobili novega deželnega glavarja, pravega diktatorja, ki hoče brezpogojno dresovati Slovence v verne svoje hlapce, kateri bi mu Blodili čez dni in strti v »povečevanje italijanske časti« v deželi! — Vse postulate slovenskih poslancev je odklonil; v svojem odgovoru se je potrudil nakopičiti fraz in sofizmov, katere je zavil v klasično italijanščino, ter jih podal v odgovor na skromne, nebhodno potrebne zahteve goriških Slovencev. Pisan pa je odgovor tako, da je bila splošno sodba: ta odgovr je podpisal predsednik ultrala-honskega društva »Unione« in ne — deželni glavar! Kaj pravi namestnik k temu? Ali so strinja, ali se ne strinja s Pajerjem, o tem
—	Kam pa, kam.gospod? —
—	Vroče je, vroče! —
—	Da sem jaz mesto vas, ležal bi v senci, pa seveda gospoda . . . Meni se duša topi vročine, ti pa ti hodijo v najhujšem solncu, samo tako v zabavo . . .
Mnogo tafcih opazk je čul, se jim smejal in odgovarjal po svojo v pomanjkljivi čudni govorici.
In ljudje so se mu smejali . . .
—	Saj ni prenapčen, ta-le škrio I — je rekel ta in oni. —
—	Rad se kaj pomeni. —
—	Res ni prenapčen! —
Malo dalje pa je hlapec jezno sunil mlajšo deklo, koje prišel snopje povezo\at.
—	Se enkrat mi ga poglej ! Naklestim tebe in njega, da bosta imela dosti!
Hlapec je zaklel robato, mlada Rezika je pa vendar mislila, kako lepe majhne roke in kako gladek obraz ima ta Reieh.
1 kaj ! Je l>il pač gospod !
On je šel dalje in dalje čez polje v gozd. Ljudje so se mu skoro, malo smilili, da se morajo tako truditi v taki vročini.
Imel je vendar še nekaj človeškega srca v
menda ni težko spregovoriti prave besede! ! - Ta preljubi Pajer je tako spravljiv, da niti slovenska mestna šola v Gorici ni našla usmiljenja pred njim, katera je nam vendar najnujnejša vitalna potreba. Kdo ve, kakšen bo konec s to šolo? Se nikakega odloka ni, nič pozitivnega ne vemo, no morda pa jo rešijo tako, kakor v Trstu. Pod Goessom bi kaj sličnoga ne bilo nič preveč čudno!
S kratka : plovemo naprej, kam, v boljšo ali slabšo prihodnjost, je težko reči. Toliko pa smemo reči, da dokler bo grof Goess namestnik ter bo imel v namestniški palači razne Selnvarze in Con-rade, ne bo bolje, temveč vedno huje, vsa znamenja kažejo tako ....
Kam se obrniti ? V kratkem bo zboroval izvrševalo! odbor desnice na Dunaju. Tam je prilika, povedati, kako se nam godi pod grofom Goessom ter pod grofom Thunom, ki je bil obljubil, da izven parlamentarne dobe vlada ne bo de-j lala proti Slovanom, torej tudi ne proti nam! Kakšna pa je resnica, — in kje je dana beseda?! Na onem zborovanju je treba povzdigniti glas, naj se naredi konec krivicam, katere se nam gode pod sedanjo vlado, naj se odpravi nam do skrajnosti sovražni sistem ter uvede — pravičnost!
Ako pa vlada noče ustreči s pozitivnimi dejstvi, ne kaže drugega, nego obrniti jej hrbet ter na vsej črti jej odpovedati vsako hlapčevstvo! —
Zgodovinske črtice.
(Po Jos. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 18-lH. leto.) (Dalje.)
4. Nadvojvoda Ivan o kmetijski družbi.
Naša preslavna vlada podpira z velikimi denarnimi svotami tržaško kmetijsko družbo »Societa agraria*. Še mi je v živem spominu ona krasna notica v »Edinosti*, ko je «kmet» llurgstallcr opravičil odsotnost «kmeta* Rcinelta in pozdravil navzočega «kmeta» dr. Dompieri-ja. — Kaka je
Hebi. Toda misliti ni b'l navajen in zato si ni delal skrbi z studiranjem kakih socijalnih problemov.
Prišel je v gozd; nekaj časa je brez cilja pohajal po njem, potem je zavil k parobku in tamkaj v senci hodil dalje, opazovaje ljudi na polju, ki so je raztezalo prav do gozda.
Bil je nekako nemiren, sam ni vedel, kaj naj počne in kam naj gre.
Prišel je na malo tratico, na katero je padala prijetna senca smrek- Legel je, podprl glavo z roko in brezmiselno gledal v zrak. Do tratice se je stezala njiva. Par sto korakov od tam so žele žanjice. Njih beli rokavei in živobarvni robci so se svetili v solncu. Zdaj pa zdaj se je zabliskal kak srp.
Postajal j'' truden in zaspan.
Zdaj se je nekaj zganilo blizo njega.
Ozrl se je.
Mal Ueček se je priglasil izza grma, za katerim je stal s prtom zakrit jerbas, gotovo malica.
Malček je radovedno obstal, koje uzrl tujca. Vtaknil je prst v usta in ga ogledoval nekako resno. —
Reicha je začel deček zanimati.
ta kmetijska tirnih«, sodi naj Čitatelj po tem, H« » jej prvaki taki — kmetje! Na oljnih zb<»rili te kmetijske družbe so navrli samo taki »kmetje«, kakoršen je milijonar Reinelt. Kake koristi morejo imeti pravi in resnični kmetje od društva, v katerega odboru so gori imenovani - kmetje, to si more misliti vsakdo sam. In vendar je to društvo naši prestavni vladi najbolj srekaui ljubček.
Da-si je bilo in je tako društvo naši slavni vladi prav k srcu priraslo, vendar ni bilo pravim kmetom po volji, Po volji jim ni bilo, ker jim imenovano društvo kaže svoje ♦delovanje^ jedino le ob volitvah — z raznimi l>iki in prašiči a še^ti ostajajo včasih le pri obljubah. Nadalje občuje to društvo, oziroma odbor mogočnih «kmetov» s pravimi kmeti jedino le laški, česar pa pravi, resnični kmetje seveda ne umejo prav čisto nič. In vendar je slavni vladi tudi to prav in v popolnem redu in zaslužuje mastnih subvencij od strani države.
Nazadnje pa so se pravi in resnični kmetje ujezili, niso hoteli nič ve? slišati o slavni agrari)i preslavne vlade — in ustanovili so si lastno društvo z imenom »Kmetijska družba za Trst in ; okolico*. —
To je pa bil ogenj v strehi. «To je jedino le demonstracija« — je vzkliknil minister-kmet Falkenhayn. V Trstu ustanoviti kmetijsko družbo za prave kmete, ko že obstoji slavna «Soeietu agraria» to je bila res velika politiška demonstracija !
Na kaki krivi poti so slavna vlada z vsemi ministri vred, služi naj nam sledeča zgodovinska črtica:
Leta 1H3(5. je nadvojvoda Ivan predsedoval velikemu zboru kmetijske družbe kranjske. Shod je bil dobro obiskan, a Ivan je grajal na glas, da ni v zboru onega življa, za katerega se je družba ustanovila v prvi vrsti: kmetov! In 184vl. leta je nadvojvoda Ivan spet rekel gospodom kmetijske družbe: »Dokler ne pridobite za-se kmeta, tie bo družba ničesar koristila deželi; častni posli (ehren-amter) vam malo pomagajo*. —
Ste-li čuli kmetje Reinelt, Dompieri, Burg-staller itd. ? Si-li čula slavna vlada ? Ker si niso slavni kmetje Reinelt itd. pridobili kmeta/,a družbo, po nadvojvodovih besedah tudi družba ni ničesar koristila deželi. Ako kaka ustanova ni koristna, torej je tudi vlada ne sme podpirati, temveč mo- ' rala bi jej za klicati : Pojdi z Bogom ! Kako je pa ^ z našo slovensko kmetijsko družbo —- to vemo prav dobro; — če ve tudi vlada • - o tem ni znano ničesar. A znano mi je, da bi ravno slavna vlada morala z vsemi sredstvi podpirati ono družbo, katero so ustanovili sami pravi in resnični kmetje, ako hoče delati pravično in res koristiti kmetijstvu po oni edino pravi poti, na katero je pokazal nadvojvoda Ivan že v letu 1H4SJ.!
(Pride šc.)
DOPIS.
Iz Kubeda v Istri. (l/v. Dopis.) Iz našega kraja, častiti čitatelji »Edinosti«, ne dobivate dopisov, kakor iz drugih. Mi se držimo starega nareka: »Kar se je doma zgodilo, naj tudi doma
To zdravo otroško obličje je imelo vse drug i izraz, kakor obrazi nervoznih mestnih otrok.
—	I le, kako ti je ime? —
Mali je nekoliko počakal, previdno vzel prst iz ust in je dejal nekako bahato:
—	Tonček ! —
—	Tonček? Glej, prav lepo. Cfcgav pa si V
Mali je zopet malo počakal, odprl usta, a jih
zopet zaprl, kakor da se je domislil česa.
No, ali ne poveš? Vidiš, dam ti krajcar, eden, dva tri . . .
Pomolil mu je roko in mali je prišel bližje.
Premišljeno mu je pobral krajcarje z dlani, ednega za druzega vtaknil v žep svojih hlač, modro mu pogledal v oči in se kratko odrezal:
—	Pavluvčev ! —
—	PavlavČev ? ! —
—- lleieh je utihnit, nažgal si cigareto in pustil otroka v miru.
—	Otroka ima! Kako fatalno! —
In zopet je puhnil dim v zrak.
(Pride še.)
ostane!« — Ce ne sporočamo vsake kvatre, storimo to vsaj vsaka tri leta. Pred leti je nekdo smešil v »Edinosti« naš zvonik, da nima strehe in da kaže gola rebra domačim ljudem in mimoidočim tujeem. Ali zdaj je že tri leta lepo opravljen, ima lepo kapico; hali smo se, da mu prva burja odnese zopet |>okrivalo, ali zidar je tako fino pripopal opeke, da niti ena ni še zapustila svojega odločenega mesta. Huda vojna je bila radi poprave zvonika in na Dunaju so še le določili, da farni zvonik naj popravljajo vsi farani.
Manjka nam Se jako potrebnega vodnjaka (bolje rečeno: vode). Načrt je že pred toliko leti, še pod pokojnim nadžupanom slavnega spomina, Jožefom Mahničem, napravil g. inženir, poslan od od vis. e. kr, namestništva v Trstu. Kje je zdaj načrt? Ne znam tegu, morda da zdihuje kje v kakem kotu v nadžupanskem uradu v Dekanih! tTbožec! da hi te kmalo rešili iz tmine in te porabili v svrho, v katero te je zgotovil g. inženir! Tukaj je hitra pomoč lahka, samo da bi se ganili oni možje, ki ukazujejo.
Manjka nam krščanskega pokopališča. Ne mislite, da mrliče devamo sušit ali pa da jih žgemo (kakor hočejo brezverci); ne, imamo malo pokopališče, ali zidovje okoli je razrušeno, vrata so razbita, tako, da imajo svoboden ilhod ljudje in živali. Tudi za novo pokopališče so predlansko leto stene pokale pred silo strelnega prahu, vrli in podjetni možje so pridno vozili kamenje pred pokopališče. In zdaj počiva isto mirno tam, kamor so je zložili. Tudi za novo pokopališče je inženir napravil načrt, kako naj bo dolgo in široko. Tudi ta načrt spi v kakem košu. Možje, ki ukazujete, zapovejte in ukažite torej, da se pokopališče kmalo razširi in lepo obzida, da bo podobno krščanskemu pokopališču.
Govori se in baje da je že zagotovljeno, da dobimo c. kr. žandarmarijsko postajo v Kubed, Tega se veselimo vsi, posebno pa prebivalci starega kaštela kubedskega. Išče se zato primerno stanovanje. Moja malenkost, ki sicer ne sme ukazovati, pač pa svetovati, svetuje torej, ako v resnici dobimo žandarmarijsko postajo, da bolj primernega prostora za to ni v Kubedu, nego je hiša Petra Vidali v »gradu«. Hiša je velika, prostorna, zračnu, počediti jo je treba le nekoliko, kar bi posestnik rad storil Hiša ima spredaj velik prostor, kjer bi žandarmi lahko svoje vaje imeli. V »gradu« je farna cerkev, župnisče, šola, vse v redu in miru, med tem ko v vasi ni takega prostora. Vrhu tega je ob deževnem vremenu blato in vlaga, posebno v oni hiši poleg ceste, katera se misli ponuditi c. kr. žandarmariji. Poleg ceste je vedno drdranje vozov in druzega ropota, med tem ko vsega tega v »gradu« ni.
Kakor sem omenil, v gradu so cerkev, župni šče in šola. Ob dolgih zimskih nočeh tatje lahko odneso vso cerkev in še kaj druzega, ali tja, kjer se nahajajo taki gospodje, kakor so c. k. žandarmi, tatiči in drugi klateži ne zahajajo radi. Res da ob zimskem času po noči prihajajo včasi domači čuvaji pokukat v grad, ali kaj storč? Ob uhodu zarjovč parkrat, pa beže nazaj v vas.
V slučaju, da dobimo c. kr. žandarmarijsko postajo, potem dobimo v gradu laglje prepotrelmi vodnjak, mogoče tudi pošto, ki je bila od nekdaj v Kubedu. Kdor pozna nas in naše razmere, potrdi te vrstice. Možje, ki vam je dana oblast ukazovati, ganite se! Čas je drag, ne čakajte zopet leta in leta! Kadar bo zvršeno vse to, pokažete, da napredujete in da imate kaj pokazati. Dajte torej kmalo, da Vas bom mogel pohvaliti, .kar bi tudi danes že storil, nli ne morem.
Politični pregled.
TRST, Iti. maja l«99.
0 dolžnostih politiške posesti primorskim Italijanom v album. Sila uči človeka moliti. V viharjih na morju, ko gleda človek smrti v obraz, mehča se tudi najtrše srce in jame misliti — na Boga! Tudi nemški liberalci so prišli v viharje v deželnem zboru niže-avstrijskem, kjer butajo ob njih valovi antisemitskoga sovražtva. In v teh viharjih so se nemški liberalci naučili misliti na dolžnosti, ki vežejo onega, ki je v politiški posesti. Kako so oni pestili manjšine vsikdar in povsodi, kako so dušili vsako me-nenje, ako se je le zu las razlikovalo od njihovega
menenja, kako brezobzirno so izkoriščali moč, kjer so jo le imeli v svojih rokah, a sedaj, ko so anti-semitje v deželnem zboru nižeavstrijskem jeli delati žnjimi toisto, kar so delali oni popred z drugimi, sedaj občutijo še le, kako grozno krivično je to — da je tako postopanje prava sramota in zasmehovanje parlamentarizma.
»Neue Freie Presse« je priobčila iz peresa profesorja pl. Philippovieha članek v obsodim postopanja predsedništva in vse večine v rečenem dež. zboru. Ta članek pa je najhuja obsodba ne le vse minolosti nemških liberalcev, ampak tudi gg. Cam-pitellija in vse laške stranke v vseh treh pokrajinah Primorske. Ćitaj le mesto nižeavstrijski — istrski in tržaški, in namesto baron Gudenus — Campitelli, Dompieri in Pajer, pa rečeš lahko, da je profesor Philippovieh izrekel uprav uničevalno obsodbo nad vso laško gospodo. Kar očita avtor predsedništvu deželnega zbora nižeavstrijskega, vse to se godi do pičiee v naših deželnih zborih. Kakor baron Gudenus, tako dela Campitelli : ne le da ne graja poslancev večine, ko žalijo manjšino, ampak žali tudi on sam in meri poslance z različno mero.
Tako postopanje — pravi Philippovieh — sili v razgovor vprašanje o pravicah in dolžnostih predsedništev in politične posesti sploh. Predsednik mora biti mirovni sodnik reda, a pred vsem branitelj in zaščitnik manjšine! Nadalje navaja izrek nepozabnegn velikega poštenjaka Gladstone-a: »On (predsednik) ne nadvladuje zbornice se silo, ampak se svojim vplivom, in njegov vpliv sloni na zaupanju zbornice. Brez tega zaupanja ne bi mogel niti za trenotek izvrševati svojih predsedniških funkcij in zaupanje manjšine mu je potrebno istotako kakor zaupanje večine.«
Glede dolžnosti večine pa pravi Philippovieh: Ona je v politiški posesti in naj jo uživa. Le v jed nem pogledu ne sme izkoriščati iste, ker bi bila raba zloraba, ki bi zbornicam jemala njih značaj, t<> je: vtem, da bi kratita pravice manjšine! Manjšina je jednakopraven del zbornice. Vsaki poslanec je zaupnik svojih volileev in ima kakor tak iste dolžnosti in iste pravice v razpravah zbornice. Ako večina izkorišča svojo političko posest v to, da krati te pravice, potem se pregrešn na pravicah prebivalstva samega, ker jemlje le-temu pravico, da bi po svojih poslancih spravljalo v javno razpravo svoje želje in pritožbe. Ne tej podlagi ni več možen boj mej menenji, ampak le nagi fizični boj. Ako se vrši nasilje proti zastopnikom manjšine, oropani so le-ti pravic, zajamčenih jim v ustavi in s tem se redno gospodstvo večine spreminja v gospodstvo samovolje, ki ima za seboj ogorčenje, razdraženje, sovražtvo in eepljenje, vsled česar se med deli družbe ruši ona ukupnost, ki v družabnem življenju ustvarja ukupnost kulture in zdravje ljudskega življenja. Zato potrebuje varstva pred zlorabo sile. In za tako varstvo skrbeti ter je varovati kakor dolžnost politiške posesti, to je na loga pred se d ništva.
Tako govori sedaj ista »Neue Freie Presse«, ki je vsikdar gazila v blato prav te dolžnosti. Da, da, sila ne uči le človeka moliti, ampak tudi liberalce : misliti na dolžnosti politiške posesti. Mi pa smo jej hvaležni, da je zadala to pljusko tudi nje dragim prijateljem in našim sovražnikom na Primorskem. Tudi le-ti ne poznajo nobene, ali prav nobene dolžnosti, obvezne za one, ki so v politiški posesti; tudi naši Italijani izkoriščajo brezobzirno svojo moč v upravi in v predsedništvu, in kar velja /.a nižeavstrijskega Gudenusa, to velja tudi za Dompierija, Campitellija in Pajerja: tudi oni so imenovani od cesarja in kakor deželni glavarji tudi ne pripadajo svoji stranki. In kar velja za Nižje-Avstrijsko, velja tudi za Primorsko. Tako imenovanje deželnega glavarja pa
dela tudi vlado soodgovorno za postopanje predsedništva in tira nje avtoriteto v vihre prepirov.
Kar je napisala »Neue Freie Presse«, je sama zlata resnica in se vrbovati v grozno obsodbo razmer na Primorskem. Zato je bilo res vredno, da smo zapisali to v album primorskih Italijanov in njih zašeitnice: v pouk o dolžnosti njih, ki ko v politiški posesti, in onih, ki so žnjimi — soodgovorni !
K položaju. Včeraj se je sešel pododsek nemških zaupnikov v posvetovanje o sestavi ukupnih narodno-političnih zahtev Nemcev. Nemškim glasilom »se zdi«', da se bliža trenotek, ko bo to
težko delo gotova stvar. No, procedura l>o precej dolga in to utegne hiti vzrok, da ne nemški listi izražajo tako previdno. Pododsek predloži stvar še le odseku, odsek pa parlamentarnim kluhom in potem pride to dete muke na svet — če se s}w»-razumejo. Mi moramo reči, da želimo, da se to zgodi čim prej, da s tem odpade vladi jeden izgovorov za nadaljno eincanje iti odlašanje.
Is deželnega, zbora deškega. V seji
tega deželnega zbora od minolega ponedeljka so imeli razpravo, ki se je giltala v višinah resničnega parlamenta. Bilo je to razprava, v kateri so se iskrile ideje in niso ropotala črtala in niso hob-nale pesti po mizah, kakor se dogaja nekje drugje — v čast in slavo nemške kulture. Imeli so generalno razpravo o proračunu. In besede, o katerih bi želeli, da hi odmevale od dola do dola po vsej državi, govoril je mož, ki si je že jedenkrat kar z naskokom pridobil simpatije nas Jugoslovanov, mož, plemenit po krvi in plemenit po svojem mišljenju: princ Friderik Sehuarzenberg. Tudi v tem svojem v velikem stilu zasnovanem govoru seje spomnil nns.
Označil je razliko med postopanjem večine v dež. zboru češkem in onim večin v zbornicah v Gradcu in na Primorskem, in taka razlika bi bila po prinčevem uverjenju ta, da mi hočemo mir, nasprotniki pa vojno. Slovani so oni, ki se morajo braniti! In potem je izrekel veliko in zlato resnico, da v Avstriji ne bo urejenih odno-šajev, dokler se splošno ne uveljavi misel varstva narodnim manjšinam. S parcijalno uravnavo se ne uduši plamen. Odnošaji na Oeškem so velevažni za državo. Ali od miru med Nemci in Oehi se ne smemo nadejati — to so lastne besede prinčeve — miru v vsej državi. Dokler ne pride na Stajarskem do kakega modus vivendi med Nemci in Slovenci, <1 o kler se no doseže kaj sličnegav Trstu, Istri in v Gorici, dotlej ne smemo pričakovati, da pride do miru, kajti povsodi vlada še poj m «veče» in «manje vrednosti«, ki je točka na njih programu.
To je prav isto, kar govorimo mi na adreso Cehov in vse veČine. Plemenitemu princu pa bodi izrečena zahvala v imenu našega naroda, da je take besede položil na sree svojim sorojakom.
Hrvatako-srbski prepir in praški ♦ Narodni listy». Dne 11. t. m. so imeli Oehi, živeči v hrvatskem Primorju, na Reki shod v protest proti stališču, ki ga zavzimljejo praški »Narodni listy» ozirom na aspiracije Hrvatov, oziroma Srbov do Bosne in Hercegovine. Na rečenem shodu so (Vhi, živeči v hrvatskem Primorju, sklenili javen protest — ki je že razglašen — proti temu, da • Narodni listy» priznavajo opravičenimi le aspiracije Srbov do Bosne in Hercegovine. Proglas trdi tudi, da Srhi povsodi zanikujejo slovansko vzajemnost, dočim ravno Oehi dobivajo največo podporo od Hrvatov v njih državnopravni borbi. Protest očita Srbom, da se na Ogerskem družijo z vlado — da-si je sovražna tudi srbskemu narodu —, v Dalmaciji pa z Italijani.
Mi beležimo tudi* ta najnoveji pojav oziroma posledico starega greha slovenskega: naše nezloge — kakor vsikdar z iskreno željo, da bi se kmalu ugla-dilo nasprotje, ki je naravnost atentat na naravo, ker razvaja dve plemeni, ki sta ustvarjeni za ukupno življenje.
Domače vesti.
Imenovanju. Deželno više sodišče tržaško je imenovalo avskultantom na Primorskem: avskul-tanta na okrožnem sodišču v Mariboru, g. Frana Mavar-ja in pravne praktikante: Justa Dietza, Nikolaja I) o m e n i e o, Marija M u s m e z z i in Leva P o t r i t s o h a ; ofieijalom I. razreda Artura Pilata za okrajno sodišče v Pazinu.
Sodnim izvedencem za lekarniške stvari je imenovalo isto deželno sodišče lekarnarja Antona Franzonija.
Ullirl Je dne 15. t. m. v Ljubljani v 75. letu svoje dobe, obče spoštovani g. Jakob Smolej, vitez reda železne krone III. razreda in c. kr. deželni šolski nadzornik v pokoju. Pokojnik je deloval od 1.8(51. do 1865. leta na ljubljanskem gimnaziji. Bil je strokovno izobražen pedagog. Blag mu spomin!
Pogreb sretnika Toiuažlča je pričal, koliko spoštovanje je užival pokojnik mej svojimi tova-
riši. ^ogreb je bil veličasten. Pdeležili ho m njeg. ekseelenea namestnik grof Gočo«, finančni ravnatelj dvorni svetnik Zimmermann, mnogo uradnikov finančne direkcije, earinarskih uradov in finančne prokurature, oddelok finančne straže in drugih prijateljev pekojnika.
Nostrl glorio«! *vi! P i sej o nam: Cenjene čitatelje bi utegnilo zanimati, ako bi jim povedali, kaj delajo sedaj laški poslanci v deželnem zboru istrskem, odkar ni več naših tam. Naš c Brivec* je že poročal, da žalujejo, ker sedaj nimajo nikogar, ki bi skrbel, da bi jim čas prej minil. Dolgčas jim je, dolgčas. In v tem dolgčasu se trudi laški poslanec Ohersa kar debeli dve uri, da bi dokazal, kako hudobni so istrski Hrvatje in Slovenci, ker I hočejo vse pohrvatiti in posloveniti. Dve debeli uri, pravim, trudil se je gosp. Ohersa, da bi dokazal, kako spreminjajo Slovani Istre vsa pristna laška imena na «ič» n. pr.: Ghersa v Grsič. Oh! ironija usode! Baš posl. «Ghersi» je naložila laška stranka to nehvaležno delo! Potomec slavnih Lati no v Ghersa naj dokaže Slovanom ta smrtni greh. In dovršil je srečno svoje delo: Vse laško časopisje poje čast in slavo temu slavnemu jezikoslovcu «Ghersi».
O ubogi Ghersa! Iskal si smeti tam, kjerjih ni, a bruna v lastnem očesu nisi videl! Od kje pa imaš, gospod Ghersa, svoj priimek ? Nit — povej! Povej, moreš li najti na vsem božjem svetu v govorečih jezikih pomen svojemu priimku? — YT nemškem ne, v vseh romanskih tudi ne. Zateči se k Slovanom, morda boš tam srečnejši? Evo Ti:
Ghersa je podobno: Gersi, podobno:.....(strah
Ti spreleti ude, a potrpi) podobno je Gerči . . . ali, kakor piš. mo dandanes: Grči. Torej slavni Latin Ghersa, Ti nisi nič druzega, nego slovenska «Gerča» — Grča ! Prava poštena Grča! Capito?!
Pozdravi bratom Slovencem. »Hrvatski domovini® pišejo iz Mostara: Na krasno prirejeni razglednici mesta Mostara smo odposlali danes ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju sledeče pismo: Na celjski svečanosti je bila naša želja: «I)a bi Slovenija in Bosna vskladili jeziček na hrvaški tehnici, Sedaj pa je došla nova želja: Da bi se v tej smeri nadaljevalo korak za korakom z delom stranke prava in ukupnim delom, kateremu so postavili temelj dični poslanci slovenski na trsatski skupščini. Zato želimo iz vsega srca, da bi dokazali z vstraj-nim delom in doživeli čim prej, da naše in Vaše ukupno delo zablesti na temelju pradedovskezveze in državnega prava hrvatskega. Na temelju teh . nad pošiljamo iz kršne Hercegovine najiskreniji | pozdrav slovenskemu narodu in starodavni Ljub-i ljani. V Mostoru dne 10. maja 1899. Mostarski meščani: Marko Šešelj, Ante Sipionič, Štefan Per-kovid, Nikola M. Spuževid.
Slovanska čitalnica v Trstu bo imela v v soboto dne 27. t. m. ob osmih zvečer glavno zborovanje. Glavni točki dnevnega reda bosti: poročevanje starega odbora o svojem poslovanju, ter volitev novega odbora.
llralno društvo v Divači priredi v soboto dne 20. t. m. veselico z godbo, petjem, deklamacijo, igro in plesom. Podrobneji program priobčimo pravočasno.
Javna ljudska pevska veselica, ki jo priredi pevsko društvo »Lipu< v Bazovici na bin-koštni ponedeljek, obeta, ako bo vreme ugodno, da postane jako živahna. Ustop ho brezplačen, vspre-jemali pu se bodo dragovoljni darovi. Prepevala bodo tudi druga pevska društva.
Pevskemu društvu »Lipa« moramo biti hvaležni, da je določilo prirejati (mesto navadnih javnih fantovskih plesov) javno zabavne in poučne ljudske veselie«, kakoršnja bo prihodnji ponedeljek. Polovica čistega dobička je namenjena za dijaško ustanovo, druga polovica pa v prospeh in razvitek slovenskega petja.
Našim pevskim društvom in drugemu slovenskemu občinstvu priporočamo, d« prihodnji ponedeljek izvole za izlet v Bazovico v vspodbujo vrli »Lipi«.
G g. tajnikom naših društev. Opetovano in vedno pogosteje se dogaja, da nam prihajajo od naših društev razna obvestila s prošnjo, naj objavimo ista prav tega, potem tega in slednjič tega dne. Tako se nam označajo po dva, trije in več rokov, tako, da bi morali za take vesti voditi posebno evidenco, kakor uprava za inserate. To pu ne gre. Kdor pozna razmere v našem uredništvu,
kdor ve, kolikega druzega neizogibnega dela morajo izvrševati oni, ki delujejo tu, nam gotovo pritrdi, da to ne gre. Mi smo na uslugo vsem našim društvom in ustrezamo drage volje vsaki želji njihovi, ali gg. tajnike društev bi že prosili, da bi nas v takih slučajih, ko žele, da bi prišla kaka notica večkrat v list in ob gotovih dnevih, oni sami opozorili na to, oziroma, da bi nam pred vsakim takim dnevom vnovič dopošiljali dotične notice.
/<» nabiralce poštnih razglednic. Ljudevit
Stiasnv, učitelj v Radovljici, ho potoval letos v Kavkaz. Kdor mu pošlje H K, dobi od njega po pošti 15 največ umetniško izdelanih razglednic namreč: iz Radovljice, Trsta, Brindisi, Krta, Aten, Dardanel, Carigrada, Tiflisa, Jalte, Sevastopola, Odese, (Vnovič, Budimpešte, Zagreba in Reke (torej s 5 različnimi poštnimi znamkami).
Ne/gode. Sinoči ob šestih je v Polakovi mi-lamici sopar, puhteči i/, kotla, nevarno opekel na levi roki 1 Kletnega Alojzija Bomhena. Dr. Fonda mu je na zdravniški postaji podelil prvo pomoč.
Včeraj ob petih popoludne so prinesli v bolnišnico lTletno deklo Ivanko Bjekar, stanujočo v ulici Tigor št. 0., ki je bila popila nekoliko fe-nilne kisline v nameri, da si konča življenje. Poškodovala se je težko.
Voznik L. Cemolino iz ulice Petronio bi bil včeraj popoludne skoraj provzročil veliko nesrečo. Ko je vozil po ulici Farnetto, je stalo sredi ceste brez vsakega nadzorstva dekletce, hčerka Josipa Skoka. Konj je sunil otroka, »la je padel na tla. Sreča pa, da je voznik opazil še o pravem času, kaj se je zgodilo, ter ustavil konja, da deklice ni povozil. Priteklo je mnogo ljudi, ki so se pa prepričali, da otrok ni bil hudo poškodovan, ter so ga izročili materi. Voznik je dokazal, da nima nobene krivde; vsled tega so ga na policiji samo zaslišali, a potem izpustili.
Petre«. Iz Zatira brzojavljajo dne 10. t. m.: Včeraj ob tri četrt na dvanajst predpoludne so opazovali v Sinju, Turjakih, Košutah in Trilju proti severozahodu močan valovit potres, ki je trajal pet minut in je poškodoval izdatno več novih stavb in v manjši meri druga poslopja. Dve osebi sto težko, šest jih je lahko ranjenih. Popoludne so čutili v Trilju trideset sunkov. Ljudstvo je razbil rjeno.
Z naših sodišč. Kuharica Marija 1>. je dobila 6 tednov ječe, ker je o svojem odhodu iz službe pri nekem tukajšnjem zdravniku ponesla s seboj — za spomin — prstan v vrednosti 10 gld., katerega je potem prodala za 2 gld. Prstan je bil lastnina hiši nje Katarine T. Nič ji ni pomagal izgovor, da jo je zapeljala — sila.
Velik prijatelj svilenih rut je 15letni K r nest R. Pobral jih je svojemu gospodarju, g. Jakobu Klemeneu, v vrednosti 50 gld. ter jih zastavil pri Dusichu. G. Titz pa je zasledil tička, oziroma rute. R. je priznal krivdo ter je bil obsojen v 4me-sečno ječo.
Tudi ;l0letni Ivan Parovcl ljubi svilene rute. Pobral jih je Ani Bratičevi iz nje zaprtega stanovanja. Tudi par čevljev je odnesel. Prisodili so mu 6 mesecev ječe, ker je tudi žalil nekega redarja.
Josip Ciana, star znanec redarstva, pa ni žalil policije samo z besedami, ampak tudi s klofutami. Deželno sodišče mu je dalo zavetja za dobo 6 mesecev, dasi je trdil, da bi mu bolj pristojala streha norišnice ter da n« ve, kaj mu tiči v krvi, ker je vedno tako razburjen, da ne ve, kaj dela.
Različne vesti.
Dva anarhista so prijeli te dni v Haagu. Mila sta to, kakor je navadno, Laha Abriani in Baladini. Našli so pri njima več mečev, bodal, samokresov in precej denarja. Bržkone sta se hotela udeležiti — mirovne konference.
Nov brzojavni zistem sta baje izumila inže-nerja Pollar in Virag v Budimpešti. S pomočjo istega bo mogoče brzojaviti v eni uri stotisoč besed.
Človekoljubno darilo. Bavarski drž. poshmec I levi pl. Horrusheim je daroval tri milijone mark, da se ustanovijo zdravišča za bolne na pljučih.
Najnovejša anekdota o Levu Tolstem, ki
kroži sedaj po časnikih, je sledeča: Prošle zime je spisal slavni pisatelj igro, katero bi imel uprizoriti neki plemenitaški klub v prestolnici in
oiner doltrmlelie svrhe. Povabili *o avtorja na glavno poakušnjo ter naročili slugi, da razitn pisatelja ne pusti nikogar v dvorano. Tolstoj je prišel, kakor navadno, v svojem kmečkem kožuhu ter je vesel«> korakal po stopnicah na svoje mesto. Strežaj, ki ga seveda ni spoznal, upil j«* nanj, in ker to ui pomagalo, hitel je za njim, spremil ga, ne ravno prenežno, po stopnicah navzdol ter posadil v kup snega pred hišo. Zdaj je začel Tolstoj govoriti, in stvar -<• je razjasnila. Sluga se je opravičeval io prosil, in Tolstoj je smel zopet v gledišče. 1'oskušnja je pričela. Vse je bilo v redu. O nekem prizoru pa, ko je gospodar posadil svojega strežnika pred vrata, je majal Tolstoj z glavo ter trdil, da se to ne igra do*ti naravno. Povpraševali so ga, kako ima on, čegar človekoljubnost je vendar znana, izkušnje v tej stvari. Aktivne izkušnje da nima, pač pa pasivno, je dejal Tolstoj in je pripovedoval na to, kar se mu je pripetilo ravnokar. Seveda je sledila temu obča veselost v klubu.
Pogumna ženska. Dne lil. t. in. je šla soproga upravitelja Kunzovih opekarn v Sattledtu se svojim desetmesečnim sinčkom mimo bjižnjega gozda. V tem je prišel iz gozda neki ilO-leten mož. vrgel svoj klobuk v stran in poskočil na prestrašeno žensko, izrekši: «Xajpop;cj mora umreti otrok, potem ti, jaz hočem videti krvi!» -- Po teh besedah je zagrabil dečka in ga stiskal z eno roko k sebi. Zena pa se ni dala oplašiti, marveč je prijela možu za grlo in jela kričati na pomoč, dokler niso pritekli delavci iz opekarne, ter jo v skrajnem tre-notku rešili iz rok siloviteža. Njega so ujeli in predali okrajnemu sodišču v Kremsmiinstru.
I Javna zahvala. M
ružnim sreem se najtopleje zahvaljujemo ^m
vsem onim, ki s<» na katerikoli način kaj	^B
storili, da nam ublažijo globoko žalost po-	^m
vodom smrti pokojnega našega nepozabnega	^H bratu, oziroma svaka, gospoda lin. svetnika
I Josipa Tomažiča. I
Zahvaljujemo se še posebe gosp. e. k. namestniku grofu (roessu, gosp. dvornemu svetniku, vitezu pl. Zimmermanmi, kakor ^B flfl tudi vsem ostalim gospodom, ki so skazali ^H pokojniku poslednjo čast s tem, da so ga spremili k večnemu počitku.	^fl
Srčna hvala za podarjene krasne vence ^H in za častni nastop oddelka c. kr. finančne straže. ()b enem prosimo oproščenjn, da nismo razpošiljali posebnih osmrtnic. Naša ^H H prevelika žalost nas je tako potrla, da nam H ni bilo mogoče misliti na to.	flfl
I TRST, dne 17. maja 1X«W.	■
■j	Žil I u joči ostali. H
Poziv.
„Drnžlia sv. Cirila i Metoda" za Istrn
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dliliaj 17. »Fremdenblatt« izjavlja, da so l>rez vsake podlage komhinneije ogerskih listov, kakor da bi avstrijska vlada imela namen zavlačevati definitivno rešenje pogodbenih stvari ter izsiliti nov provizorij. Avstrijska vlada ne stori nobeneg poskusa več v dosego še jed nega nagod-benega provizorija.
Dliliaj 17. Nemfiko-naeijonnlni listi se babajo, da je število onih, ki so prestopili k protestantizmu že prekoračilo število 1 ().<)<)<) in da je pričakovati prestopa še mnogih drugih.
Dunaj 17. Členi pododseka zaupnikov nemških strank so bili zbrani sinoči pozno v noč. Sodijo, da je pododsek dovršil svoje delo. Kakor že javljeno, se njih delo predloži zbranim zaupnikom v odobrenje.
Dliliaj 17. C'listna afčra mej deželnim maršalom nižeavstrijskem, baronom (ludenus, in dvornim svetnikom Heitererjem je rešena mirnim potom po ukorih, ki jih je deželni maršal dal v zadnji seji dež. zbora govornikom, ki so žalili upravno sodišče*
ItlMlimpesta 17. Spor, ki je bil na vstal vsled tega, da ogerske oblasti niso hotele vsprejemati spisov hrvatskih oblasti, ako so bili sestavljeni v hrvatskem jeziku, je rešen tako, da je ministerstvo za notranje stvari izdalo naredbo, glasom katere so ogerske oblasti dolžne vsprejemati hrvatske spise ter jih reševati na podlagi prevodov, katere preskrbuje ministerstvo za notranje stvari.
Najnoveja trgovinska yest.
Xew-Yorkl7. maja (Izv. brzojav.) Pšenica za takoj —za maj, 788/i za julij 7(»Vs za sept. 74'/«. Koruza za maj HIP'/*, zst juli a#7/8 Mast 535.
Zanimiv oglas kolesarjem!
obdržavati če
dne 25. maja 189.9 u 4 s. poslie podne
u prostorijama „Zore" u Opatiji
svoju redovitu glavnu skupštinu sa sliedečim DNEVNIM REDOM:
1.	Pozdrav i komunikacije predsjedništva.
2.	Čitanje zapisnika o prošloj glavnoj skupštini, il. Izvješće tajnika.
4.	Izvješće blagajnika.
5.	Izvješće nadzornog vieća. (». Možebitni predloži.
Svi prijatelji družbe pozivlju se ovim naj-učtivije, da ovoj skupštini po mogućnosti prisustvuju.
Ravnateljstvo.
F I L I J A L K A
c. Kr. uri?, astrijslm kreditnega zavoda
za trgovino i u obrt v Trstu.
Novol za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz •2l4"„
:$o-
3»
V napoleonih na
.'KMnevni odkar. S*/.®, S-mesečni „ -'/4" »i-	VI 0
mi pisma, katera ne morajo izplnrati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, steoijo nove obrestne takse v krepost 1 dnem ^4. junija, "JH. junija in odnosno "JO. avgusta t. I. po dotienih objavah. Okroinl ođđel. V vredn. papirjih '2" „ na vsako »voto. V napoleonih hrez ohrest
Nakamlo« 11a Duuaj, l'rago, l'eito, Urno, l.vov. Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, llielitz, (»ahlonz, (Irailee, Hihinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, I.inc, < Momue, Reichenherg, Sna/, in Sol-nogriul, brez troskov. Kupnja In prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku 1°,00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najuniestnejMmi pogoji. Pradnjmi. Jameevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Rerolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloiki v pohrano. Sprejemajo se v polirano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Nasu blagajna izplačuje nakaznice narodne lmnke italijunslc v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „TlRofernl cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prelmvlja-nju in hemoroidam. — .leden omot za ozdravljenje stane 60 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER „li dne Mori" v TRSTU, veliki trg.
Tudi za 5f> nvč. v markah dopordje se franko.
Našemu si. občinstvu!
Podpisani naznanjam, da imam v ulici Conti Štv. 2 dobro urejeno in z vsem potrebnim kakor moko, sludčionmi itd. založeno
pekarno.
Kruli pečem po 3 krat na dan ter ga pošiljam 1111 zahtevo ita dom. — Sprejemam tudi domače testo v peko.
Z vsem spoštovanjem
Ivan Pahor.
Velika
kolo iz
tovarne
Johann Puch iz Gradca
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta
Ii. Colobig v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
v Motovunu zraven slovečih Skocijanskih jam, II ure od Trsta in 1/.J ure hoda od želcznične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Lteka-Trst, z dvema kuhinjema, r. dvetni obširnimi podzemeljskimi kletimi, s 14 krasnimi sobami s posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letovi&čnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
W na prodaj
Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go stilničarsko in štacunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako ž i vab ne j prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z aehrojniini obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohlitvo z vrtom In parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru.
Natanjčneja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna! pošta Divača.
100 do 300 goldinarjev
za morejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in riziku vrazpeCavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srek. Ponudec pod naslovom Ludwig Oesterreicher v, Budimpešti, VIII Deutschegasse 8.
Zalop vina P. PeM-a
IC Via delle Poste št. 10.
Vina dalmatinska, Istrijanska in italijanska iz slo-veeili kleti po cenah du se ni Imti konkurence, pristna in najl>ol:še kakovosti.
Istrsko fino po gld. 32, in 34 — Dalmatinsko po gld. 30 in 32. — Opollo fin
po gld. 34-, italijansko po 28 in 32 v vsa kej množini v sodokih in buteljkah od litra. Vse prosto na dom v kateremkoli kraju mesta. MB. Naročbe viprejemajo se direktno v zalogi po poštnih dopisnioah.
Dve slovenski gostilni
v Trstu sti na prodaj. Natančneja ustmena tli pismensi pojasnila dajo Jože Vodopiveo v kavarni Commercio.
„A G RIC O L"
Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrČesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T renti na, Istre, Goriške in pri tu k. polj eda ljs ki dr u ž h i izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseh parasi-karnili in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa i u zeleujad. Navodilo, kako rabiti »A g r i r o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Vla Limltanea itv. 1.
Zastop in zaloga na (ioriSkem pri gosp. Frideriku Primas-u v (iorici, Veliki trg 1(J,nadvonSču; pri Petru Debelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogerijah: Bolle, Via Farneto ; Cilila, Ponterosao; Cumar, Via Uelve-ilere ; Jellersitz, Barriera veechia; Mlzzan, San (!ia-eomo ; Ongaro, Via deli'Orologio; Petrone, Via (Jiulia in Cumar, Općina.