SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXII (66) • STEY. (N°) 3
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 17 de enero - 17. januarja 2013
KAJ NAM PA MORETE!
Ponovno politična kriza
IVAN STUHEC_
Slovenija je v minulem letu preživela poizkus državnega udara z ulice. Del uličnega sporočila je bila obnova revolucije in revolucionarnih metod in to je poizkus državnega udara. Kako je mogoče, da po dobrih dvajsetih letih demokratične ureditve pride država v takšno situacijo? Vzrokov za to je več. Zagotovo pa ni prvi in glavni gospodarska kriza, kot to kričijo medijski kričači, ki so nas nekoč pozdravljali z »dobro jutro, revščina«, danes pa nam govorijo, da so naši otroci lačni. Če so otroci lačni, potem so nesposobni njihovi starši, vzgojitelji in učitelji, dedki in babice in vsi okrog njih, ki nimajo niti toliko zavesti, da bi se obrnili na dobrodelne ustanove in tako poskrbeli, da njihovi otroci ne bi bili lačni. Če v čem, smo Slovenci že neštetokrat dokazali, da je solidarnost na področju karitativne in socialne dejavnosti dobra, da ne rečemo odlična. Zloraba dejanskih socialnih stisk je šla tako daleč, da so se protesti na ulicah prve tedne prodajali pod krinko socialnih problemov in da je šaljivec Hribar zagnal nekakšno botrsko akcijo, ki jo druge dobrodelne ustanove poznajo in sistematično gojijo že desetletja. Kdo pa je Hribar s svojo krasno vilo in lepimi honorarji, da se gre dedka Mraza. Politiki bi bili res neumni, če bi nasedli tej provokaciji. Hribar že dolgo ni več komik, ampak navaden in pogosto zelo primitiven politični agitator na nacionalnem radiu, ki ga plačujemo vsi. Če si mu to nihče ne upa povedati, je to zato, ker se ljudje bojijo, da jih bo gagal po tistem svojem gaganju. Naj me le!
Res je, da je bila kultura v veliki meri tista, ki nas je stoletja povezovala in držala nad vodo. Tudi v devetdesetih je odigrala pomembno vlogo, ni pa bila edina, kot bi radi nekateri njeni predstavniki to lovoriko nosili pripeto za vedno. Kam je zdrsnila kultura, pove dejstvo, da so nekateri kulturniki odrekli Tonetu Kuntnerju sodelovanje na državni proslavi. Včasih nastaja vtis, da so nekateri kulturniki kot borci — ko so enkrat v tem cehu, imajo dosmrtne zasluge. Sploh so kulturniški šaljivci postali praporščaki na demonstracijah, med njimi najdemo tudi takšne, ki so leta gulili poslanske klopi, zdaj pa se usajajo nad državo, češ, kakšna je. Sodobna slovenska kultura bore malo pripomore k temu, da bi na svež, ustvarjalen in izviren način podpirala zdravo samozavest, pripadnost slovenstvu, odprtost v svet in svetovljansko univerzalnost Slovenk in Slovencev. Kaj šele, da bi podpirala državljansko zavest, kot je to počela pod totalitarnim sistemom, ki ga prav del kulturne srenje oživlja na vse načine. V kulturi ni nič manj korupcije, klientelizma, komolčarstva, nevoščlji-vosti in vsega drugega zla, kot na vseh drugih področjih življenja. Kje
smo z našo kulturo, se je pokazalo na premieri filma o Jančarju ob sklepu EPK. V dvorani nas ni sedelo sto, na ulicah pa je protestiralo nekaj sto srednješolcev in študentov s svojimi ideološkimi vodji iz univerzitetne srenje. Če bi jih novinarji vprašali, kdo je Drago Jančar in kaj pomeni za Maribor in Slovenijo, verjamem, da bi dobili zelo zanimive odgovore. Miselni svet Draga Jančarja se v enem letu njegovega vračanja v rodno mesto ni prijel niti mestne elite, kaj šele dijaštva, študentarije in drugih. Bojim se, da je prav ta premiera nazorno pokazala, kaj bo od EPK ostalo v Mariboru in Sloveniji.
Izkoreninjenost, to je naš glavni problem in vir vseh kriz. Povprečen Slovenec med dvajsetimi in štiridesetimi svojo samobitnost gradi na glasbenih in športnih zvezdah iz časa svoje pubertete. Sodobna tehnologija mu briše spomin kot sms sporočila. Zgodovinska zavest je na ničelni stopnji, ker se od vrtca naprej otrokom predstavlja čas kot kategorija gole sedanjosti. Imeti sedaj in takoj, to je vzgojni recept, ki ga je prevzela tudi šolska reforma v devetdesetih s propagiranjem pravic brez dolžnosti. Pozno, za mnoge prepozno ugotavljamo, da svobode ni brez odgovornosti, da pravic ni brez dolžnosti. Namesto da bi v šoli kultivirali mladino, se sprašujemo, do kod smemo ukrepati, da nam starši ne bodo spravili advokata za vrat. Mularija se pri svojih deliktih vsem reži v brk, češ, kaj nam pa morete. V nekaterih šolskih okoljih otroci terorizirajo otroke, če ti hodijo k verouku in v cerkev. Odgovorni seveda ob tem molčijo, ker konfesionalna dejavnost nima mesta v šoli, a postanejo takoj zelo glasni in nervozni, če dobijo od sindikata navodilo, kako je potrebno udrihati po vladi in njenih predstavnikih. Zasebniki v šolstvu, ki moramo ves čas delati in živeti z bistveno manj denarja kot javno šolstvo, natanko vemo, da rezerve so in da je vse vpitje okrog sredstev, ki jih je žal vedno manj, predvsem razlog za nabijanje ideoloških in ne strokovnih vatlov.
Benedikt XVI. je zapisal v okrožnici Bog je ljubezen, da je izvor in cilj politike pravičnost in mir. In pri pravičnosti gre za vprašanje praktičnega razuma. Nekaj tega razuma smo ob koncu leta zaznali pri ustavnih sodnikih, ki so za to takoj dobili porcijo ideološkega napada. Slovenijo je potrebno vrniti na pot razuma, pravičnosti in miru. Za to pa je potrebna tudi zasidranost v vrednotah, ki so konstituirale našo skupnost, ne pa jo razbijale in uničevale. Tega duha konstituiranja v zadnjih protestih ni bilo zaznati, pač pa duha revolucije in revolucionarnih preobratov, ki nikoli niso prinesli nič dobrega. Upajmo, da bo v letu, ki je pred nami, več razuma in manj revolucije.
(Po Družini)
Zapletlo se je. Proti-korupcijska komisija je v torek 8. januarja objavila poročilo, da je pri nadzoru premoženja predsednikov strank ugotovila, da sta prvaka SDS Janez Janša in PS Zoran Jankovic kršila protikorupcijsko zakonodajo. Kot ugotavlja komisija, Jankovic ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, Janši pa se je premoženje nepojasnjeno povečalo za desetino te vrednosti. Objava poročila je povzročila politični pretres, katerega posledice se še nepredvidljive.
Predsednik Državnega zbora in stranke Državljanska lista Gregor Virant je ob tem dejal: »Mislim, da so te ugotovitve tako obremenjujoče, da terjajo odstop obeh z javnih funkcij.« Temu so takoj sledile zahteve še drugih prvakov. Predsednik DeSUS Karl Erjavec se je strinjal s tem vendar pod pogojem, če ugotovitve protikorupcijske komisije držijo. Tudi prvak SLS Radovan Žerjav je želel slišati pojasnilo predsednika vlade.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je trdila, da je poročilo komisije treba spoštovati in upoštevati, vendar pa se ne gre z nobeno oceno prenagliti. Vsak mora po njenih besedah namreč imeti možnost, da se zagovarja in da pojasni, česar ga obtožujejo.
Janša je pojasnil, da bi po zakonu moral dobiti osnutek v pripombo, tako kot je to normalno. Zdaj pa je poročilo dokončno; sodba je padla, brez možnosti da bi se lahko branil. Janša je v pogovoru za
TVS sicer priznal nekatere zamude pri prijavi premoženja, kar je pojasnil z dejstvom, da se je zakonodaja spremenila, sam pa je to spregledal. Kot je dejal, ne drži, da kakšnega dela svojega premoženja ne bi prijavil. Vse je bilo prijavljeno, prišlo pa je do zamud, kar je skušal komisiji tudi pojasniti. Janša je še dejal, da ima težavo z dvema od treh članov protikorupcijske komisije, Rokom Praprotnikom in Goranom Klemenčičem. Prvi ga je, kot je dejal, deset let blatil kot novinar, drugi pa je bil nekdanji državni sekretar Katarine Kre-sal, ki je trdil, da ni bilo napak pri najemu prostorov za nacionalni preiskovalni urad. Torej: kruto maščevanje. Dodal pa je, da ne pristaja na to, da se nima pravice braniti, da je to nekaj dokončnega, da je to sodba, ki pomeni tudi že likvidacijo.
Tudi predsednik PS in ljubljanski župan Zoran Jankovic
se je odzval na odločitev protikorupcijske komisije. Vse očitke o kršenju zakonodaje je znova zavrnil. Poudaril je, da pri njem ni prišlo do povečanja premoženjskega stanja. Zatrdil je, da bilo poslovanje ljubljanske občine zakonito in transparentno ter da je komisiji posredoval vse zahtevane podatke. Odstopiti da ne namerava.
Glede vlade pa se je vse zapletlo. DeSUS, SLS in DL so zagrozile z odhodom iz koalicije, če premier Janez Janša zaradi ugotovitev komisije za preprečevanje korupcije ne odstopi. Tako so vedno bolj verjetne nove predčasne volitve. Možnosti obstoja koalicije z novim mandatarjem ali oblikovanja nove koalicije ob isti sestavi DZ, so namreč, kot pravijo v strankah, majhne.
V tem stanju lahko Janša v Državni zbor vloži tudi zahtevo o glasovanju o zaupnici. Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev, mora DZ v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike (Borut Pahor) razpusti DZ in razpiše nove volitve.
In Janšev komentar? »Za zdaj gre še za scenarij zapleta oziroma grmadenja krize. Ta se je pripravljal dlje časa, ima pa tudi več akterjev, kot se kaže na prvi pogled. V naslednjih dneh lahko sledi še več presenečenj, odvisno od tega, koga vse bodo še vpoklicali in uporabili ali bili pripravljeni razkriti.«
Kaj lahko Slovenijo čaka
Vse več ekonomistov opozarja na probleme, ki jih finančnim trgom povzroča vroče politično prizorišče. Tako je ekonomist Jože F! Damijan na svojem blogu zapisal, da se bo nasprotnikom vlade slavje ob predstoječem odhodu zdajšnjega premierja zataknilo v grlu. »Situacija je namreč na las podobna tisti izpred dveh let po prvi referendumski 'zmagi'. Le da smo tokrat v bistveno slabši situaciji kot takrat,« je zapisal. Oglasil se je tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik. Poudaril je, da je Slovenija čez noč spet postala država, v kateri vlada velika politična negotovost, krivdo pa pripisuje Državljanski listi, ki je prva zatresla vlado, sledili pa sta DeSUS in SLS.
Ekonomist Damjan poudarja, da kljub temu, da ni simpatizer sedanje Janševe vlade premore drobec racija, da si drzne pogledati onstran čustveno zamejenega horizonta. Kljub nekaterim napakah Damjan poudarja, da je Janševa vlada prinesla večjo politično stabilnost po obdobju kaotičnosti Pahorjeve vladavine. »Predvsem pa je prinesla jasen in odločen koncept ekonomske politike za izhod iz krize. Medtem, ko je Pahor kot največji protikrizni ukrep navedel dogovor s Hrvaško glede arbitražne rešitve o meji na morju, zraven pa v obdobju najhujše krize po drugi svetovni vojni zanemaril sanacijo bank, dvignil plače v javnem sektorju za 10
odstotkov minimalno plačo pa za 25 odstotkov ter s tem državo pognal v prepad, je Janševa vlada začela s pravimi protikriznimi ukrepi - zajezitvijo javnih izdatkov, pokojninsko in delov-nopravno reformo, sanacijo bančnega sistema prek slabe banke ter spremembo upravljanja državnega premoženja,« meni Damjan. Ne vidi pa rešitve v tehnični vladi. »S predčasnimi volitvami in z zmago leve politične opcije Slovenijo do konca letošnjega leta najverjetneje 'čaka Grčija', prošnja za finančno pomoč,« meni Damjan.
Na drugi strani pa ekonomist Lahovnik za časnik Slovenske novice poudarja, da je bila Slovenija tik pred tem, da nam nekatere bonitetne hiše izboljšajo oceno, saj so bili sprejeti nekateri nujni ukrepi za sanacijo finančnega sistema in dodaja, da je mednarodna banka Unicredit celo izdala priporočilo za nakup slovenskih obveznic, katerih donos se je prvič od začetka krize zmanjšal pod pet odstotkov. Po njegovem mnenju pa je umetno ustvarjena afera sredi preteklega tedna, ki je bila povod za politično krizo, stvari obrnila na glavo. Slovenija je namreč čez noč spet postala država, v kateri vlada velika politična negotovost, krivdo pa Lahovnik pripisuje Državljanski listi, ki je prva zatresla vlado, sledili pa sta DeSUS in SLS.
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Herman Potočnik in Vernetov Julček
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
Na tretjem programu Radia Slovenija, poznanem kot program ARS, so v popoldanskih urah (meni) večkrat zanimivi programi, v katerih se pogovarjajo z znanstveniki, literati, umetniki in drugimi »visoko izobraženimi« osebami (da se razumemo: z osebami, ki vedo veliko več kot povprečni zemljan), ki pripovedujejo o svojih delih, raziskavah, iznajdbah ali dosežkih.
Prejšnji teden je bil na vrsti razgovor o Hermanu Po-točniku-Noordungu. Imen pogovarjajočih si nisem zapomnil; bili so iz kroga Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), ki je v občini Vitanje odprl sodoben objekt za tovrstne razstave. V njem je tudi postavljena že obstoječa spominska soba Hermanu Potočniku.
Lanskega 22. decembra je preteklo 120 let od rojstva raketnega inženirja slovenskega rodu, častnika avstroogr-ske vojske, pionirja kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij. Kljub zgodnji smrti (pri 36. letih), je zapustil dognanja, ki ga postavljajo med direktne predhodnike raziskovalcev raket in poletov v vesolje tako v ZDA kot v nekdanji Sovjetski zvezi. Povedano je bilo, da je Wernher von Braun uporabljal Potočnikovo knjigo Problem vožnje po vesolju - Raketni motor iz leta 1929 kot temeljno gradivo pri raziskovanju kako poslati človeka v vesolje.
Njegova slava oziroma zasluge za to, da je človek prišel v vesolje in si tam postavil tudi geostacionarno vesoljsko postajo (postajo so hoteli poimenovati po Potočniku, pa predlog ni uspel) še danes vzbuja priznanje v 'raketar-
jih' in drugih znanstvenikih, ki se ukvarjajo z vesoljem. Tako je pred enim letom ruski akademik in kozmonavt Jurij Baturin poslal en izvod te knjige na Mednarodno vesoljsko postajo.
KSEVT pa je poskrbel še za eno slovensko prisotnost v zvezi s Potočnikovim raziskovanjem raketnega pogona in vesoljske postaje, ki pa je povezana s poezijo. Srečko Kosovel, ki je Potočnikov sodobnik, je med zbirko Integrali uvrstil pesem Rdeča raketa. In ta pesem je redno recitirana na njihovih prireditvah. Ker so poskrbeli tudi za prevod v angleščini in ruščini, se je priljubila ameriškim ter ruskim 'vesoljcem' in postala skoraj njihova himna.
V knjigo Zori, noč vesela je pisatelj Marjan Marolt vključil tudi zgodbico, ki se je v Sloveniji pojavila tam okoli leta 1920, češ da je francoski pisatelj Jules Verne, ki je med drugim napisal knjigo Potovanje na Luno, v resnici Vernetov Julček z Vrhnike. Ce bi bilo to res (kar pa seveda ni), bi Slovenci imeli kar dva vesoljska znanstvenika: Potočnika kot znanstvenika, Vernetovega Julčka pa kot znanstvenega fantastika ...
GB
Inženir in častnik Herman Potočnik
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je v nedeljo, 6. januarja 2013, v Čeda-
du udeležila Dneva emigranta, ki so ga skupno organizirale Slovenske organizacije iz Videmske pokrajine.
Gre za tradicionalno in najbolj odmevno prireditev, ki jo organizirajo vidnejše slovenske organizacije iz Videmske pokrajine, že vrsto let pa je
50. Dan emigranta
glavna pokroviteljica Občina Čedad. Letošnja, že 50. prireditev je bila zelo dobro obiskana, med obiskovalci pa so bili tudi visoki gostje iz Slovenije in iz Italije.
Program so kot običajno pripravili slovenski kulturni delavci iz Beneške Slovenije, Rezije, Kanalske in Terske doline. Vsakdan in glasbo Vi-demske pokrajine so letos prikazali skozi pesmi iz XXX. Sejma beneške pesmi, »Galanda iz Azle« Beneškega gledališča.
Ministrica Novakova je zbrane pozdravila in dejala, da morajo biti emigranti ponosni na svoje korenine, da domače kraje nosijo v srcu in se radi vračajo. Zaželela jim je še tesnejše tkanje medsebojnih vezi in da bi kljub težkemu položaju potencial mladih ostajal tu. Na prireditvi sta sicer pozdravna nagovora imela podsekretar notranjega ministrstva
Italijanske Republike dr. Saverio Ru-perto in mons. Marino Qualizza kot predstavnik slovenskih organizacij v Videmski pokrajini.
Z Rupertom, ki je na italijanskem notranjem ministrstvu pristojen za področje slovenske manjšine v Italiji in predsedujoči na delovnem omizju za slovensko manjšino v Rimu, se je ministrica tudi na kratko sestala. Ob tem ga je spomnila na finančne težave avtohtone slovenske narodne skupnosti v Italiji. Izrazila je pričakovanje, da se bo čim prej našla manjkajoča vsota za preteklo leto ter ustrezna rešitev v smeri sistemskega financiranja.
Zatem se je ministrica na Križu udeležila še koncerta solistov in zbora Akademije Križ pri Trstu, otroškega pevskega zbora Fran Venturini ter mladinskega pihalnega orkestra Ri-cmanje v čast 70. obletnice delovanja očeta maestra Alessandra Švaba v tamkajšnjem cerkvenem zboru.
Ko je prišla železnica
Mineva 200 let od rojstva politika Alexandra Bacha. Kot minister v avstrijski vladi med letoma 1849 in 1859 je izvedel korenite reforme avstrijske države. Ta čas imenujemo obdobje Bachovega absolutizma, ki je bil sicer znan po represiji, našim krajem pa je prinesel gospodarski razcvet in železnico do Trsta.
Baron Alexander Bach se je rodil 4. januarja 1813 v Loo-sdorfu. Po zadušitvi marčne revolucije je leta 1849 kot notranji minister nasledil maršala Radetz-kega in ostal na položaju deset let. Pod njegovim vodstvom so bile uvedene številne reforme na gospodarskem področju. Pravi razcvet sta doživela bančništvo in industrija. Pospešeno so gradili ceste in železnice. V tem času je bila dograjena tudi Južna
železnica skozi naše kraje do Trsta.
Cvetela je tudi trgovina, ki je prinesla slovenskim deželam zaradi specifične lege dodaten zaslužek. To je bil sicer čas poostrenega policijskega nadzora in političnih pritiskov. Kljub temu se je vloga slovenščine v uradih in v šolstvu okrepila. Bachovega absolutizma je bilo konec leta 1859, ko je bil notranji minister prisiljen odstopiti zaradi neuspehov v zunanji politiki in izgubljene vojne s pie-montskim kraljestvom, po kateri Avstrija izgubi Lombardijo.
5 let arhitekture
V ponedeljek, 7. januarja, so v prvem preddverju Cankarjevega doma uri odprli razstavo z naslovom Arhitektura = s podnaslovom 5 let slovenske arhitekture, ki je nastala v sodelovanju med mariborsko Fakulteto za arhitekturo, revijo AB in galerijo Dessa v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture 2012. Razstava predstavlja pomembnejše projektne dosežke slovenske arhitekturne produkcije zadnjih petih let z ambicijo, da bi z njo uveljavili teoretični in miselni okvir pojma sodobna slovenska arhitektura. Pregled je zasnovan večplastno, s poudarkom na arhitekturni kakovosti, ki je sicer težko merljiva, a jo kljub vsemu opredeljujejo kriteriji, kot so izvirnost zasnove, celovitost, jasnost, skladnost, ustreznost in prepričljivost. Pregled predstavlja 40 projektov, razdeljenih v sedem poglavij, in sicer Prenova, dialog, Vas, regionalno, Narava, racionalno, Mesto, urbano, Javni prostor, infrastruktura, Šport, spektakel in Tujina. Kot poudarjajo ustvarjalci razstave, gre za dovolj reprezentativen in tehten izbor.
Poletje bo vroče. In politične temperature bodo verjetno še višje kot vremenske. V ospredje namreč počasi stopa vprašanje povišice plač, in današnje okoliščine ter igralci te drame napovedujejo trenja, konflikte in neurja vseh vrst.
Zgubljena tekma. Te dni so tako vlada kot opozicijske stranke objavili vsak svoje merjenje inflacije. Najprej so v parlamentu predstavniki nevladnih strank povedali, da je (po merjenju privatnih ustanov) inflacija v letu 2012 dosegla 25,6%. To so grozne številke, če jih primerjamo s katerokoli ekonomijo na svetu. Seveda, naslednji dan je svoje številke podala vlada: 11%. Vsi vemo, da je vladna inflacija »narisana«, izmišljena, prirejena za »zunanjo uporabo«. Kaj to stanje povzroča v gospodarstvu vsakega posameznika in družin, vsi vemo. Najhujše je, da domala vsi strokovnjaki trdijo, da bo leto 2013 v tem oziru še slabše. Napovedujejo inflacijo blizu 30%. Kaj v tem stanju ukrepa vlada? Ne upošteva nobene izmed klasičnih metod, da bi inflacijo vsaj delno zavrla. Pač: pritiska na sindikate, naj bi zahtevam po povišicah plač postavili strop: največ 20%. Kako naj sindikati sprejmejo, da bo delavstvo plačalo vladne neumnosti? Lani so nekatere povišice res presegle 25%, a večina je bila pod to številko. Vsi ti so tekom leta nekoliko obubožali. In če bo letošnja inflacija okoli 30%, bo vsaka nižja povišica pomenila dodatno »luknjo« pri stiskanju pasu. Poleg tega je še drug problem. Vlada že tretje leto ni zvišala praga davka na dobiček (tudi na višje plače), ki sedaj izžema vedno nižje plasti srednjega sloja. Ob tem davku vsaka povišica prinaša dodatno zmanjšanje vrednosti plač. Tako v tekmi med cenami in plačami delavstvo vedno izgubi. Cilj pogajanj danes je vsaj neko izenačenje, neke vrste remi, ki pa zveni vedno bolj utopično. Sindikalisti sploh nočejo govoriti o povišicah, dokler vlada ne bo potrdila, kaj bo storila z obdavčenjem plač. Konflikti in stavke so tako že pred vrati. Stavkajo delavci področja industrije pridelovanja olja. Ostali že čakajo v vrsti.
Nori dolar. Med vzroke inflacije postavljajo tudi neurejeno razmerje dolarja. Na tem področju je vlada sicer spremenila politiko in bolj pospešeno dviga ceno tuje valute. Lani se je uradni dolar podražil skoraj za 20%. A če je inflacija presegla 25, je zguba še vedno očitna. To povzroča razne gospodarske težave predvsem v regionalnih ekono-
mijah. Zaradi izgube kom-petitivnosti so v preteklem letu upadli izvozi številnih pridelkov: sadja, rib, medu, riža, bombaža ... To povzroča obubožanje in brezposelnost v notranjosti dežele. Ljudje vedno težje živijo in nezadovoljstvo raste. Poleg tega, dejavnosti ki izvažajo, prejemajo plačilo v pesih po uradni ceni, operativni stroški in proizvodna sredstva pa so mnogokrat vezana na neuradni dolar, pa naj ga imenujemo »črni« ali »plavi«. Cene valut so že blazne. Zaradi turistične sezone in absolutno nedosegljivega uradnega dolarja, je cena na »vzporednem« trgu poskočila do nesmiselnih številk. 7,25 pesov na dolar, kjer se trenutno suče cena, nima resne podlage in jo je mogoče razložiti le z vladno omejitveno politiko. Vladi je sicer uspelo, da je v glavnem ustavila odtok dolarjev. A s tem je zavrla tudi pritok. Ni novega investicijskega kapitala. Jasno: kdo bo vlagal dolarje v državo, iz katere jih potem ne bo mogel odnesti? A tudi s to zavoro devizni sklad upada. Plačevanje zunanjega dolga, predvsem pa uvoz goriv, da se prepreči energetska kriza, nenehno niža doslej še močan devizni sklad.
Nejasno obzorje. V takem stanju se je gospa predsednica odpravila na potovanje. Najprej je obiskala Kubo, kjer okreva ve-nezuelski predsednik Chavez. Nesla mu je argentinske pozdrave in Sveto pismo (zakaj ga raje sama ne bere). Potem pa je odšla v Združene arabske emirate (da bi vložili denar v argentinske petrolejske projekte) Indonezijo in Vietnam (da bi povečala argentinski izvoz). Večkrat so se strokovnjaki že spraševali, če ta potovanja rodijo kak užiten sad. Doslej je uspeh kaj malenkosten. Doma so medtem ostali stari problemi razkola v narodu, ki je naveličan nenehnega preganjanja drugače mislečih. Vlada napoveduje »revolucijo« v transportu a kljub napovedim ljudje potujejo vedno slabše in dražje. Stopili pa smo že v leto 2013, ki bo odločilno glede usode ustavnosti in miru. Letošnje nadomestne parlamentarne volitve bodo odprle pot ponovni predsedniški dobi gospe Cristine, ali pa dokončno zaprle vrata »cristinizmu«. Vlada še vedno upa, da bo z uspehom meseca oktobra, pa seveda s poznejšimi povezavami v parlamentu, dosegla potrebno dvotretjinsko večino v obeh zbornicah, ki bi omogočila ustavno reformo in ponovno kandidaturo predsednice. A stvarno ne kaže, da bi v tem uspela.
SAN MARTIN
Doživet božični koncert
SAN JUSTO
Božična radost v Našem domu
V prostorni kapeli Sagrado Co-razon smo se v nedeljo, 16. decembra okoli 19. ure zbirali »domačini« in prijatelji iz drugih slovenskih domov in kmalu napolnili kapelo. Ko sem sedel v klopi in čakal na začetek koncerta, sem se nehote zasanjal in prihajali so
mi spomini na tiste prelepe božične praznike doma v Sloveniji. Zdelo se mi je, da gazim skoraj do kolen po snegu na poti v opatijo k polnočnici. Skoraj sem čutil, kot da sneži in opazoval, kako padajo debele snežinke in se poigravajo v zraku. V duhu me je prevzel vonj po kadilu in spremljal sem družino po hiši od kleti pa do podstrešja, ko smo ob molitvi blagoslavljali naš dom.
Iz sanj me je predramila močna razsvetljava in prva pesem Adeste Fi-deles, ki jo je dekliška pevska skupina zapela tako mogočno, da me je prevzelo. Pred oltar se je nato uvrstil Slovenski pevski zbor iz San Martina. Pogled je bil prelep. Vsi pevci in pevke so žareli v belih in koralnih oblačilih. V pozdrav božji Materi je ljubeče izzvenela Ave Maria (A. Bruckner). V nadaljevanju je bil spored prepleten z nastopi dekliškega in otroškega zbora. Petje je na orgle spremljal pianist prof. Javier Mas in mladi Camilo Centeno (klarinet), Leandro Costantino (violina), Toni Podržaj (kitara in charango).
Vsega skupaj je bilo na programu enaindvajset pesmi: Resonet in laudi-bus (J. Gallus), V daljavi zvonijo božični zvonovi (S. Premrl), Llanto divino (A. Embil), Con guirnaldas y con flores, Oj ti srečna štalica (F. Kimovec), Pastirček pase čredico (L. Hafner), Cantemos, cantemos (Božična iz Venezuele), Holly night (A. Adam, solo Marjeta Žagar in Tone Podržaj), Glej, povsod sneg bel leži (J. Coss, solo Juli Kastelic, Kami Santana, Kati Podržaj), Sveta noč (H. Sattner), Gabriel's oboe (E. Morricone, solo Daniel Delich), Los reyes magos (A. Ramirez), Angelsko petje (L. Cvek),
Carroll of the bells, Prišla je noč (J. Le-vinčnik), Ay, para Navidad , Hallelujah (L. Cohen), Que Dios te bendiga (F! Lutkin), Himno a la alegrla (Beethoven). Ves koncert je potekal brezhibno. Solisti so tudi pripomogli k skupnemu uspehu.
Na prvi pogled bi človek dejal, da je bilo pesmi preveč, a je bilo vse tako smotrno povezano z razmišljanji (podajala Sonja in Marjan Boltežar) in živimi jaslicami, da je čas bil brez »časa«. Jaslice so se porajale med koncertom. Najprej sta zasedla prostor zraven oltarja Marija in Jožef z detetom Jezuščkom (Marjana, Daniel in Peter Ko-cmur). Malo pozneje so jih obstopili angelčki (Viki Hernandez, Martina Kocmur, Amelia Belar-di Černič, Carmela Černič, Valentina Figueroa). Tudi niso manjkali pastirji (Agustin Skale, Luka Figueroa, Agustin Petkovšek); proti koncu pa so prinesli darove sv. Trije kralji (trojčki Jani, Jo-ško in Matjaž Filipič).
Bilo je prelepo. Publika je nastopajoče in pevce nagradila z močnimi aplavzi. Naj gre tudi tu vsem posebna pohvala, ker so žrtvovali veliko dragocenega časa. Poleg pohvale pa si še posebej zaslužijo našo zahvalo. Na prvem mestu vsekakor duša in motor koncerta, to je pevovodkinja prof. Lučka Marinček Kastelic. In seveda še vsi, ki so zapisani na gledališkem listu (oblikovala Mikaela Podržaj): prof. Gabriela Bogo (vokalizacija), vsi pevci in pevke zbora, dekliška pevska skupina, pa tudi otroška skupina; scenski prostor in pomoč: Janez Filipič, Monika in Tomaž Filipič, Toni Kastelic in sodelavci; sestre zavoda Srca Jezusovega ter Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je sofinanciral prireditev.
Hotel sem začeti poročilo z dvema kiticama pesnitve, ki nam jo je poslal za lanski Božič mariborski škof dr. Jožef Smej. Pa bosta primerni za zaključek:
Nocoj se pa čuda godijo nad hlevcem žari se nebo. In spevi se rajski glasijo saj angelci slavo pojo.
In kar se nekoč je zgodilo prav to se še danes godi: da v srca preprosta prihaja mir svete božične noči.
Vladimir Voršič
Božič je drugi najvažnejši praznik za nas, kristjane. Spominja nas na rojstvo Odrešenika, ki nam prinaša upanje, veselje in mir. Zato smo tudi letošnjo božično jutro pričeli s sveto mašo v zahvalo in na čast novorojenemu Detecu. V sanhuški stolnici je msgr. dr. Jure Rode daroval slovensko mašo. Somaševala sta z njim p. dr. Alojzij Kukovica ter p. Miran Žvanut iz Slovenije, ki je širokosrčno delil svoj čas s slovensko skupnostjo. Med mašo so nas v božično skrivnost poglobile čudovite pesmi, ki jih je prepeval Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar in Andreja Selana. Mašo smo zaključili s poljubom novorojenega Jezuščka.
Po končani maši smo si že pred cerkvijo voščili in se nato napotili v Naš dom. V lepo božično okrašeni dvorani smo posedli za mize, da bi ob akademiji podoživljali božično skrivnost in pokramljali pri skupnem zajtrku. Napovedovalca, Lučka Marinčič in Igor Ma-
lovrh, sta pozdravila navzoče ter povabila na oder predstavnike raznih odsekov Doma, da bi izrekli svoja voščila, ob tem božičnem prazniku. Spregovorili so: predsednica Našega doma, Mici Malavašič Cassullo; predsednica mladinske organizacije, Veronika Marinčič; Irena Urbančič Poglajen v imenu Balantičeve šole; predsednica krajevne Zveze mater in žena Nežka Lovšin Kržišnik; Marjanka Fur-lan v imenu Društva slovenskih upokojencev; predsednik mladcev in mladenk Luka Ravnik ter Tatjana Groznik v imenu folklorne skupine Mladika.
Ko so se razgrnile zavese, smo na odru zagledali čudež božične noči; sam Bog se je v človeški podobi rodil zato, da bi ga človek sprejel medse. To malo Dete je prišlo na svet, da bi odrešil človeško srce. Prisluhnili smo božični zgodbi, ki nas je vabila, naj spremenimo svoje življenje in poglobimo vero.
Sveta družina v jaslicah, ki jo je letos predstavila družina Gabrijela Indi-harja in Giselle
Potočnik, s sinčkom Matijem, nas je prevzela in ganila. V središču male družine se je Bog sklonil k človeku. Pastirci in sv. trije kralji so prehodili dolgo pot, da bi lahko slavili in častili svojega Boga ter mu prinesli darove. Vsi smo v srcu začutili, kako pomembna je bila ta pot, zato smo jim vneto sledili. Pri pripravi mogočne in lepe božične slike je sodelovalo veliko oseb: božično akademijo si je zamislila in izvedla Mirjam Oblak, režijo sta prevzela Angelca Podržaj Miklič in Toni Rovan. Betlehemsko sceno, s katero nas venomer preseneča, je napravil Tone Oblak s pomočjo Klavdija Selana in sodelavcev Našega doma. Za luči in zvok so poskrbeli Erik Oblak, Luka Štrubelj, Aleks Puntar, Ignacij Mehle, Matjaž Groznik in Nace Kržišnik.
Pri nastopu so sodelovali Cecilija Grilj, Ann Sophie Indihar, Cintija Magister, Ani Malovrh, Valerija Oblak, Anika Urbančič, Marta Urbančič Oblak, Uršula Urbančič, Katja Zupanc, Gabrijel Bergant, Andrej Malovrh, Pavel Malovrh, Andrej Mehle, Martin Miklič, Rok Miklič, Pavel Modic, Ignacij Mehle in Toni Rovan. Akademijo sta občuteno povezovala z lepimi božičnimi pesmimi otroški pevski zbor Balantičeve šole pod vodstvom Kristine Skvarča Šenk in Veronike Malovrh ter Mešani pevski zbor San Justo.
Po blagoslovu božičnega zajtrka smo v prijetnem družinskem vzdušju okusili domači zajtrk s poticami, ki so jih pripravile pridne žene in matere Našega doma.
Letos je mladina pripravila žrebanje košar z božičnimi dobrotami. Dobiček je namenjen potovanju mladine na Svetovno mladinsko srečanje s papežem Benediktom XVI, ki se bo letos vršil meseca julija, v Rio de Janeiro. Mladina se iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali z dobitki in z nakupom srečk.
Po zajtrku smo hitro pospravili uporabljene prostore. Prijetno je delati skupaj! Mladina se je še zbrala in nazdravila ob zaključku delovnega leta.
Polni božičnega miru smo se veseli vrnili v svoje domove, da bi praznovali v svojih družinah prihod nebeškega Kralja! »Kakor nekdaj v Betlehemu v srcu bo odmeval glas; hvala Večnemu v višavi, ki si se rodil za nas!«
Lučka Marinčič
SLOVENSKA VAS
MENDOZA
Zaključek Baragove šole
Sklep šole sv. Cirila in Metoda
V nedeljo 9. decembra smo se zbrali v Hladnikovem domu in v procesiji odšli v cerkev Marije Kraljice. Sveta maša je bila darovana v zahvalo za uspešno šolsko leto. G. Janez Cerar CM je med pridigo poudaril, da mora biti zahvala vedno prisotna v naših srcih in mislih. Hvaležni moramo biti za vse dogajanje, čeprav se večkrat sprašujemo čemu, zakaj? Po zahvalni pesmi Mariji smo se vrnili v dvorano in tam počakali, da se žabice pripravijo.
Akademija se je začela s slovesnim prihodom zastav. Slovensko zastavo je nosila osmošolka Karolina Vilfan ter argentinsko Viktorija Burja.
Nato je voditeljica šole poklicala na oder osmošolce: Mateja Burja, Ramira Cruz, Karolino Vilfan in Jeremija Žitnika. Recitirali so »Otroci se predstavijo«. Ga. Liljana Zidar, učiteljica 8. razreda, je preuredila besedilo znane Klopčičeve »Mary se predstavi«. Pesem je bila podana z občutkom emigracije, domotožja, begunstva ... Ali naši osmošolci sploh to občutijo? Mi imamo nalogo, da jim podamo ta čut do naše srčne domovine.
Voditeljica šole, ga. Luciana Semn Čeč, jim je podala misli za slovo: »... Želeli smo vam dati dovolj znanja za uspešno nadaljevanje šolanja in vas naučiti veščin, ki vam bodo dobra popotnica na poteh, na katera se danes odpravljate. Razvijte kreposti: solidarnost, potrpežljivost, strpnost, zmernost za odločitve v vašem življenju! ... Ne pozabite, da izhajate iz slovenskih korenin; na to morate biti ponosni! Bodite dobri državljani sveta, ustanovite vaše družine z ljubeznijo do domovine, naroda in Boga. Naj brez-janska in lujanska Marija vedno spremljata vašo življenjsko pot!«
Nekaj besed je voditeljica namenila tudi staršem in ostalim učencem. Poudarila je važnost učenja in prepričanje, da slovenske besede, ki nam jo je podarila usoda, ne smemo izgubiti; ceniti jo moramo kot velik zaklad. »Starše pa prosim za pomoč, vztrajnost! Vem, da se to vsako leto ponavlja, a važno je, da se tega zavedamo! Ne zavrzimo tega, kar nam je dediščina posredovala in je bilo v ponos našim prednikom! Skupaj se bomo veselili uspehov!« Spodbujala jih je tudi, naj
bodo zgled svojim otrokom v spoštovanju in odgovornosti.
Otroci so hiteli vsak na svoj prostor in zaslon je kazal sonce, lep jasen dan. Na oder so stopile deklice 5. in 6. razreda in takoj začele s smešnim glasom oponašati odrasle, ko se pritožujejo glede vremena. »Nič jim ni prav, če je veter, če je sonce, če dežuje ...« Nikdar ni vreme vsem po volji; kar naenkrat je postalo oblačno, začel je močan veter, za tem pa dež. Zopet so bile deklice na odru in ugotovile, da vremensko poročilo ni nič uganilo. Zjutraj so napovedali krasen sončen dan, sedaj pa dežuje. Z dežjem pa prihajajo žabe na oder in še to: ženin in nevesta (Matej Cipriani in Klara Vilfan iz prvega razreda) prihajata. Zdaj so bili na vrsti 3. in 4. razred s Stritarjevo recitacijo »Žabja svatba«. Ženin je prav veselo vzkliknil, naj se nadaljuje praznovanje!
Takoj so prihiteli na oder vrtec in še ostali učenci 1. in 2. razreda in z »Muzi-kantsko pesmijo« razveselili »ohcet« nato pa še »Jaz sem muzikant«. Z bobni, violinami, trobentami in kitarami so veseli prepevali med veselico.
Po končani svatbi so učenci 7. razreda povedali zanimivo basen, tisto o žabah, ki morajo plezati do vrha stolpa. Več žab je omagalo, ker je bilo to naporno delo. Nekatere so se pritoževale, da je previsoko, da se bojijo, da nikdar ne bodo tega dosegle, itd. Ko so že žabe omagale, je samo še ena skakala naprej, vedno višje in dosegla vrh. Ko je pa prišla do cilja so začeli vsi spraševati, kako to, da je le eni uspelo. Izkazalo se je, da je bila ta posebna žaba - gluha. Tako nam ta zgodba pove, da moramo biti res trdni v naši postavi in da, ko si res česar želimo, lahko to dosežemo, če ne vplivajo na nas negativne misli. Tako torej: »Naredi se GLUHEGA, če ti kdo reče, da ne boš mogel uresničiti svojih sanj!«.
Med ploskanjem in glasbo »Žabje svatbe« so žabice in ostali otroci odhajali veselo z odra. Takoj so pa stekli do svojih učiteljic, da bi prejeli spričevalo.
Upajmo, da se bomo vsi med poletjem oddahnili in da bomo marca zopet z vsemi močmi začeli novo šolsko leto!
LvS
MALO ZA ŠALO, MALO ZARES
Kako veš, da živiš v letu 2013?
Poleg koledarja, je še mnogo drugih zunanjih znakov, ki nam potrdijo, da živimo v letu 2013. Poglej naslednje in ugotovi, če se vidiš v njih, kot v zrcalu:
-	Za svojo štiričlansko družino imaš 10 telefonskih številk.
-	Svojega sinkota pokličeš na mobi-tel, da mora priti na kosilo.
-	Čez nekaj trenutkov dobiš e-mail iz njegove sobe, ker ga zanima kaj je za kosilo.
-	Že nekaj mesecev se pogovarjaš preko interneta z nekom iz Avstralije, svojega soseda pa nisi videl že celo leto.
-	Babica te prosi, če ji lahko pošlješ fotografijo svojega novorojenca v JEPG formatu, da si jo bo lahko dala na ohra-njevalnik zaslona.
-	Zapelješ z avtom v domačo garažo in z mobitela pokličeš, da vidiš, če je kdo doma.
-	Vsak oglas na televiziji ima spodaj www naslov.
-	Kupiš nov računalnik, ki je po šestih mesecih že zastarel in ga prodaš za polovično ceno.
-	Če odideš od doma brez mobi-
V	nedeljo 2. decembra 2012 je bil po sveti maši v Slovenskem domu zaključek šolskega leta. Voditeljica gospodična Lenčka Božnar je pozdravila navzoče in podala kratek opis šolske dejavnosti skozi leto.
V	prvem delu so srednješolski dijaki predstavili prizor »Dobrotin Škratelj in čevljar«. S preprostim in čarobnim slogom otroških klasikov odrsko delo prikaže, kako delaven in pošten obrtnik prejema pomoči v svojih stiskah in kako čuti veselo zadoščenje, ko izkaže svojo hvaležnost.
V	drugem delu so osnovnošolski učenci zapeli nekaj tradicionalnih slovenskih pesmi, ki so se naučili med letom, istočasno pa uprizorili, na enostaven in zabaven način, besedilo vsake pesmi: Bela lilija, Potujemo v Jeruzalem, Sumijo gozdovi domači, Naša krava, Le sekaj smrečico, Barčica in Enkrat je bil v majhen škrat.
Predsednik društva inž. Milan Nema-nič je podal nekaj besed, s katerimi se je zahvalil učiteljem, otrokom, staršem in odboru staršev za prizadevanja med letom, da so se dosegli cilji šole v prenosu slovenskega jezika, običajev in petja. Nato so učenci prejeli od učiteljic svoja spričevala.
Kot vsako leto se je prireditev končala med fotografiranjem veselih obrazov ter poklonom učiteljicam in pomočnikom z darili ter šopki nageljnov. Kot je tudi lepa vsakoletna navada,
smo razdelili sladolede, da smo si ublažili močno poletno vročino.
Angelca Čad Bajda
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Človek je bogastvo
tela, ki ga pred nekaj leti še niti nisi imel, ima to kot posledico obrat in pot nazaj domov po mobitel.
-	Uporabiti denar namesto kreditne kartice vzame preveč časa.
-	Ravnokar si želel vtipkati svoje geslo v mikrovalovko.
-	Počistiti jedilnico pomeni odstraniti vrečke od hitre hrane z zadnjega sedeča avtomobila.
-	Razlog, da nisi v stiku s svojo družino je ta, da nimajo e-mail naslovov.
-	Dostavo naslednji dan imaš za zelo počasno.
-	Jedilnica se preseli v sobo z računalnikom.
-	Več šal prebereš po e-mailih kot pa jih slišiš osebno od prijateljev.
-	Odklopiš se z interneta in imaš občutek, kot da bi te pustila ljubljena oseba.
-	Ko se zbudiš greš na internet, še preden si pripraviš kavo.
-	Zbudiš se ob dveh zjutraj, greš na WC in na poti nazaj preveriš elektronsko pošto.
-	Tole ali podobno besedilo bereš po internetu.
-	Še huje, poslal ga boš naprej!!!
Sam po sebi je bogastvo, ki se ga ne da nadomestiti.
Naredimo človeka po naši podobi in sličnosti, je dejal Bog, ko ga je ustvaril. To je božje delo in je prav zato veliko bogastvo. Človek je bogastvo zaradi Boga. On je samo bogastvo in človek je ustvarjen po Njegovi podobi. Prav zato je človekovo bogastvo nenadomestljivo. Bog je človeka ustvaril kot gospodar-
ja in ne kot lastnika. Ta naj gospoduje zemlji in naj si jo podvrže.
Človek to vrši, ko zemljo obdeluje. Uporablja naj razum in voljo, to je njegovo bogastvo, ki ga je prejel ob stvarjenju. Zato je človek prvi za Bogom. Še več. Sin božji si je privzel človekovo naravo, ker je hotel biti človek in se odlikoval po njegovem bogastvu.
Človek je ustvarjen zato, da olepša in dovrši božje stvarjenje.
Prav zato je malo nižji od angelov, ki tega bogastva niso prejeli.
Vsak človek je v svojem
bogastvu nenadomestljiv, pa naj gre za pravkar spočetega ali odraslega, pa do njegove starosti. Njegovega bogastva, ker je človek, nima nobena druga stvar in se ne more primerjati z nobenim drugim bogastvom. Človeka je ustvaril Bog z vsem bogastvom, ki je nenadomestljivo.
To je vsak človek in po tem naj bi vodili vsakega posebej. Bog mu je dal to bogastvo in mu ga nikoli ne odvzame.
Ne razmišljamo o tem zato, da bi bili ponosni na napačen način, ampak, da spoznamo božjo ljubezen do vsakega človeka.
Dobitnik modre ptice
Druga nagrada modra ptica - to so letos namenili najboljšemu mladinskemu romanu - je šla v roke Vinka Möderndoferja za knjigo Skoraj kot v filmu. Gre za zgodbo o zorenju, obenem pa tudi oris sodobne družine, ki z lucidnostjo in pretanjenim humorjem razkriva žal vse prepogosto stisko otrok, ko družina razpade.
Vešče pisateljsko pero Vinka Mödern-dorferja je izoblikovalo izviren lik glavnega junaka, ki se giblje med skorajda arhetip-skimi protagonisti, a ustvari vsaj še enega atipičnega junaka, samosvojega čudaka, ki Gašperjevo življenje spremeni za vedno, še piše v obrazložitvi.
Prvoosebni pripovedovalec, skoraj 12-letni Gašper, je brihten mulec, ki ne sodi v skupino najbolj priljubljenih učencev na svoji šoli, zato pa večino časa preživi na
internetu. Zdi se, da je njegovo življenje res okej, dokler se nekega dne doma stvari ne začnejo spreminjati, sprva neopazno, a kmalu vse siloviteje, dokler se Gašperjev smiselno urejeni svet ne postavi na glavi in sesuje na koščke.
Za nagrado, ki jo je v Knjigarni Konzorcij podelila Skupina Mladinska knjiga, so bili nominirani še Tadej Golob za knjigo Kam je izginila Brina?, Miha Mazzini za fantazijski roman Reševanje plavolask, Cvetka Sokolov za roman Kar ne ubije ter Irena Velikonja, ki je nominacijo prejela za knjigo Taša.
O nominirancih in zmagovalcu je presojala žirija v sestavi predsednica Alenka Veler ter člani Andrej Ilc, Pavle Učakar, Zdravko Duša in Bojan Švigelj, ki je izbirala med 25 prispelimi romani 18 avtoric in sedmih avtorjev.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
DIVJI LOVEC V SAN MARTINU
Slovenski dekliški odsek in Slovenska fantovska zveza v San Martinu sta v soboto, 12. t. m. uprizorila v domu v San Martinu Finžgarjevo že klasično ljudsko igro Divji lovec. ... Režiser g. Marolt je storil s sanmartinsko predstavo veliko narodno prosvetno dejanje. Mladina se je vnela za nastopanje na odru prav tako, kot rodovi pred njo in še prej, od preporoda l. 1848 dalje, kar je dalo Slovencem sloves, da smo »teatrski narod«. ...
td
SLOVENCI V ARGENTINI RAMOS MEJIA
Kot po navadi je tudi to leto odbor pripravil družinsko silvestrovanje. Lepo število gostov, ki so ostali do zgodnjih jutranjih ur, je pričalo, da so bili s prireditvijo zadovoljni. Mnogo dobre volj je vzbudila burka »Trije junaki«, ki smo jo v režiji ge. Blej-čeve, nekaj pred polnočjo videli na našem odru.
SAN MARTIN DRUGI REDNI OBČNI ZBOR SLOV. DOMA
V	nedeljo, 13. januarja, je odbor Slov. doma v San Martinu na svojem drugem občnem zboru polagal obračun o svojem dveletnem delu. Ob lepi udeležbi članov in članic ga je začel predsednik Leopold Novak. ...
Po sprejemu nekaterih sprememb pravil so se vršile volitve in so bili izvoljeni: za predsednika Leopold Novak, za podpredsednika Stanko Ma-rinček in Anton Pavlič, za tajnika oz. namestnika Franc Zorko in Ivan Petkovšek, za blagajnika oz. namestnika Gabrijel Potočnik in Janez Dimnik, za gospodarja Karel Uršič in za kulturnega referenta prof. Alojzij Zupan. Za nadzornika sta bila izvoljena Vojko Gabrenja in Franc Lobnik; v nadzorni odbor pa: Janez Šušteršič, Franc Fajfar, Franc Horvat in Drago Čatar.
SLOVENSKA VAS
OBČNI ZBOR SOCIEDAD DE FOMENTO
V	nedeljo se je vršil v Slovenskem domu 10. redni občni zbor Sociedad de Fomento. ... Namesto odbornikov, katerim je potekla poslovna doba, ki je dve leti, so bili izvoljeni: predsednik Maks Jan, tajnik Andrej Goljevšček, blagajnik Martin Avanzo, odborniki g. Janez Petek CM, Kazimir Goljevšček in Ignacij Glinšek; kot preglednika računov pa Franček Vilfan in Slavko Reven. Sprejeti so bili nadaljnji sklepi za nadaljnje uspešno poslovanje društva.
MENDOZA
V	soboto 12. januarja sta v krogu številne družine, prijateljev in znancev obhajala srebrno poroko g. Janez Triler in ga. Marija roj. Perčič. Po sv. maši, ki jo je daroval g. Janez Malenšek, ki je nalašč za to priliko prišel iz Buenos Airesa, se je na domu jubilantov razvila domača slavnost, ki so jo pripravili hvaležni otroci svojim staršem.
Svobodna Slovenija, 17. januarja 1963 - št. 3
RESUMEN DE ESTA EDICION
SAVA JE STEKLA NA ČEŠKO
Podjetje Sava je po izpolnitvi odložnih pogojev iz oktobra sklenjene pogodbe prejela celotno kupnino za dejavnost gumarstva, ki jo je prodala češki gumarski skupini ČGS za 69,4 milijona evrov. S tem je Sava tudi formalno zaključila postopke odprodaje dejavnosti gumarstva na čelu s kranjskim podjetjem Savatech.
»ZMERNO SVOBODNA« DRŽAVA
Slovenija na lestvici gospodarske svobode za leto 2013 zaseda 76. mesto, kar pomeni, da je od lani izgubila sedem mest. Od možnih 100 točk si jih je prislužila 61,7, kar je 1,2 točke manj kot leta 2012. S tem rezultatom se Slovenija uvršča med »zmerno svobodne« države.
SPORAZUM Z AVSTRALIJO
Slovenska vlada je z avstralsko sklenila sporazum o programu delovnih počitnic. Ta bo mladim državljanom pogodbenic med 18. in 35. letom omogočil olajšave pri upravnih postopkih za pridobitev pravice do začasnega bivanja iz razlogov nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja. Omogočil jim bo še, da v času počitnikovanja najdejo priložnostno zaposlitev.
BI KUPILI GRAD?
Država v letošnjem letu načrtuje prodajo devetih gradov. Za 25. januar je že najavljena javna dražba za grad Borl (na Ptujskem polju), v kratkem je predvidena objava prodaje graščine Socka (Pohorje), nato pa še gradu Viltuš (Kozjak), so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Zaenkrat sicer večjega zanimanja za gradove niso zaznali.
PO SVETU
HRVAŠKA ZA ČLANSTVO
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic se je v ponedeljek mudila v Bruslju. Z evropskimi komisarji je govorila o pripravah Hrvaške na polnopravno članstvo v Evropsko unijo. Beseda je tekla tudi o poteku ratifikacije pristopne pogodbe in izvedbi akcijskega načrta. Mogoče je pričakovati, da bodo odprli tudi vprašanje slovenske ratifikacije, ki ta korak pogojuje z rešitvijo problema Ljubljanske banke. Če državi do pomladi rešitve ne bosta našli, se omenja tudi možnost mediacije Evropske komisije. Hrvaško pristopno pogodbo je doslej ratificiralo 20 članic unije. Slovenija je poleg Velike Britanije, Nemčije, Francije, Belgije, Danske in Nizozemske med sedmimi, ki tega še niso storile. Hrvaška mora do konca meseca predati poročilo o uresničevanju desetih nalog, predvsem na področju pravosodja in konkurence. Komisija bo nato spomladi objavila poročilo o izpolnjevanju hrvaških zavez, ki naj bi dokončno pokazalo, ali bo naša soseda 1. julija res postala 28. članica unije.
V PARIZU PROTI ISTOSPOLNIM POROKAM
Več kot osemsto tisoč ljudi je v nedeljo preplavilo ulice Pariza in se zavzelo za družino očeta, matere in otrok. Protestirali so proti predlogu predsednika Hollandea, da bi legalizirali istospolne poroke in takšnim parom tudi omogočili posvojitev otrok. Razprava o omenjenem zakonu se bo v parlamentu začela 29. januarja. Protestniki, med njimi katoličani, protestanti, muslimani, Judje in ljudje drugih prepričanj, so se na pohod odpravili iz treh smeri ter se zbrali ob Eiffelovem stolpu. Dogodek je potekal povsem mirno, brez kakršnih nestrpnih izjav. Zavzeli so se le za ohranitev temeljne celice družbe.
OBAMA BO PRISEGEL DVAKRAT
Barack Obama bo za drugi mandat predsednika ZDA prisegel čez teden dni. Tako kot pred štirimi leti bo to tudi tokrat storil dvakrat. Zanimanje za tokratno inavgu-racijo pa je precej manjše kot ob njegovi prvi izvolitvi. Obama je zaradi napake predsednika vrhovnega sodišča leta 2009 moral prisego ponoviti dvakrat. Zaradi koledarja pa se bo to zgodilo tudi letos. Ameriška ustava kot datum prisege novega predsednika ZDA namreč določa 20. januar. Ker je to letos nedelja, bo Obama pred predsednikom vrhovnega sodišča Johnom Roberstom najprej prisegel na zasebni slovesnosti, dan kasneje pa še na stopnicah kongresne palače pred množico in uglednimi gosti.
PROTESTI V MOSKVI
V Moskvi se je v nedeljo zbralo okrog 20 tisoč ljudi, ki protestirajo proti zakonu, ki ameriškim družinam prepoveduje posvojitev ruskih otrok. Demonstracij so se udeležili tudi vodilni opozicijski voditelji. Shod je sicer prvi letošnji protest nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina. Borci za človekove pravice, znani umetniki in tudi otroci so predsednika pozvali, naj dopu-
šča posvojitve, ki da mnogim ruskim sirotam omogočajo človeku dostojno prihodnost.
VOLITVE NA ČEŠKEM
Volivci na Češkem so v petek in soboto prvič volili predsednika države neposredno. Pred lanskoletno ustavno spremembo so ga izbirali člani spodnjega in zgornjega doma parlamenta. Največ možnosti za zmago ima levo usmerjeni nekdanji premier Miloš Zeman, ki naj bi dobil približno 25 odstotkov glasov, v drugi krog pa naj bi se uspelo uvrstiti še Janu Fischerju, ki lahko računa na približno 20 odstotkov glasov.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Lučka Marinčič, Marko Vombergar, Vladimir Voršič, Danijel Žagar, Luciana Servin Čeč in Angelca Čad Bajda. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
CRISIS EN EL GOBIERNO
Eslovenia no gana para sustos. Ademas de la reformas que son necesarias, para sacar al pafs de la compleja situ-acion economica, ahora ha estallado una crisis, ya que la Comision Anticorrupcion ha acusado tanto al presidente del gobierno Janez Janša, como al presidente del partido Pozitivna Slovenija Zoran Jankovic, de falsear sus declaraci-ones juradas de bienes. Janša reconocio haberse retrasado con la presentacion, pero nego haber falsificado los datos. Ahora los partidos de la oposicion y parte de la coalicion gubernamental exigen su renuncia. (Pag. 1)
ESLOVENO, PIONERO EN EL ESPACIO
Nuestro corresponsal desde Eslovenia esta avido por acercarnos curiosidades cotidianas, historicas, literarias, culinarias, etc. Esta vez, la informacion se refiere a los via-jes espaciales. ^Creyo que los eslovenos no teman historia dentro de la astronautica? Pues, en un programa radial ha-dan referencia a los 120 anos del nacimiento del ingeniero esloveno en cohetes, oficial del ejercito austro-hungaro, pi-onero de la astronautica y la tecnologfa para vuelos espaciales, Herman Potočnik Noordung. žPor que? En Vitanje esta el Centro cultural de tecnologfas espaciales europeas (KSEVT, en esloveno), donde hay una sala especialmen-te dedicada a Potocnik. Durante el programa radial con-taron que Wernher von Braun utilizo como base para la investigacion de como enviar un hombre al espacio, el li-bro de Potocnik "El problema del viaje espacial - el motor del cohete" (escrito en aleman, allf utiliza su seudonimo Noordung (no orden) y continua sus innovaciones en so-luciones de problemas de la tecnologfa espacial y, ademas, se convierte en el primero en abarcar el concepto de viaje del hombre y la vivienda en condiciones de ingravidez). El trabajo de Herman Potocnik sigue siendo objeto de re-conocimiento entre los astronautas y otros cientfficos que se dedican al estudio del universo. Como curiosidad: una propuesta indicaba llamar Potocnik a la estacion espacial, pero no prospero. En 1999 se descubrio un asteroide que se llamo 19612 Noordung. (Pag. 2)
NAVIDAD EN SAN JUSTO
El 25 de diciembre pasado, los eslovenos del centro esloveno de San Justo celebraron de modo especial el nacimiento del Redentor. Temprano, se acercaron a la Catedral para celebrar la misa navidena que presidio el Mons. Jure Rode y durante la cual canto el Coro Mixto de San Justo. Finalizada la misa, los deseos de felicidad no se hicieron esperar... Luego se dirigieron al Naš dom para revivir el misterio de la Navidad que se represento sobre el escenario con poesfas y villancicos. Los jovenes que viajaran a la Jornada Mundial de la Juventud con el papa Benedicto XVI en Rfo de Janeiro organizaron una rifa navidena. (Pag. 3)
FIN DEL ANO ESCOLAR
El domingo 2 diciembre 2012 luego de la santa misa, en el centro esloveno de Mendoza cerraron el ciclo lecti-vo. La directora del curso de idioma, Lenčka Božnar, dio la bienvenida a los presentes y conto brevemente las acti-vidades escolares que realizaron a lo largo de todo el ano 2012.Los estudiantes de la secundaria presentaron una escena; mientras que los alumnos de primaria cantaron al-gunas canciones tradicionales eslovenas. El domingo 9 de diciembre de 2012 tuvieron el acto de finalizacion del ciclo lectivo los alumnos de Baragova šola (Lanus). Primera-mente fueron juntos en procesion, a la iglesia Maria Reina para participar de la misa. Luego, el acto siguio en el centro esloveno Hladnikov dom con la entrada de las banderas, la despedida de los cuatro egresados y las actuaciones de los diversos cursos. (Pag. 4)
ATENCION AL PUBLICO
En los meses de enero y febrero las oficinas del Centro Esloveno capitalino (Eslovenia Unida, Eslovenia Libre y Mi-sion Catolica Eslovena) estaran abiertas al publico para su atencion los dfas lunes, miercoles y viernes en el horario de 12 a 18 horas
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luda Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507, (1439) Buenos Aires Tel./Fax: 4602-7386 E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
od torka do vključno sobote od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.

sabor i
valutni tečaj
v slovenji
15. januarja 2013
1 EVRO 1,33 US dolar 1 EVRO 1,31 KAD dolar 1 EVRO 6,66 ARG peso
poravnajte
NAROČNINO!
MODERNI ČASI
Ste že kupili e-knjigo?
Kupec e-knjige še zdaleč nima neomejenih pravic: tako je - v nasprotju s tiskano knjigo -ne sme neomejeno posojati, je prodati naprej ali zapustiti dedičem.
Ste med prazniki (ali kadar koli prej) postali ponosen lastnik iPada ali Kindla? Zavedati se morate, da s tem niste tudi lastnik e--knjig, ki ste jih morda kupili. In če prodajalcu ni všeč, kaj s knjigo počnete, vam jo brez svarila lahko tudi vzame. Z nakupom knjige kupec namreč ne postane njen lastnik, temveč le dobi neke vrste dovoljenje za branje. Če je bila kupljena za iPad, je ne bo mogoče brati na Kindlu in obratno.
Te omejitve so po svoje razumljive, saj je v digitalnem svetu mogoče narediti nešteto kopij, tako da bi e-knjigo obenem lahko, denimo, podarili, in jo sami še zmeraj imeli, kar bi resno ogrozilo preživetje avtorjev. Kljub temu pa ni jasno, ali ni trenutna politika pisana na kožo predvsem knjigotržcem, in to na škodo kupcev.
Leta 2009 so na Amazonu tako odkrili, da so nevede prodali neavtorizirane e-verzije Orwellove Živalske farme, ki jih je družba kupcem nato brez opozorila izbrisala s Kindlov. Amazon je moral zaradi tega na zatožno klop, spor pa se je končal z obljubo trgovca, da knjig ne bo več brisal brez privoljenja kupca.
Kljub temu pa je Amazon lani Norvežanki Linn Jordet Nygaard brez opozorila vzel dostop do celotne e-knji-žnice v obsegu 43 knjig. Ob valu ogorčenja, ki ga je to sprožilo v javnosti, je Norvežanka knjige dobila nazaj, pri Amazonu pa niso pojasnili nobene izmed svojih potez.
K temu velja dodati, da v digitalnem svetu ni ničesar trajnega: e-knjige so tako lahko manj obstojne od svojih tiskanih dvojnic. V knjižnicah je mogoče najti večstoletne častitljive starine, ki jih je še zmeraj mogoče brati, medtem ko obstajajo le desetletje stare datoteke, ki so danes neberljive. Amazon, Apple in druge družbe nikjer ne zagotavljajo, da bodo svoje formate podpirale na daljši rok; nasprotno, v drobnem tisku opozarjajo celo, da lahko praktično kadar koli ostanete brez svojih nakupov. Prav mogoče je tudi, da bo Amazon nekega dne za dostop do svojih kupljenih knjig uvedel mesečno članarino.
Svoje e-knjige sicer lahko tudi zaščitite. Na spletu tako obstajajo programi, s pomočjo katerih lahko s kupljenih e-knjig odstranite kodo. Toda - ali je to sploh zakonito? O tem nihče ni prepričan. Dokler gre za knjigo, ki ste jo kupili, in jo imate le za lastno rabo, morda ne gre za kršitev zakona. A prodaja programske opreme, ki to omogoča, je nezakonita. Skrajni čas bi torej že bil, da bi se zakonodajalci lotili tega sivega območja, in tehtnico po možnosti nagnili nekoliko bolj v korist kupcem.
V slovenščini zbrani predsokratiki
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V januarju in februarju, bomo v pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Dušnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
OSEBNE NOVICE
Pri Študentski založbi je v treh knjigah na 2.200 straneh izšel celovit prevod fragmentov predsokratskih mislecev, ki je za italijanskim drugi na svetu.
Urednik dvojezičnega (starogrškega in slovenskega) dela, ki je uvrščeno v zbirko Koda, je Gorazd Kocijančič. Pod prevod se podpisuje kar deset filozofov in filolo-gov: Dašo Benko, Živa Borak, Jan Ciglene-čki, Ignacija J. Fridl, Martin Horvat, Gorazd Kocijančič, David Movrin, Boris Vezjak, Sonja Weiss in Franci Zore. Prevod sicer temelji na Fragmentih predsokratikov, ki sta ga leta 1903 izdala Hermann Diels in Walther Kranz. Celoten projekt je vzel tri leta in je bil prevajalsko, uredniško in logistično zelo zahteven.
Kot je povedal Kocijančič, knjige prinašajo besedila mislecev, ki so v grški prostor stopili pred Platonom oziroma hkrati z njim (428-348 pr. n. št.) in so njegovi oziroma Sokratovi predhodniki ne toliko v kronološkem kot v vsebinskem smislu. V zahodnem svetu namreč velja, da je bila Platonova misel prelomna. Zbrani fragmenti misli njegovih predhodnikov pa so, tako Kocijančič, »zakladnica z izraženimi začetki mišljenja, ki so temelj zahodne filozofije, matematike, političnih ved, sociologije, pa tudi prirodoslovnih znanosti ter teologije«.
Jan Ciglenečki, ki se je spopadel z največjim prevajalskim kosom, je povedal, da so dela zelo specifična, saj se v njih kažejo prvi miselni preskoki, ki so jih želeli antični misleci verbalizirati oziroma jih podati v artikuliranem izrazu. Bralec je torej, tako Ciglenečki, prisiljen, da bere počasi in obenem sam raziskuje in spremlja proces, v katerem so nastajale avtorjeve misli. Slednjega enciklopedični zapisi pač ne morejo ponuditi.
Knjižnemu zalogaju je dodano kazalo citiranih del, ki je delo Borakove, imensko in krajevno kazalo, ki ga je Borakova uredila z Lucijanom Bratušem, in bibliografija. To je prispeval srbski poznavalec antike, filozof in politik Bogoljub Šijakovic. Pri delu so sodelovali tudi drugi tuji strokovnjaki. Za naslovnice knjižnega svežnja je poskrbela Maja Licul.
Med najpomembnejše predsokratske mislece v kronološkem zaporedju sicer sodijo Tales, Anaksimander in Anaksimenes iz Mileta, Pitagora s svojo šolo, Heraklit, Parmenid s svojo (eleatsko) šolo, Anaksa-gora, Empedokles, Zenon iz Eleje in De-mokrit. Na njihovi(h) misli(h) temelji zahodna filozofija, postavili pa so tudi nekatera izhodišča matematike, fizike, astronomije in drugih znanosti. Izbrane fragmente je sicer že leta 1946 prevedel Anton Sovre.
SLOVENCI IN SPORT
OD SESTIH JE ENA sLOVENKA
Tina Maze je zmagala na superveleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v St. Antonu
Smrt
V Hurlinghamu je umrl Janez Sušteršič (81); v Munru Paticia Cristina Mauser (53).
Naj počivata v miru!
(1:16,55) in kot šesta v zgodovini zmagala v vseh disciplinah alpskega smučanja. Po treh drugih in šestih tretjih mestih v karieri je Mazejeva končno stopila tudi na najvišjo stopničko superveleslaloma ter se pridružila legendam. Postala je šesta smučarka v zgodovini, ki je zmagala v vseh petih disciplinah. To je pred tem uspelo le Američanki Lindsey Vonn, Avstrijki Petri Kromberger, Švedinji Pernilli Wiberg, Hrvatici Janici Kostelic in drugi Švedinji Anji Pärson.
DOBER ZAČETEK V ŠPANIJI
Slovenska moška rokometna reprezentanca je v prvem krogu svetovnega prvenstva v Španiji v Zara-gozi (skupina C) premagala Savdsko Arabijo z 32:22. Slovenski rokometaši so v
svoji krstni tekmi na letošnjem svetovnem prvenstvu po pričakovanju na kolena položili tekmece z Arabskega polotoka in jim v peti medsebojni tekmi prizadejali še peti poraz.
V drugem krogu je premagala še Južno Korejo s 34:27. Najbolj učinkovita sta bila Dragan Gajic (deset golov) in Luka Zvižej (pet golov). Izkazal se je tudi vratar Gorazd Škof z 20 obrambami.
A pravi rokometni boji za čim boljši izhodiščni položaj v osmini finala so šele pred njo: najprej se bo pomerila z močno in bržkone papirnato favoritko skupinskega dela Poljsko, nato pa sledita še Belorusija in Srbija.
ZLATA sKAKALNA EKIPA
Slovenski reprezentanti v smučarskih skokih Jurij Tepeš, Robert Kranjec, Jaka Hvala in Peter Prevc so zmagovalci ekipne tekme svetovnega pokala v poljskih Zakopanah. Slovenci so za 9,1 točke ugnali domačine Poljake, ki so zbrali 954,4 točke, tretje mesto so osvojili Avstrijci z 931,1 točke. Za Slovenijo je bil uspeh skupno 33. zmaga v svetovnem pokalu, po zmagi na lanski ekipni tek-
OBVESTILA
uri.
NEDELJA, 3. februarja:
Sv. maša v cerkvi sv. Rafaela v Villa Devoto, ob 18.
SOBOTA, 9. februarja: Pustna veselica v San Justu NEDELJA, 10. februarja: Pustna veselica v Carapachayu PETEK, 22. februarja:
Začetek dvodnevnih duhovnih vaj za mladino
mi v smučarskih poletih v Oberstdorfu pa šele druga ekipna na tekmah najvišje ravni.
DVE ZMAGI, EN PORAZ
Hokejisti Telemacha Olimpije so v zaostali tekmi 32. kroga lige Ebel na zadnjem od treh dvobojev v okviru zimske klasike Telemach Bežigrad Ice fest 2013 na začasnem prizorišču na bežigrajskem Plečnikovem stadionu izgubili dvoboj s celovško ekipo KAC z 2:4. V prvih dveh tekmah je Olimpija po podaljšku s 5:4 premagala beljaški VSV, potem pa še zagrebški Medveščak z 8:4.
stanovnik je moral
ODSTOPITI Z DAKARJA
Edini slovenski udeleženec Dakarja Miran Stanovnik (KTM) je 410 kilometrov dolgo etapo končal z okvaro motorja in tako že končal nastope na Dakarju 2013. Kljub naporom, da bi iz motorja izločil pesek, ki se je vrinil vanj, se je moral sprijazniti s smolo in odstopiti iz tekmovanja.
ZMAGA V NOVEM PARU
Slovenska teniška re-prezentantka Katarina Sre-botnik je finalu teniškega turnirja WTA v Sydneyju skupaj z Rusinjo Nadjo Petrovo s 6:3 in 6:4 premagala prvi nosilki tekmovanja dvojic, Italijanki Roberto Vinci in Saro Errani. „Sydney je očitno moje srečno mesto, saj sem tu že tretjič zapored zaigrala v finalu, z današnjo lovoriko pa sem drugič zapored dvignila zmagovalni pokal«, je po zmagi povedala Srebotnikova.