OBRTNI VESTNIK STROKOVNI USTZA POSPEŠEVAKJE OBRH »OBRTNI VESTNIK«. SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—. POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-// PISI SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // URED NISTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 4. // PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 35-23 // XXI. LETNIK. V LJUBLJANI. I. FEBRUARJA 1938 STEV 3 V obrambo pravične cene obrtniških izdelkov Čas, 'katerega danes preživlja obrtnik, je tako težak da se s skrajnim naporom vseh svojih sil komaj vzdržuje na površju. V mislih imamo predvsem solidnega, malega obrtnika, torej onega pravega vzdrževatelja in gojitelja domačega rokodelstva, — ki ni samo delavec v pravem pomenu besede, temveč pojmuje poslanstvo rokodelske umetnosti, o brtnik - rokod el e c in umetnik, ki ume v svoj izdelek vložiti tudi svojo dušo, takorekoč del samega sebe hi vso svojo individualnost. Vse se danes ceni po gotovi tržni vrednosti. Da so naši rokodelski izdelki samo tržni produkt, je krivo to, da jih pač naša kupujoča javnost tako jemlje! Ko bi pa kupec bil pravilno vzgojen, tedaj bi v rokodelskem izdel. našel več ko• Krasni kiparski izdelki iz srednjega veka na grajskem stopnišču v Mariboru Cehovstvo se je proti 16. stoletju močno razvilo; imelo je slično kot še dandanes naša združenja znake; pripadniki cehov so se pokorili svoji upravi in se od časa do časa posvetovali v lokalih svojih »skrinj«. Maribor je štel 250—300 obrtnikov (danes menda preko 1.500), ki so bili razdeljeni na 29 različnih cehov po potrebi svojih obrti. Koncentracija cehov je bila po gotovih ulicah, ki so v spomin na svojo preteklost še do sedanjega časa obdržale svoja imena. Kot načelni pogoj za vsakega cehovca je veljala tajnost obrtnega znanja. V tej tradiciji je rastla koncentracija misli od roda do roda, saj je bila izdaja obrtne tajnosti ogrožena s smrtno kaznijo za vsakogar, ki te svetinje ne bi čuval. Obrtništvo srednjega veka ni štedilo ne s prazniki, ne z delovnim časom. Kot delovni čas je veljalo načelo »od zore do mraka«. Po potrebah strok regulirana produkcija pomočništva, vera v cehe, sloga med obrtništvom, pred- lavska gibanja. V borbi za eksistenco omaguje obrtnik. Z njim trpi radi nezadostne naobrazbe pod težo razmer obrtniški naraščaj. Zdrav duh cehovstva zapušča obrtništvo in se čim dalje bolj razvila v krizo gmotnih in osebnih prilik, in dobrih 20 let je trajalo, da je naš obrtnik prebil to težko stanje. Še le z osmim decenijem preteklega stoletja so se razmere med obrtništvom ustalile. Ob posebnosti in kvalitativnosti obrtniškega dela je po dolgi težki krizi zopet začel zmagovati obrtnik-rokodelec s tem, da je sledil — z uma svitlim mečem, — poti do svojega ugleda in svoje gospodarske moči. Vzporedno s to dobo so pričela procvitati naša združenja in z njimi vred napredek in ugled obrtnega stanu, ki je vreden, da ga ljubi in spoštuje vsak, ki se zanima za borbe njegove težke preteklosti. I. Zadravec Poslednji roki davčnih vplačil 14. februar je poslednji dan vplačila davka na rente, ki se vplačuje pri izplačilu v smislu 61. 17. zakona o neposrednih davkih. 15. februar je poslednji dan vplačila zgradarine, pridobnine, davka na rente (obresti), društvenega davka, kakor tudi davka na poslovni promet in luksuznega davka za pavšaliste zadnjih dveh oblik za prvi kvartal 1938. 15. februar je zadnji dan vplaoila usluž-bensltega davka za mesec januar za podjetja, ki so dolžna ta davek plačati v gotovini po spisku. Istočasno s temi davki se vplačujejo tudi banovinske, občinske in zbornične doklade pri vseh vrstah državnega davka ki se določuje po zakonu. Obrtniki in ostali gospodarski sloji imajo svojega najboljšega davčnega svetovalca v Obrtniškem koledarju za leto 1938., kjer najdejo pri vsakem mesecu že vnaprej sestavljene termine davčnih vplačil. Opozorilo za mizarje in ostale obrtnike! V zadnjem času razpošilja neka uprava jugosio venskega obrtnika v Zagrebu (Kuhačeva 2) tiskovine s pozivom, da se naroče na nekakšen mizarski album s slikami Denar je treba takoj poslati ter se kot nagrada dobi baje kako orodje. Dopisi so brez podpisa in žiga. Po deželi je nekdo hodil pred meseci akviriirat in sprejemat naročila za izdajo »Gospodarski kom pas Dravske banovine«, nabiralec je zahteval od naročnika vnaprej celo vsoto. Doslej o denarju in ne o naročilu ni ne duha ne sluha. Ker se dogajajo na ta način predrzne sleparije ter so obrtniki oškodovani za prilične zneske, opozarjamo podeželske obrtnike, da naj bodo previdni. Obrtnik je sploh zelo lahkoveren in za kaj pametnega nedostopen. Takoj bo pripravljen izdati za kako neumnost 200 ali več dinarjev, da bi pa žrtvoval 40 dinarjev za svoj list, to pa ne. Obrtniki bodimo možje! Bat’a je vse, kar hočete Na čevljarskem kongresu, ki je bil v nedeljo 16. januarja t. 1. v Celju, smo imeli dovolj prilike, da slišimo obtožbe proti Bat’i kot najhujšemu nasprotniku maiega obrtnika-čevljarja. Ker nam prostor danes ne dopušča, da bi se spuščali v navajanje vseh vnebovpijočih krivic, ki jih prizadeva Bat’ovo podjetje našim malim poslovnim ljudem, se bomo k stvari povrnili ob prihodnji priliki. Za sedaj se obračamo na čevljarje z naslednjim pozivom: Po svojih podr.ižnicah je pričel sedaj Bat’a prodajati poleg svojih dosedanjih izdelkov tudi kože in čevljarske potrebščine in najbolj žalostno je, da nekateri naši čevljarji kupujejo svoje potrebščine pri Bat’i, dočim na drugi strani vodi celokupno obrtništvo najenergičnejšo borbo proti Bat’i, kot izkoriščevalcu našega malega človeka. Moramo se torej odločiti, da načelno ne bomo imeli z Bat’o nobenega opravka in če bo samo en naš čevljar še kupoval pri Bat’i, bomo pokazali, da vse naše dosedanje prizadevanje, da razkrinkamo Bat’o, smatramo za brezpomembno. Bodimo torej toliko pošteni in radi naših tovarišev, ki so izkrvaveli in še krvavijo, ne mažimo rok s takimi kupčijami, mogoče radi tega, ker nudi Bat’a za nekoliko par cenejše blago kot ostali trgovci. Čevljarji bodimo poštenjaki do konca. Kot poroča zadnja številka »Metalurgije«, je pričel Bat’a posegati že tudi v me-talurgično stroko. Za svoje strojne obrate v Borovem je uvedel nove stroje in sestavljal dele, ki so bili uvoženi iz inozemstva, vse v lastni režiji. V resnici velikopotezno! Obrtnikova pošta A. B. miz. m. Maribor, Pobrežna c. 11. Zavarovanje za naše naročnike smo uvedli iz socialnih vidikov. Obrtnik ni običajno nikjer zavarovan, ker smatra, da so vsi izdatki žrtvovani v ta namen odveč. Mogoče je tudi to krivo, da je še nedavno obrtnik pripadal onim slojem, ki se jim ni bilo treba brigati za bodočnost in usodo lastnega doma in družine. Dandanes taka brezskrbnost ni na mestu. Obrtnik je med i delavnimi sloji najbolj izpostavljen živ-j ljens-kim nesrečam. In v slučaju resne ne-I sreče ostane obrtniška družina brez vsakih sredstev, brez prihrankov, brez varuha... Zato smo se odločili, da vsakega našega naročnika-obrtnika, ki izpolni pogoje za zavarovanje zavarujemo za dinarjev 5000.—, ki jih prejmejo dediči zavarovanca od Zedinjene zavarovalnice. Vendar ni naš edini namen, da za svoje naročnike in njihove svojce poskrbimo samo za slučaj nezgode (kot ste se Vi izrazili), ne, Obrtni vestnik bo še nadalje izpopolnjeval svoj program, širil zdravo obrtniško misel med zavednim obrtništvom, ki naj tako pripomore k čim lepši zmagi 'in boljšemu napredku slovenske obrtnosti. Z ozirom na naše velike žrtve naj bi naši naročniki ne gledali na naše prizadevanje samo iz vidika lastnih ma-terielnih koristi, temveč tudi kot splošno korist za razvoj naše lepe obrti. Male vesti X Po kratkem trpljenju, je preminul v Ljubljani podobarski in rezbarski mojster Karl Gotzl. Blagi pokojnik je spadal med redke obrtniške mojstre, ki se znajo podvreči disciplini in stanovski dolžnosti, katero narekuje delo za občo obrtniško korist. Bal je dolgoletni odbornik in član Obrtniškega društva v Ljubljani. Naj mu bo ohranjen blag spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje. X Te dni je bila v Sarajevu od ministra socialne politike sklicana anketa o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic, o izvajanju uredbe o omejitvi nočnega dela v pekarnah, uvedbi 8-ur-nika tudi za peke, mesarje itd. Izčrpneje bomo poročali o poročilu zbornice. X Zbornice so, prejele v proučitev načrt spremembe zakona o obrtih in reorganizaciji združenj. K podrobnostim teh predlogov se povrnemo. X Na seji finančnega odbora, je fin. minister Letica podal pred začetkom razprave o proračunu fin. ministrstva daljši ekspoze, v katerem trdi da je novi proračun reelen in da se more pričakovati višek dohodkov v višini 1270 milj. din. Ta višek se bo dosegel brez vsakih novih davščin in brez novega pritiska davčnih oblasti. X Zanatska banka, podružnica v Ljubljani, je izdala ličen in priročen koledar z najvažnejšimi navodili organizacije svojega poslovanja ter vobče o denarnem poslovanju v splošnem. Knjižica bo zel® dobrodošla vsem, ki se žele seznaniti podrobneje z našim denarnim zavodom! X Poziv za udeležbo na mednarodnih sejmih v inozemstvu. — Kakor prejšnja leta, se bo tudi letos udeležila nasa država s skupnimi razstavami vzorcev važnejših mednarodnih velesejmov, in to: v Lipskem od 6. do 14. marca t. 1., v Milanu od 12. do 27. aprila t. L, v Plovdivu od 25. aprila do 8. maja t. 1. in v Budimpešti od 29. aprila do 9. maja 1938. Razstavijal-ci dobijo za razstavo vzorcev brezplačen prostor na razpolago in poleg tega gredo stroški za prevoz vzorcev od Beograda do razstavnega mesta in nazaj na breme Trgovinskega muzeja mimistretva trgovine m industrije v Beogradu. Razstavljata nosijo torej samo stroške za prevoz predmetov od svojega bivališča do Beograda in nazaj. Kdor zeli razstaviti vzorce svojih izdelkov na gorinavedenih velesejmih, naj se neposredno obme, in to čimnprej na: Trgovinski Muzej, Beograd, Miloša Veli-kog 29. X V Beogradu je ustanovljeni! zadruga klobasičarjev in mesarjev za prodajanje surovih kož. X V nedeljo 23. p. m. je praznoval naš sodobni pesnik Oton Zupančič upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, svojo KOletmco. Ves narod se je s ponosom im hvaležnostjo spominjal jubileja enega svojih največjih sinov, velikega klicanja, mojstra našega jezika (in umetnika X Neki slovenski Ust piše: Privilegij pomeni v našem jeziku predpravico, privilegiranec je pa tisti, ki uživa pred drugimi posebno predpravico. V našem gospodarstvu imamo sedaj privilegirano agrarno in druge banke, privilegirane trgovine in prodajainice industrijskih podjetij, privilegirana industrijska podjetja, večinama inozemskega izvora, privilegirane davkoplačevalce po piuviiegiiamih banovinah, sedaj pa dobimo še privilegirano tiiskamo za vsa privilegirana podjetja. X Združenje krojačev in sorodnih otor-tov v Mariboru proslavlja v nedeljo, 6. t. m. ob 16. uri v prostorni Gambrina svojo 50-letnico obstoja. Na sporedu je: slavnostna otvoritev, poročilo o zgodovini združenja, razdelitev častnih diplom in prosta zabava. Vabljena združenja in obrtništvo! X Uredništvo in Uprava »Obrtnega vestnika« bosta z nastopnim letom skušala čim vestneje svoje delo izpopolnjevati in dvigniti. V ta namen je potreben direkten stik z našimi cenjenimi so t rudniki, dopisniki in zaupniki. Uredništvo in uprava se tem potem obračata z zaupanjem na naše dosedanje prijatelje, da na vsako okrožnico blagohotno odgovarjajo in pomagajo pri razširjenju lista. Istotako se naprošajo tovariši obrtniki, ki bi imeli veselje za sodelovanje pri upauvi ali uredništvu, da stopijo v stik z upravo, od katere bodo dobili podrobnejše informacije. 2e vnaprej sporočamo, da za tako delo ni potrebna niti univerza, niti druga visoka šola. Za naprednejše stanovske delavce in obrtnike je pa zelo ptriporočljivo udejstvovanje pri kultumo-prosvetnem delu. Ne samo, da na ta način najbolj koristijo naši obrtnišOd stvari, temveč se tudi sami izobražujejo ter se postavljajo v izjemen položaj med svojimi tovariši. Uprava in Uredništvo »Obrtnega Vestnika« Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. X Ljubljanski velesejem bo imel v 1. 1938. dve prireditvi, ki jim bo pokrovitelj Nj. Vel. kralj Peter n. Spomladanski velesejem bo od 4. do 13. junija. Razstavljale bodo vse važne panoge industrijo in obrta, priključena pa mu bo posebna razstava cest. Jesenski velesejem pa bo od 1. do 12. septembra. Obsegal bo več posebnih razstav iz področja gospodarstva in kulture. Za vesel delopust Političen klepar Urban: Tako res, 'kakor je Bog v nebesih.. Kmalu bomo imeli vso hišo polno gra-tulantov in pokornih služabnikov in služabnic. Neža: (na kolenih); Ah, moj ljubi mož, odpusti mi, če sem ti prej delala krivico! Urban: Vse je odpuščeno! Pazi le, da se boš od zdaj bolj olikano vedla, da boš s tern ohranila mojo milost. Toda, odkod bova vzela služabnike? Neža: Za prvo silo bova vzela kakšno tvojo obleko in bova oblekla z njo Tineta, dokler si ne omisliva livreje. Ampak zdaj, ko si župan, daj, kaznuj krznarja Pavla, ki me je sinoči tako grdo ven vrgel! Urban: Ej, draga ženica, gospa županja ne BBie misliti na krivico, ki jo je pretrpela gospa kleparjeva. Zdaj pa pokliči Tineta! ČETRTI PRIZOR Neža, Urban, Tine Neža: Tine! , Tine: Kaj ? Neža: Tine, tako ne boš smel več odgo- I varjati. Ali ne veš kaj smo postali? Tine: Kaj neki ? Neža: Moj mož je postal župan. Tine: Prekleto! To je pa za kleparja hudičev skok. Urban: Tine, ker si že služabnik pri velikem možu, se moraš olikano izražati. Tine: Služabnik? To pa ni bog ve kakšen napredek. Urban: Boš že še avanziral. Sčasom boš glavni služabnik, le potrpi! Za zdaj boš oblekel mojo rjavo suknjo, dokler ti ne preskrbimo livreje. Neža: Bojim se, da mu bo predolga. Urban: Res mu bo predolga, toda v sila si moramo pomagati kakor vemo in znamo. Tine: O, jemine! Saj mi sega do gležnjev. Saj sem kakor frančiškan. Urban: Slišiš, Tine. — Tine: Da, mojster. Urban: Ti, cepec, da me ne boš več ogovarjal s temi trapastimi naslovi! Kadar te bom od zdaj klical, reci mi: gospod! Kadar bo pa kdo prišel in po meni vprašal, mu odgovori: gospod župan je doma. Tine: Ali naj to rečem tudi takrat ko gospoda župana ni doma? Urban: Kaj pa čenčaš? Kadar meni doma, reci: gospoda župana ni doma; kadar pa nočem biti doma, reci: gospod župan danes ne sprejema avdijenc. Torej, moja draga žena, pripravi se! Pri sprejemih ne govori preveč, dokler se ne priučiš olikani govorici. Umišljati si moraš, da si bila rojena kot županja. Kadar bo kdo na tvoje zdravje pil, mu odgovori: mon tres humibel ser-viteur! Kadar zehaš, ne dajaj roke pred usta, kajti to ni pri boljših ljudeh v modi. Skoraj bi bil pozabil! Nabavi si psička, ki ti mora biti prav tako ljub kakor tvoja rodna hči. Tudi to je gosposko. Naša soseda ima krasnega psa, mogoče ti ga bo posodila, dokler ti enega ne kupim. Dajaj mu francoska imena in zdaj pa zdaj ga poljubi na gobček. Neža: Ne, dragi možiček, tega pa ne storim. človek nikdar ne ve kje povsod je bil s svojim gobcem. Tudi uši in bolh se človek naleze. Urban: E, prazno govorjenje! Če hočeš biti dama, se moraš tudi kakor dama obnašati. Zdaj pa le pojdi in v sobi vse pripravi. (Neža gre). PETI PRIZOR Urban, Tine Urban: čuj, Tine! Tine: Gospod župan! Urban: Kaj misliš, Tine, ali bo radi mojega povišanja mnogo zavistnežev? Tine: E kaj, na zavistneže se kar požvižgajte. Če bi bil jaz izvoljen za župana, bi jih že naučil kozjih molitvic. Urban: Edino kar me skrbi, so te ceremonije. Tine: Eh, to so traparije! Pameten mož se ne ozira na ceremonije. Jaz za svojo osebo bi dal poljubiti svojo roko vsakemu mestnemu svetniku, bi modro nagubal čelo pa bi bilo vse opravljeno. Urban: Ko bom ustoličen, bom moral govoriti. Za govor sam se ne bojim, ampak neke formule so, ki jih ne znam. Tine: Jaz bi tako začel svoj govor: Zahvalim se vam, vi plemeniti in modri možje, za čast, ki ste mi jo izkazali, da ste mene ubogega kleparja izvolili za župana. Urban: že spet si prišel na dan s tema prekletim kleparjem. S to obrtjo sem se bavil le za kratek čas. Tine: In jaz sem bil pri vas pomočnik tudi za kratek čas. (Zastor). Podpiraj domače rokodelstvo! MALI OGLASI Mali »glasi trgovskega snataja se ra£ana]o po 58 8*r, keeeda. Oglasi socialnega in posredovalnega snataja beseda 25 p. Najmanjši tneeek 15 oi. 18 D. ■M—«H3aM«s»^||pBH|gj|Kpas1MjMB,fin,J»»