Uvajanje e-poslovanja na sodišče kot storitev e-uprave UDK: 430:659.2:004 Benjamin Lesjak Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta benjamin.lesjak@uni-mb.si IZVLEČEK V prispevku avtor pojasni pojav e-poslovanja na sodišču in možnosti informatizacije sodnega postopka. Ob tem opozori na slovensko zakonodajo v zvezi z e-poslovanjem v civilnem postopku na sodišču in na spremenjeno zakonodajo v upravnem postopku, ki uvaja bistvene novosti za e-poslovanje. Kratko opiše dejavnosti v okviru Akcijskega načrta e-uprave do leta 2004, kjer je bilo pravosodje zajeto kot eno izmed področij, in omeni e-storitve na področju informacijskih sistemov za spremljanje sodnih postopkov ter druge pravne storitve. Predstavi nekatere oblike uporabe informacijske tehnologije na sodišču ter raziskavo o možnostih uvedbe e-poslovanja na sodišča, ki jo je izvedel med slovenskimi pravniki konec leta 2003. Predstavljena je prototipna rešitev, ki omogoča strankam v sodnem procesu, da elektronsko vlagajo dokumente na sodišče. Z nekaterimi sodelujočimi slovenskimi pravniki opravi preizkus prototipne rešitve, tako da izvedejo simulacijo sodnega postopka na podlagi namišljenega primera v elektronski obliki. Klju~ne besede: e-poslovanje, e-uprava, sodi{~a, pravosodje, sodni postopek. 1. Uvod Ko opredeljujemo e-poslovanje, mislimo predvsem na uporabo svetovnega spleta in drugih storitev v komercialne oziroma gospodarske namene, zato navajamo nekaj avtorjev s tega podro~ja. Topli{ek (1998, str. 4) opredeljuje e-poslovanje kot: dejavnost, ki obsega: elektronsko izmenjavo podatkov kot na~in dela; {irok obseg poslovanja: blago in storitve, pla~evanje, pred- in poprodajne dejavnosti, delovanje javnih služb; potro{nike, podjetja in državo (javne službe) kot tri glavne skupine udeležencev. Gri~ar (1997, str. 245) navaja, da e-poslovanje poenostavljeno pomeni poslovati elektronsko, pri ~emer to poslovanje v naj{ir{em smislu vklju~uje uporabo vseh oblik informacijske tehnologije v poslovnih odnosih med trgovinskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, potro{niki in državno upravo. Clarke (2004) omenja e-poslovanje kot »e-business« in »e-commerce«. »E-business« razume kot postopek poslovanja s pomo~jo telekomunikacijskih in podobnih orodij na njihovi osnovi in ga lo~uje od »e-commerce« kot postopka trgovanja z blagom in storitvami s pomočjo telekomunikacijskih in podobnih orodij na njihovi osnovi. Kakor na vseh področjih je tudi v pravosodju opaziti potrebe po uvajanju e-poslovanja kot načina poslovanja znotraj same organizacije kakor tudi med strankami, ki s pravosodjem dnevno sodelujejo oziroma »poslujejo«1. Pri raziskovanju e-poslovanja v pravosodju smo se osredotočili predvsem na poslovanje, sodelovanje, komunikacijo in interakcijo med strankami ter sodiščem pri izvedbi civilnega pravdnega postopka od vložitve tožbe do izrečene sodbe na prvostopenjskem sodišču. Če poskušamo na kratko opredeliti tovrstno poslovanje, lahko trdimo, da gre za poslovanje posameznikov oz. podjetij z državo kot obliko zagotavljanja posebnih storitev, posredovanja podatkov, kjer ne govorimo o trgovanju (e-commerce). Tradicionalno je znano, da so pravosodna veja oblasti kakor tudi njeni akterji, sodniki, nekateri odvetniki in drugi sodelujoči pri razvoju in uvajanju sodobne informacijske tehnologije v zaostanku, zato je zahteva po razvoju in uvajanju e-poslovanja v pravosodje prišla z druge veje oblasti, to je izvršilne ali natančneje, v okviru razvoja e-uprave (e-government). V primeru elektronskega poslovanja med strankami na sodišču (odnos: sodišče - stranka) je teže govoriti o G2C (government-to-citizen) ali G2B (government-to-business) poslovanju državnega/upravnega organa s stranko in obratno, kot bi lahko izhajalo iz dobesednega prevoda črke G, kajti pravosodna oblast je ob izvršilni in zakonodajni ena izmed vej oblasti, zato je treba pri elektronskem poslovanju na sodišču udeležence, ki jih označujemo s črko G (government) opredeliti širše kot samo »government« oziroma izvršilno oblast, vlado ali upravo. Bolj smiselna opredelitev bi bila javni sektor. Tako se tudi v Akcijskem načrtu e-uprave do leta 2004 (CVI 2004, str. 18-19, 26-27) pravosodje obravnava kot storitev pod G2C, G2B oziroma G2G.2 Besedno zvezo »e-government« in njen prevod e-uprava moramo razumeti kot program e-poslovanja v javnem sektorju. 2. Zakonska podlaga e-poslovanju v pravosodju Delno obliko vzpostavitve e-poslovanja na sodišču predstavlja storitev e-vložitev ali elektronske vloge, ki se v angleško govorečih državah pojavlja kot izraz »e-filing« (Toplišek 1998, str. 5). V vodiču o elektronski vložitvi na sodišču (McMillan 1998) navajajo, da je elektronska vložitev dokumenta na sodišče proces prenosa in izmenjave 1 S tem razlogom je avtor na to temo opravil raziskavo in v letu 2004 uspešno zagovarjal magistrsko delo z naslovom: »Uvajanje e-poslovanja med strankami na sodišču s prototipno rešitvijo«. 2 O obsegu e-uprave so pojasnjevali na nekdanjem Ministrstvu za informacijsko družbo (MID), kamor so pod e-upravo prištevali tudi sodstvo. vlog in drugih informacij s sodiščem prek elektronskega medija in ne prek papirja. Elektronska vložitev omogoča, da se večina dela opravi s pomočjo osebnega računalnika, to je pošiljanje in prejemanje dokumentov, plačevanje obveznosti iz tega naslova, obveščanje drugih strank, prejemanje obvestil sodišča in komuniciranje s sodiščem. Slovenska procesna zakonodaja, ki določa postopke na sodiščih, v nekaterih predpisih in členih sicer omenja možnost elektronskega poslovanja. Teoretično je možno vlogo na sodišče vložiti tudi v elektronski obliki, kot to določa 105. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Namreč za vlogo, prejeto z uporabo komunikacijske tehnologije, in za vlogo, prejeto v skladu s pogoji, ki jih zakon določa za uporabo informacijske tehnologije, se šteje, da jo je podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik (Galič, Ude 2003, str. 28) (Ude 2002, str. 191)3. Pri tem Zakon o pravdnem postopku ZPP upošteva Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki v 4. členu določa, da se podatkom v elektronski obliki ne sme odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti samo zato, ker so v elektronski obliki4. Vloge, vključno s prilogami, ki jih treba vročiti nasprotni stranki, mora stranka poslati v toliko izvodih, kolikor jih je potrebnih za sodišče in za nasprotno stranko ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči (določilo 106. člena ZPP). Ob navedenem se pojavi smiselno vprašanje elektronskega pošiljanja vlog. Namreč za elektronsko obliko velja, da ne ločuje med originali in med kopijami sporočila (vloge) in da je pri elektronski obliki vsaka kopija hkrati original. Torej je smiselno sklepati, da naj se vloge v elektronski obliki pošiljajo le enkrat. Sodni spisi, to so vabila, sodne odločbe in vloge nasprotne stranke, se strankam vročajo v pisni obliki po pošti ali po določenem delavcu sodišča. Problem se pojavi pri vročanju vloge v elektronski obliki nasprotni stranki. Ali je dovoljeno vročanje pisanj v elektronski obliki? Z upoštevanjem ZEPEP bi to lahko bilo teoretično možno, vendar tovrsten način v praksi ni mogoč, vsaj ne v sodnih postopkih. Drugače je v upravnih postopkih, kjer je z novelo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)5 mogoče poslovati elektronsko v večjem obsegu kot v sodnih postopkih. ZUP v spremenjenem 63. členu določa, da lahko posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije vlogo poleg fizične (papirne) oblike vložijo tudi v elektronski obliki, ki je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Vloge se lahko vlagajo elektronsko ves čas tudi zunaj delovnega časa organa. Pomemb n o spreme m b o uvaj a s prememba zakona na področju vročanja. Spremen- 3 Predvsem mislimo na 105. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ureja elektronsko poslovanje s strankami. 4 Nediskriminacija e-oblike je eno izmed načel Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). 5 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP-C (Ur.l. RS, št. 73/2004). Pomembno spremembo uvaja sprememba zakona na področju vročanja. Spremenjeni 83. člen ZUP določa, da se dokumenti lahko vročajo tudi elektronsko, če stranka to želi izrecno ali če je stranka zahtevo za uvedbo postopka poslala v elektronski obliki. Opomniti je smiselno še na določila spremenjenega 82. člena, ki določajo, da imajo zainteresirane stranke pravico do pregleda dokumentov v svoji zadevi kakor tudi pravico do obveščanja in spremljanja postopka v informacijskem sistemu za obveščanje.6 Menimo, da bi morali o podobnih spremembah zakonodaje razmišljati tudi v okviru ZPP, ki bi omogočile elektronsko vložitev, vročanje in spremljanje postopka, ki teče pred sodiščem. Z načelom nediskriminacije elektronske oblike sta pod določenimi pogoji v ZPP izenačeni elektronska in pisna oblika, vsaj kar se tiče prejemanja dokumenta na sodišče, vendar kljub temu, da zakon minimalno omenja elektronsko obliko ali natančneje komunikacijsko tehnologijo, v zakonodaji o elektronsko podrtem poslovanju sodnega procesa ne moremo govoriti. Na sodiščih obstajajo nekateri interni produkti, ki omogočajo elektronsko podprto poslovanje znotraj sodišč (Brezovar 1997, str. 176), vendar so v razvoju oziroma so nezanesljivi ali nepopolni7. 3. Akcijski načrt in druge pravne e-storitve v Sloveniji V Akcijskem načrtu e-uprave do leta 2004, ki naj bi bil nadomeščen z novim načrtom, so bili predvideni cilji, e-storitve in naloge vzpostavitve e-uprave do konca leta 2004. Akcijski načrt je predvideval 15 področij, pri katerih so za vsako načrtovane posamezne e-storitve, ki so predvidene za prebivalce (G2C), poslovne subjekte (G2B) in znotraj uprave (G2G). Eno izmed področij je tudi pravosodje (CVI 2004, str. 7-9). Za pravosodje so bila navedena podpodročja: Potrdilo o nekaznovanju, Pravni informacijski sistemi, Registri in Informacijski sistemi za spremljanje sodnih postopkov. Na nekaterih podpodročjih so e-storitve že popolnoma vzpostavljene: npr. oddaja zahtevka izpisa o nekaznovanju, dostop do sodne prakse Vrhovnega sodišča, sodnega registra in elektronske zemljiške knjige8. 6 Kot določa spremenjeni 5. odstavek 63. člena, bodo pogoji in način vložitve, vročanje ter organizacija za to predvidenega informacijskega sistema natančneje urejeni z vladno uredbo. 7 Po razgovorih z zaposlenimi na sodiščih se pogosto pojavljajo odpovedi informacijske tehnologije predvsem zaradi starosti programske in strojne opreme. 8 E-storitvi pridobitve potrdila o nekaznovanju in dostop do sodnega registra sta dostopni na: http://e-uprava.gov.si/, sodna praksa Vrhovnega sodišča in dostop do elektronske zemljiške knjige na: http://www.sodisce.si/. Na podpodročju Informacijskih sistemov za spremljanje sodnih postopkov, ki predvideva e-storitev Spremljanje pravdnih postopkov, ni zaslediti dejavnosti. Možnosti spremljanja pravdnega postopka je e-storitev, ki jo uvede sodišče, tako da zainteresiranim strankam omogoči dostop do sistema in vpogled v določen pravdni proces. V ta namen mora sodišče imeti informacijsko podprt proces, ki omogoča spremljanje dogodkov v procesu, sodnih spisov in druge pripadajoče dokumentacije od prihoda v sistem do arhiviranja ali druge oblike odhoda dokumentacije iz sistema ali zaključka aktivnosti. Druge pravne storitve ali storitve v okviru pravosodja, ki so na voljo v Sloveniji slovenskim državljanom, so omejene predvsem na poizvedovanje za pravnimi informacijami in dostop do raznih obrazcev, ki jih je mogoče izpolniti ročno. Npr. na spletnih straneh Vrhovnega sodišča Republike Slovenije so dostopni obrazci, ki si jih stranke lahko natisnejo in izpolnijo same. To so predvsem obrazci v zvezi z vpisom ali spremembo podatkov v sodni register (novi subjekti, spremembe, firma) in obrazci v zvezi z vpisi v zemljiško knjigo ali izbrisi iz nje. Prav tako je v okviru državnega portala e-uprava9 naveden sklop življenjskih dogodkov, ki se nanašajo na družbo, državo in pravo, vendar kaj več od osnovnih informacij in zakonodaje, ki ureja posamezno področje, ni zaslediti. Opaziti pa je, da je področje upravnega postopka in upravnega spora veliko bolj prijazno in celovito urejeno, saj nas napoti na portale upravnih enot, ki ponujajo celovit nabor vprašanj in odgovorov v zvezi s posameznim življenjskim dogodkom. V večini drugih primerov, npr. kazenskem ali civilnem postopku, pa zgolj omenjata zakonodajo s področja. V Sloveniji so kot pravna e-storitev dobro razviti sistemi, ki omogočajo javnosti prost dostop do informacij javnega značaja, med katere spadajo tudi prečiščena besedila predpisov, predlogi, pravna praksa in druge pravne informacije10. Spletne strani Registra pravnih predpisov Slovenije, Državnega zbora, Uradnega lista, Ustavnega in Vrhovnega sodišča11 ter druge spletne strani predvsem državnih organov in organov javne uprave na lastnih spletnih straneh objavljajo številne pravne informacije, ki spadajo pod njihovo pristojnost. Pri tem je treba poudariti, da imamo v Sloveniji zelo močnega komercialnega ponudnika s tega področja. Za razliko od storitev v okviru prava ali pravdnega postopka, ki bi omogočale vpogled v primer ali spremljanje primera na sodišču, oziroma dejavno poseganje v sam postopek za pooblaščene osebe (npr. odvetnika stranke), so e-storitve e-uprave razvite do te mere, da omogočajo izvedbo celotne storitve po elektronski poti. 9 Naslov državnega portala e-uprava: http://e-uprava.gov.si 10 Podrobneje o obveznosti zavezancev in obsegu objavljanja informacij je zapisano v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki je bil sprejet v letu 2003. 11 Naslovi naštetih spletnih strani: http://zakonodaja.gov.si/, http://www.dz-rs.si/, http://www.uradni-list.si, http://www.us-rs.si/. Storitve so smiselno razporejene na tiste, ki omogočajo vpogled, in tiste, ki dejansko predstavljajo storitev bodisi za državljane, gospodarstvo in druge portale 12 javne uprave. 4. Možne oblike uvajanja informacijske tehnologije na sodi{~a Za vzpostavitev e-poslovanja se med pravniki v splošnem pojavljajo specifične potrebe in oblike uporabe informacijske tehnologije. Susskind (1996, str. 149) navaja, da pravniki uporabljajo informacijsko tehnologijo v več sklopih: za elektronsko komuniciranje, za ustvarjanje in upravljanje besedil, kot podporo pri sodnem procesu, kot sisteme za podporo lastnega znanja, za iskanje informacij in za upravljanje s sodnimi primeri (Case Management Systems). Omenjena tehnologija se uporablja tako, da se obstoječi načini dela avtomatizirajo ali da se s tehnologijo pride do inovacij na področju dela in se ustvari nov način dela in opravljanja nalog. Podpora informacijske tehnologije v sodnem procesu po Susskindu (1996, str. 166 in str. 2000, 246) obsega tri glavna področja: upravljanje in nadzor nad dokumentacijo na strani odvetnika pri zastopanju stranke; nadzor nad dokumentacijo in potekom postopka na sodišču; uporaba tehnologije na sodišču: osebni računalnik za sodnika, podpora pri urejanju zapisnika, prikaz dokumentacije za potrebe dokazovanja, grafični in video prikazi. Susskind (2000, str. 136-149) našteva številne možne oblike uporabe informacijske tehnologije v pravu, od katerih poudarjamo tiste, ki vzpostavljajo možnost e-poslovanja na sodišču in pomenijo podporo pri sodnem procesu. V nadaljevanju bomo poskušali na kratko prikazati nekatere ideje, na kakšen način lahko pravniki in druge stranke, ki so dejavne na sodišču, uporabljajo informacijsko tehnologijo in elektronsko poslujejo. 4.1 Pravniki na sodi{~u Za pravnike, ki delujejo na sodišču, med katere uvrščamo predvsem sodnike, odvetnike, tožilce in druge strokovne sodelavce sodišča, je smiselno vzpostaviti posebne spletne informacijske portale za pravne zadeve, ki se vodijo na sodišču od začetka do zaključka postopka na sodišču oz. arhiviranja. Tovrsten sistem omogoča elektronsko vlaganje, spremljanje, obveščanje zainteresiranih strank o posamezni 12 Vse storitve, ki jih je možno opraviti elektronsko, so dosegljive na spletni stran e-uprave: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=499 zadevi, ki teče na sodišču. Uporabnikom je ob strogih varnostnih zahtevah omogočen dostop od koderkoli in kadarkoli. Znotraj organizacije je z intranetom možna vzpostavitev sistema notranjih informacij. Ta sistem obsega številne pravniške izkušnje, znanja, ki jih pravniki pridobijo z leti službovanja, in jih imenujemo sistemi za upravljanje znanja. S pomočjo tovrstnega sistema pride do izmenjevanja znanja. Z globalnostjo informacijske tehnologije se poraja nov mednarodni vidik sodelovanja med pravniki, ki lahko nemoteno komunicirajo prek sistemov za skupinsko delo. Nadgradnjo komuniciranja in sodelovanja med pravniki predstavljajo navidezni pravni timi, ki s pomočjo sistemov za skupinsko delo na daljavo delujejo kot ena organizacijska enota, čeprav so fizično ločeni. Tovrstna tehnologija lahko združi pravnike v navideznem prostoru in velike pravne firme lahko pričakujejo resno konkurenco majhnih firm, ki bodo lahko povezovale in združevale talente, znanja in izkušnje. Avtomatizirani sistemi za kreiranje dokumentov omogočajo odpravo rutinskih in enoličnih dokumentov s pomočjo predlog, ki so pripravljene vnaprej ali kreirane sproti prek vprašanj in odgovorov. Na podlagi vnesenih podatkov sistem ustvari želen dokument v pravilni enotni obliki. Sistem ni namenjen samo pravnikom, temveč je smiseln tudi za druge pri pisanju dopisov s pravniško vsebino (npr. oporoke, preproste pogodbe, pritožbe, zahtevki, prošnje in druga pisanja). Pravni diagnostični sistem je osnovan na ekspertnem sistemu, s katerim lahko sodnik pri sojenju na podlagi vnesenega opisa stanja prejme nekaj možnih smeri, kako naj v določeni zadevi razsodi. Podatki se običajno vnašajo interaktivno v obliki odgovorov na vnaprej pripravljena vprašanja, nato sistem analizira podrobnosti, na podlagi že vnesenih podatkov poda zaključke ali morebitne napotke za pomoč pri odločitvi. Sistem je zelo podoben diagnostičnim sistemom v medicini. Dejstvo, da je pravni sistem zelo kompleksen, onemogoča vzpostavitve sistema, ki bi lahko v celoti nadomestil sodnika, zato je tovrsten sistem je možno vzpostaviti le za preprostejše odločitvene situacije. Sodne odločbe, ki jih sodniki pišejo v elektronski obliki (morebiti celo narekujejo s pomočjo sistema za prepoznavo govora), se lahko objavljajo tudi na internetu. Sistem bi omogočal takojšen dostop do pravne prakse drugim pravnikom, po možnosti bi se dokumenti opremili s sodnikovim komentarjem in ključnimi besedami. Po našem mnenju bi bilo zaradi varovanja podatkov smiselno ustvariti sistem, ki bi samodejno preiskal dokument in iz njega izbrisal osebne podatke. Z intenzivnejšim pojavom informacijske tehnologije je pričakovati povsem nove vloge pravnikov. Pravniki se bodo pojavili v vlogi »inženirja« oziroma svetovalca, ki bodo zaradi specifične uporabe prava v povezavi z informacijsko tehnologijo prevajali in razlagali pravne informacije nepravnikom. Obenem bodo pravniki zagotavljali nepravnikom verodostojnost sistemov in storitev, ki jih bodo slednji uporabljali. 4.2 Informacijska tehnologija v okviru sodišča samega S pomočjo poenotenega sistema upravljanja sodnih primerov lahko vsi individualni sistemi delujejo kot en sam sistem drug poleg drugega. Sodniki, pravni svetovalci, odvetniki, administrativno osebje in stranke lahko spremljajo potek postopka na sodišču prek enotnega sistema in prek enega vstopnega mesta. Dokumentacija, ki se nanaša na posamezen primer, je tako pripeta elektronskemu spisu, dostopna upravičenim uporabnikom in popolnoma skladna v primeru prehoda z enega sodišča na drugo. Ustvarjanje zapisnikov s pomočjo snemanja, tipkanja ali podobne tehnike, ki jih poznamo danes, bo v prihodnosti nadomeščeno s sistemi za prepoznavo govora, ki so opremljeni s širokim slovarjem in predvsem neodvisni od govornika. Na ta način bodo vsa dogajanja v sodni dvorani zapisana elektronsko, prav tako morebitna zaslišanja in druge obravnave. V mislih imamo izboljšane elektronske zapisnike, ki so po možnosti obogateni tudi z glasovnim in slikovnim gradivom. Najpomembnejša pridobitev je gotovo sistem za prepoznavo govora, ki bi na podlagi nareka takoj ustvaril končni zapisnik v papirni ali elektronski obliki. Zaslišanja in druga procesna dejanja na daljavo so lahko omogočena z video-konferenčno opremo kot oblika podajanja argumentov tožeče stranke na obrambo tožene stranke ali kot oblika zagovora pred sodiščem v elektronski obliki (po načelu kot odgovor pri elektronski pošti) ali v obliki pogajanj na spletu v primeru poravnave ali celo skrivnih elektronskih pogajanj med strankama. Vse našteto bo uveljavljeno predvsem zaradi tega, da bodo stranke lahko opravljale procesna dejanja kljub temu, da ne bodo fizično navzoče. V kazenskih postopkih se lahko s pomočjo videokonferenčne opreme lahko zavaruje pričanje anonimnih prič13. Na spodnji sliki prikazujemo statično sliko ideje uvajanja informacijske tehnologije na sodišču, na kateri so v okviru informacijskega portala za pravne zadeve združeni različni podsistemi, ki uvajajo nove načine dela: od avtomatiziranega kreiranja dokumentov, zajemanja znanja znotraj intraneta, uvajanja pravnega diagnostičnega sistema, videokonferenčnega povezovanja oddaljenih lokacij in baz podatkov do najbolj pomembnega sistema za upravljanje sodnih primerov. Relacije med sistemi namenoma niso točno določene, prav tako niso zajeti akterji, ki so vključeni, kajti v enoten sistem so možna vključevanja od zunaj (npr. videokonference ali upravljanje s sodnimi primeri), prav tako mora sistem omogočati povezovanje z drugimi sistemi in uvajanje novih idej ter podsistemov v obstoječem. 13 V Sloveniji je bila v juliju 2004 opravljena prva tovrstna videokonferenca na kazenskem sodišču v Murski soboti http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20040714_2043226.php in http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=41626 Slika 1: Ideja uvajanja informacijske tehnologije na sodišče intranet sodišča: vzpostavitev sistema za upravljanje z znanjem pravni diagnostični sistem sistem za upravljanje sodnih primerov INFORMACIJSKI PORTAL ZA PRAVNE OSEBE video-konferenčna oprema multi-medijsko zajemanje podatkov baze podatkov, sodne odločbe, pravna mnenja, pravna literatura, zakonodaja avtomatizirani sistemi za kreiranje dokumentov 5. Raziskava med slovenskimi pravniki V mesecu decembru 2003 smo opravili raziskavo med slovenskimi pravniki, ki že uporabljajo informacijsko tehnologijo (Lesjak 2004, str. 45). Posku{ali smo ugotoviti, v kolik{ni meri jo uporabljajo in kak{no mnenje imajo o možnostih uvajanja e-poslovanja na sodi{~a, tako da bi sodi{~a uvedla možnost elektronskega vlaganja dokumentov za potrebe procesa pred sodi{~em. Obenem smo sodelujo~im v anketi ponudili preizkus prototipne re{itve, ki omogo~a izvedbo postopka med strankama pred sodi{~em s pomo~jo sodobne tehnologije, tako da si stranki elektronsko izmenjujeta dokumentacijo s sodi{~em. Prototipno re{itev smo s pomo~jo njenega preizkusa ovrednotili v realnem okolju z nami{ljenim primerom. 5.1 Vzorec Anketo smo izvedli s pomo~jo vpra{alnika po e-po{ti, ki smo ga v dveh sklopih poslali na približno 800 elektronskih naslovov slovenskih sodnikov, odvetnikov in tistih pravnikov (univerzitetnih profesorjev oz. docentov ali asistentov), ki so zaposleni na pravnih fakultetah. Podatke o naslovih, na katere smo naslovili anketni vpra{alnik, smo pridobili s pomo~jo Poslovnega informatorja Republike Slovenije 2003. Nekatere podatke smo preverili tudi pri pristojnih uradnih ustanovah, to so Ministrstvo za pravosodje, Odvetniška zbornica Republike Slovenije in pri pravnih fakultetah14, nekatere smo poiskali na svetovnem spletu s pomočjo iskalnikov. V Sloveniji je bilo v času raziskave okoli 900 sodnikov15, ki delujejo na vrhovnem, višjih, okrožnih in okrajnih sodiščih ter na delovnih in socialnih sodiščih ter upravnem sodišču. Po podatkih Odvetniške zbornice je bilo v Sloveniji 25. 9. 2003 registriranih 947 odvetnikov. Od navedene številke nam je uspelo poiskati 239 naslovov. Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je zaposlenih okoli 40 ter na Pravni fakulteti v Ljubljani okoli 50 pravnikov kot univerzitetnih profesorjev oz. docentov ali asistentov16. Na anketo se je odzvalo 163 slovenskih pravnikov, od katerih je bilo največ anketirancev sodnikov oziroma sodnic (36 %), tesno so jim sledili odvetniki oziroma odvetnice (35,4 %), najmanj je bilo univ. dipl. pravnikov oziroma pravnic - zaposlenih na pravni fakulteti (13,7 %) ter nekoliko več opredeljenih pod drugi poklici (14,9 %). 5.2 Opremljenost in uporaba informacijske tehnologije Glede uporabe računalnika v službi in porabe časa na internetu v službi je velika večina (98,8 %) slovenskih pravnikov odgovorila, da v službi uporablja računalnik, ki je priključen na internet, kar je glede na to, da smo anketo izvedli prek e-pošte, pričakovano. Glede časa, ki ga anketiranci porabijo za delo z internetom v službi, je več kot polovica anketirancev (57,7 %) odgovorila, da porabi do 1 uro, odstotek se je prepolovil pri tistih, ki porabijo več kot 1 in do 2 uri. Odstotki anketirancev, ki porabijo še več časa za delo z internetom v službi, so še nižji. Zaznali smo, da skoraj 90 % anketiranih uporablja svetovni splet. Med uporabniki svetovnega spleta smo ugotovili, da 93,3 % slovenskih pravnikov uporablja svetovni splet za iskanje sodne prakse, 91 % za iskanje zakonodaje in 83,6 % za iskanje pravne literature. Visoki odstotki pri navedenih področjih so smiselni, saj pravnik potrebuje pravne informacije za vsakodnevno delo. Zelo vzpodbuden je podatek, da e-bančništvo uporablja kar 46,3 % anketiranih, med katerimi je dobra polovica samo odvetnikov, prav tako je vzpodbuden podatek, da okoli 16,4 % anketiranih uporablja svetovni splet za e-nakupe. 14 Naslov spletne strani Ministrstva za pravosodje: http://www.sigov.si/mp/ (15.10. 2003), Odvetniške zbornice: http://www.odv-zb.si/ (15.10. 2003) in spletnih strani obeh pravnih fakultet: http://www.pf.uni-mb.si (15.10. 2003) in http://www.pf.uni-lj.si (15.10. 2003). 15 Podatek pridobljen na portalu slovenskih sodišč. http://www.sodisce.si (1.11. 2003) 16 Podatek pridobljen na podlagi pogovorov z administrativnim osebjem pravnih fakultet. Preglednica 1: Uporaba računalnika in poraba časa za delo z internetom v službi pogostost delež v % Ne, ne uporabljam računalnika. 1 0,6 Ali v službi uporabljate osebni računalnik, ki je priključen na Da, uporabljam računalnik, vendar ni priključen na internet. 1 0,6 internet? Da, uporabljam računalnik, ki je priključen 161 98 8 na internet. Nič. 7 4,3 Do 1 ure. 94 57,7 Koliko časa v službi porabite za delo z Več kot 1 in do 2 uri. 44 27,0 internetom? Več kot 2 in do 5 ur. 13 8,0 Več kot 5 ur. 5 3,1 Preglednica 2: Za kaj uporabljajo anketiranci svetovni splet? število odgovorov delež v % Da, uporabljam svetovni splet za: - iskanje zakonodaje - iskanje sodne prakse 122 125 91,0 93,3 - iskanje pravne literature 112 83,6 - iskanje drugih informacij v zvezi s poklicem 86 64,2 - obiskovanje forumov 17 12,7 - prebiranje dnevnih novic 59 44,0 - komuniciranje (npr. IRC, Yahoo Messenger, ICQ) 30 22,4 - e-bančništvo 62 46,3 - poslovanje z e-upravo 11 8,2 - e-nakupe 22 16,4 - zabavo 49 36,6 5.3 E-vložitev Med anketiranci smo ugotovili, da dobra polovica ne pozna možnosti e-vložitve dokumentov na sodišče. Glede na poklic je e-vložitev bolj poznana med sodniki (61 %) kot med odvetniki, kjer pozna možnost elektronske vložitve le 40 %, ali med pravniki na pravnih fakultetah (33 %). Visok odstotek pri sodnikih morebiti izhaja iz dejstva, da se na sodišču e-vložitev dokumentov mora uvesti in so zato o tem na sodiščih bolj seznanjeni. Možnost uvedbe e-poslovanja na sodišče ugotavljamo z dveh vidikov: kaj si anketirani mislijo, da bo na področju elektronskega poslovanja resnično uvedeno oziroma doseženo, ter kakšna pričakovanja oziroma želje imajo glede uvedbe novih storitev, kar bi predvidoma kasneje sami uporabljali. Upoštevaje, če je pričakovati, da bi lahko v roku dveh let zainteresirani že lahko vložili dokument na sodišče v elektronski obliki, nekoliko manj od polovice anketiranih meni, da bo to mogoče, na drugi strani jih več kot polovica tega ne ve oziroma meni, da to ne bo mogoče. Lahko trdimo, da anketirani ne verjamejo izrazito močno, da bo resnično v dveh letih že možno na slovensko sodišče vložiti dokument elektronsko. Ko smo merili pričakovanje, v kolikšni meri bi sodišča morala zainteresiranim omogočiti elektronsko vložitev, smo opazili zelo visoko strinjanje oziroma visoko stopnjo pričakovanja. Skupno se skoraj 90 % anketiranih bolj ali manj strinja, naj sodišča uvedejo možnost elektronske vložitve. Možno je, da bi potem to storitev prav tako množično tudi uporabljali. Očitno je pripravljenost elektronsko poslovati s sodiščem pri anketiranih na zelo visoki ravni. Ob tem bodo pravniki gotovo morali osvojiti nove veščine in znanja, vendar iz visoke podpore lahko sklepamo, da so navdušeni nad možno uporabo novih storitev. Slika 2: Sodi{~a v Sloveniji naj strankam, ki to želijo, omogo~ijo možnost elektronske vložitve vlog 50 40--— 30--— 20--— .s ® 10--— o ** _ _ « - - - ■O o 0^-u-U-U-U-L sploh se se ne ne ve se se popolnoma ne strinja strinja strinja strinja Ob iskanju vzrokov za tako visoko pričakovanje anketiranih, naj sodišča uvedejo možnost elektronske vložitve, bi to lahko bila pospešitev postopka na sodišču ali zmanjšanje stroškov poslovanja. Slaba polovica anketirancev se bolj ali manj strinja, da bo elektronska vložitev pospešila postopek. Nekoliko več, slabi dve tretjini anketirancev, se bolj ali manj strinjata, da bo elektronska vložitev vlog na sodišče zmanjšala stroške poslovanja. Slednje nakazuje močnejšo podporo pocenitvi poslovanja. Torej anketirani pravniki bolj verjamejo v znižanje stroškov kot v samo pospešitev postopka. Slika 3: Elektronska vložitev vlog na sodišče bo pospešila postopek na sodišču 50 40 30 20 .s o 0 sploh se se ne ne ve se se popolnoma ne strinja strinja strinja strinja Slika 4: Elektronska vložitev vlog na sodišče bo zmanjšala stroške poslovanja 50 40 30 20 * 10 o ** o sploh se se ne ne ve se se popolnoma ne strinja strinja strinja strinja Ob uvajanju elektronske vložitve se pojavlja vprašanje, kako je s prejemanjem sodnih pisanj po e-pošti, torej z možnostjo elektronske vročitve. Več kot tri četrtine anketirancev bolj ali manj meni, naj sodišča zainteresiranim strankam, ki to želijo, omogočijo prejemanje sporočil sodišča elektronsko. Glede vročanja sodnih pisanj po e-pošti meni skupaj več kot polovica anketiranih, da bo to prispevalo k pospešitvi, kar je več kot v primeru elektronske vložitve. Ponovno pa so bolj prepričani, da bi pošiljanje sodnih pisanj po e-pošti prispevalo k zmanjšanju stroškov, vendar nekoliko manj kot v primeru elektronske vložitve. Slika 5: Sodna pisanja naj sodi{~e strankam, ki to izrecno želijo, po{ilja po e-po{ti (možnosti e-vro~itve) 50 40 30 20 .2 10 0) o sploh se se ne ne ve se se popolnoma ne strinja strinja strinja strinja Povsem obrnjena situacija je glede možnosti, da bi v prihodnjih dveh letih speljali sodni postopek brez papirja in izključno v elektronski obliki. Skupno se kar dve tretjini anketirancev bolj ali manj ne strinjata s tem, pri čemer se jih več popolnoma ne strinja. Po njihovem mnenju torej ni pričakovati izvedbe sodnega postopka povsem brez papirja. Lahko trdimo, da je elektronsko vodenje in podpora celotnega postopka z elektronsko obliko še dokaj daleč. Zelo malo anketirancev se namreč strinja s tem, le okoli 5 %. Iz navedenega lahko sklepamo, da pravniki v veliki meri bolj zaupajo papirni obliki in si postopka v elektronski obliki niti ne morejo dobro predstavljati. Ampak glede na visoko podporo za uvedbo elektronske vložitve in prejemanja sodnih pisanj v elektronski obliki bi lahko pričakovali večjo podporo vodenju postopka v izključno elektronski obliki. Očitno je vezanost na papir tako močna, da se papirni obliki ne bomo mogli izogniti, in bo v sodstvu navzoča ves čas. Ob trditvi, da bo uvedba elektronskega poslovanja na sodišču vplivala na učinkovitost sodnikov, se anketirani nagibajo bolj k temu, da elektronsko poslovanje ne bo vplivalo na učinkovitost sodnikov, oziroma jih večina odgovarja, da ne ve. Sodeč po mnenjih anketiranih pravnikov prav tako ni pričakovati zmanjšanja sodnih zaostankov zaradi uvedbe elektronskega poslovanja. Slika 6: V prihodnjih dveh letih bo mogoče speljati sodni postopek brez papirja, tako da bo celoten postopek tekel v elektronski obliki 50 40 30 20-- — — - ji 10-- — — - ® ** o - ** M o 0_LJ_LJ_LJ_LJ_ i i_ sploh se se ne ne ve se se popolnoma ne strinja strinja strinja strinja 5.4 Prototipna rešitev Udeležencem iz ankete, ki so izkazali pripravljenost za nadaljnje sodelovanje, smo po opravljeni anketi poslali vabilo za preizkus prototipne rešitve, ki omogoča elektronsko vložitev dokumentov na sodišče, vodenje evidence primerov in vodenje evidence strank. V preizkusu so sodelovale trojice po dva odvetnika in en sodnik. Odvetnikom je s prototipno rešitvijo omogočeno, da lahko od koderkoli vložijo za svojo stranko na sodišče želen dokument v elektronski obliki. Obenem lahko na enem mestu vodijo evidenco lastnih primerov, v katerih sodelujejo kot odvetnik bodisi tožeče ali tožene stranke. Ob vsakem primeru imajo vpogled na vse dejavnosti in procesna dejanja, ki so se odvijala v zvezi z zadevo, ter vso dokumentacijo v elektronski obliki. Sodniki imajo s prototipno rešitvijo popoln pregled nad primeri, v katerih sodijo. Obenem lahko odrejajo razpošiljanje vloženih dokumentov in vabil sodišča. Možnosti vpogleda v lastne zadeve imajo tudi stranke, ki jim je omogočen le vpogled, na kateri točki se postopek nahaja, in pregled vložene dokumentacije, vendar v preizkusu niso sodelovale. Glavni namen preizkusa ni bil v pravnem reševanju problema, temveč izpeljava celotnega postopka pred sodiščem v elektronski obliki. Na vabilo se je odzvalo 21 udeležencev, ki so ob koncu preizkusa izpolnili vprašalnik, s pomočjo katerega smo ovrednotili prototipno rešitev17. Udeleženci so v večini izkazali zadovoljstvo z vzorcem (4,14), uporabnostjo prototipne rešitve (4,1) in preglednostjo nad podrobnostmi posamezne zadeve (4,19). Ravno preglednost nad podrobnostmi posamezne zadeve, ki teče na sodišču, je najbolj pomemben del prototipne rešitve, ker predstavlja elektronski vpisnik, kjer se zbirajo vsi dokumenti, ki jih stranke vlagajo, in omogoča vpogled v dokumentacijo posamezne zadeve. Udeleženci so se bolj ali manj strinjali, da bi z določenimi popravki bila možna uporaba prototipne rešitve v realnem postopku pred sodiščem (3,95). Opozarjali so, da bi za končno rešitev morali izboljšati varnost prototipne rešitve in rešiti pravna vprašanja iz neurejene zakonodaje. Predpostavljamo, da bi bili udeleženci pripravljeni popravljeno rešitev uporabljati. Udeleženci so se strinjali, da je prejemanje obvestil o zadevi, ki je tekla na sodišču, smiselno (3,9); namreč ob vsaki spremembi v zvezi z vodeno zadevo so bili obveščeni po e-pošti in so lahko ustrezno reagirali. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi za stranke, ki poslujejo na sodišču, bila smiselna uvedba storitve sporočanja oziroma obveščanja prek e-pošte o zadevi, ki teče na sodišču in v kateri je stranka udeležena. Slika 7: Vzorec prototipne rešitve (Vložitev dokumenta) | '3 E-vložitev - Microsoft Internet Explorer File Edit View Favorites lools Help 4-Back - * - @ g] ¿J | Š*5earch Storite* ^Media $ | Ir # S i 15; & ^ Q Address |f£| http: //e-vložite v, uni-mb. si/e-vložite v/upload. asp?dokumentId=3808