74
tSadno  drevje flifeodljivili gofenz
obvarovati,
Vfakdo ve, kako fo gofenze drevju fhkodljive.
Kader gofenze gojsde fploh oblesejo, jih ljudje pokonzhati ne samorejo; takrat samore le vreme, njim fkodlivo, jih saterati.
Drugazh je v ver ti h. Tukej sna fleherni umen gofpodar, zhe je neprenehama priden, drevje gofenz obvarvati; namrezh, zhe jefeni in pO simi gofenzhno salego zhifto ofmiika, in jih po tem, kadar v fpomladi gofenze islesejo, rafti in pojedati sazhnejo, ferzhno obera in pokonzha, kolikor mu je mogozhe. De fe pa to ftori, morajo fofedje edin drusimu perpomozhni biti. Vfak naj ftori, kar njemu gre. Drugazh bi bilo delo pre tefhko in bi malo pomagalo. Gorje mu, l$dor ima sanikerniga fofeda!
Vezh bukev je, v klerih naf uzhe, kako gofenze saterati, pa jes miflim, de fe is vezh-jiga dela teh bukev le malokadaj kaj sve , kar bi vfelej in povfod obveljalo. Sakaj vfake forte gofenze fe po fvojim saterajo in vfi po-mozhki ne veljajo per vfih.
Tukaj vam hozhemo od teh shival in njih na-ture kaj vezh povedati in pomozhke nafvetovati, s kterimi bote gotovo fvoje drevje poshrefhnih merzhefov obvarovali. Le dobro poflufhajte :
Vfak kmetovavez ve, de fe gofenze fhtirkrat premenijo. Metulji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih fe s zhafama gofenze isvale, ki fe zhes nekaj zhafa v mefhizhe savijejo , is kterih potem metulji isferflajo.
Sdaj vam bodemo farno od gofenz fadni-mu drevju fhkodljivih kaj povedali, in fe tega poflushili, kar nam nar bolj svedeni vert-narji povejo.
De pa kmetam kaj od te rezhi saporedama na snanje damo, bomo fhkodljive gofenze tukaj po verni imenovali, kakor fe v letnih zhafih po-kashejo.
I loj v fpomladi is jajzhiz islese in fe perkashe :
i. Gerba (Raupe des Frostnacht - Schmet-terlings).
S njo  ravno v tiftim zhafu fe perkashe:
2. Gofenza beli g a drevniga metulja (Raupe des Baumvveisslings), kteri je she zhes simo v podobi gofenze preshivil.
3.   Slatoritka (Raupe des Goldafters). Is vali fe navadno v malim travnu.
4.   Sreberniza (Ringelraupe), ktera je, kakor je snano, drevju fploh fhkodljiva. Posneje, kakor ta fe perkashe :
5.  Debeloglavka (Raupe des Grosskopfes; Stammvvollenraupe). *)
J.    Gerba.
Ta gofenza je filno majhna, komaj toliko debela, kakor shima,  selena, pa filno fhkodljiva.
Metulj od te gofenze je rjavofivkafte barve, ima zherne prezhize po tankim shivotu. Samez ali metulj mandeljz v mefzu Liftopadu, zhe ni prav merslo, tudi fhe v mefzu g,rudnu sve-zher v mraku okrog drevja leta. Metuljke ali babize nimajo kril, torej tudi ne morejo letati, temozh od tla na drevje lasijo. To vedi-ti, mu je treba, kdor fe hozhe gofenz varovati. Kadar fo metuljke s metulji fparjene bile, v verhove drevef slesejo in tam vfaka metuljka zhes 200 jajzhiz sleshe, ki jih zhlovek s fvo-jimi ozhmi komaj viditi more. De desh ali pa rofa jajzhiz ne odpere, jih s nekim limaftim fokam na drevje perterdijo.
Hoj ko smersovati neha in gorko perhajati sazhne, gofenzhiza, kakor shima debela, selena, is j ajzhka islese in sazhne fhkodo delati: kadar gofenze vezhji poftanejo, fe po drevefzih lahko najdejo, slafti, zhe zvetje pregledafh, s kteriga fe lahko o berejo.
Oberanje teh gotenz per vifozim drevju pre-vezh zhafa vsame in fe tudi ne da opraviti. Boljfhi* je pod mlade dervefza, ki fe potrefti dajo, rjuhe pogerniti, de odrafhene gofenze na-nje popadajo in fe tako pomore. To fe da sjutraj in fizer le v pervi polovizi velikiga travna nar bolj  ftoriti.
Pa tudi tako ravnanje ne bode povfod veliko pomagalo, slafti zhe fo gofenze na vifokim drevju in fe strefti ne morejo. Nar boljfhi je tadaj, zhe fe takrat metuljkam po shivljenju ftreshe, preden jajzhke lezhi sazhnejo: to je odsazhetka mefza liftopada naprej. To je tako ftoriti: Is flame fe omela narede in s njimi fe drevefa okrog deblov, eden ali tri zhevlje od tal, tako oveshejo, de konzi flame proti semlji mole in flama kakor ftreho okrog drevef ftori. To ftori, de metuljke na drevefa lasiti nemorejo. Kadar je to per vfih derveiih na vertu ftorjeno, fe moravfako jutro, po flami pregledovati in metuljke, ki na flami in med flamo fede, pomoriti.
De fe tako veliko gofenz pomori, fe lahko previdi, zhe pomiflimo, de vfaka metuljka vezh ko 200 jajzhiz saleshe, is kterih fe v pomladi fhkodljive gofenze isvale.    Savoljo tega naj nih-
¦ i                               ^i     m                    i..  - ii < ¦
*) Proiimo, naj nam tudi druge imena goren«, kakor jih imd-jo tu ali tam, na snanje dajo.
75
die ne samudi, tako ravnati, kakor je tukaj rezheno, zhe mu je njegovo drevje ljubo. — Glejte, fhe v liftopadu in grudnu fe sa-morejo te gofenze tako nar bolj sa ter a ti!
(Dalje fledi.)
tSadno drevje fIskodljivili gofcnz
obvarovali.
LNa dalje.)
II.    Gojenza belih  metuljev*
Kadar je ta gofenza israfhena, je fiva kakor pepel in ima zherno prezhizo po herbtu. Na vfaki ftrani prezhize je pa fhe druga prezhiza , ki je fkosi rudezho - rumeno prezho od zherne fredne  lozhena.     Glavo ima zherno.
Te gofenze fe navadno v mefzu velikim travnu v mefhizhke savijejo. To fe sgodi ali na drevju ali pa na vertnih ograjah ali plankah. She zhes 14 ali 16 dni beli metulj is mefhizhka isferflja in fvojo salego v lepih rumenih verftah navadno na fpodno liže perja fkrije. V mefzu maliga ferpana fe gofenze is salege isvale, ki fo v sazhetku fkorej vfe zherne. Njih shivesh je sgorna kosha perja , ki potem vfahne in v kte-rim gofenze v flabim vremenu prebivajo. S zha-fama gofenze vezh perja v kup sapredejo in ga na veje perpredejo, de v njem zhes simo prebivajo.
Te gofenze fe tako le oberajo in po-konzhavajo: Po simi fe vfe fuho perje, ki
78
79
po drevju vifi, pridno obera in s belimi sa-prejami, v kterih fe tudi vezhkrat gofenze od slatoritke najdejo, na ogenj vershe.
Tudi fe veliko belih metuljev pomori, zhe fe na mokrih krajih ifhejo, kjer jih je navadno veliko vkupaj; na enkrat fe lahko potaptajo. Na zvetezhih raftljinah fe jih da slafti svezher in sgodaj v jutru tudi veliko poloviti in pokon-zhati. To lahko otrozi ftorijo.
III    Gofenza  slatoritke.
Gofenza metulja slatoritke je zherna in kofmata in kadar vezhji srafte, je sazhernelo rjavkafta s majhnimi mehkimi kozinizami. Po herbtu ima vfaka dve kakor pomoranzhe rumene prezhizi, vfhtriz ene druge, ki per zherni kofmati bradovizhizi nehate. Glava je rjava. Metulj te gofenze je majhin in bel, sadni konez je slatno - rjavkaft; savoljo tega ga tudi slatoritko imenujejo. Po dnevi ne leta okrog. Ta metulj fe konez roshniga zveta ali pa v malim ferpanu isvali. V kupzhkih leshe belo rumene jajzhiza , ktere s fvitlo-rjavo dlazhizo pokrije in po perju fim ter tje na drevju poleshe. Babiza okoli 400 jajzhiz sleshe, is kterih fe konez ma-liga in v sazhetku velikiga ferpana kofmate zherne gofenzhize isvale. Kakor gofenze beli-ga metulja, fe tudi te gofenze v pervim zhafu od sgorniga liza perja rede. Vkup ga svijejo in v tem savetju shive. S zhafama pero sa perefam poshrejo, kar jim pa od perja oAane, to sapre-dejo in v tej sapreji, ki je terdna in bele barve , zhes simo shivijo. Kadar gofenze belih metuljev v fpomladi, kadar drevje poganjati* sazhne, is fvojih prebivalifh islesejo, perje in zvetje ob-jedajo in tako drevju veliko fhkodo ftore, zhe fe po simi, kakor gofenze belih metuljev, v njih prebi valifhih ne poif kavajo, ki fo s belimi pajzhevnami terdno opredene. Zhe fe najdejo, fe morajo v ogenj vrezhi. Ker fe pa ta ponozhni metulj ne da tako lahko najditi, kakor beli metulj , ki po dnevu okrog ferflja, fe tudi te forte metuljev ne more veliko ob enim vjeti in konzhati.
IV,    <Sreberniza.
Sreberniza, med vlimi gofenzami fkoraj nar huji fhkodljiva, ni le fadnimu drevju, temuzh tudi drugim drevefam in gerrnovju fhkodljiva. Babiza jajzhiza kakor perftane okrog mladik drevja naleshe in s nekakim fokam v kup slima. Is njih fe v velikim travnu gofenze isvale. Koj po isvaljenju fo gofenzhize rjavkafto-zherne. S zhafama dobijo rjavkafto- vifhnjevo barvo s rumenimi prezhizami. Vfa gofenza je zhes dve zoli dolga, filnfc tanka in s tankimi kozinizami porafhena. V rgshnim zvetu fe gofenza navadno med perje v okrogel meh saprede, ki je  s  nekakim,   kakor   apnenim  maham   sunaj,
ttie vezh pa snotraj ofhtupan. Zhes fhteri tjed-ne fe metulj isvali, ki je rumen ali pa ru-dezhkaito rumfn. Ta fe v velikim travnu nar loshje konzha, slafti v merslih de-shevnih dnovih. Ob tazih dnovih fe veliko tazih gofenz med rogovilami drevja najde. Tukaj fe jih s ftarimi metlami, omeli ali pa zunjami po vezh fto en pot lahko potare. Zhe fo pa na pre vffozih dervefih , fe lahko s ftre-ljanjem is dervef istrebijo. Tode pufhka ne fme terdo nabafana , tudi ne sapilkana biti, in gofenzhno gnesdo fe mora le od ftrane sadeti. To vfe gofenze pomori, ali faj malo jih fmerti odide. Pri hifhah s flamo kritih fe pa savoljo nevarnofti ognja ne fme flreljati. Bliso hifh je bolj varno, na drevje sjutrajalipa v deshev-nih dnovih fplesati in gofenze, kakor fmo poprej fvetovali, pomezhkati.
(Konez fledi.)
tSadno  drevje f S&Itoelljivili gofenz
obvarovati«
(Konez.)
V.    Debeloglavka,
Gofenza, ki fe debeloglavka imenuje, fe she po fvoji velikofti fposna. Isvali fe v sazhet-ku mefza ve liki g a travna is jajzhka in ima filno debelo rumeno glavo s zhernimi pikami. Na herbtu sadaj ima fbeft parov rudezhih pik, na ftraneh shivota fivo-rumene fhopke kofmatin in po herbtu po farnim llojezhe kofmatine.
V roshnim z vetu fe gofenza isralle in sdaj fi na vertnih ograjah ali pa sa fkorjo kakiga ftariga dervefa kraj poifhe, kjer bi fe v meh sapredla, kar fe v nekih dnovih sgodi. V 4 ali 5 tjednih je metulj godan.
Babiza je vezhji kakor famez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v krilih. Kjer fe babiza is mehii is-godi, tam tudi vezhdel oftane. Kadar fe je s famzam ali mandeljzam fparila, naredi fvojo sa-lego na ograjah vertov, slafti pa pod fkorjami ftarih dervef. Salega, v kteri je 400 do 5oo jajzhiz, je rumenkafto-bela in s gerdo-belo, ru-menkafto-rjavo ovno jo pokrije.
Ker fe salega lahko vidi, ni tefhko, jo od ograje ali pa o^ervefa odftergati, v kako pofodo pobrati in potem fo shgati. Posne-je, ko fe she isvaljene gofenze po drevju raskro-
pe, in she fhkodo delajo , fe to ne da tako hitro in lahko ftoriti.
Prijatli! Popifal fini vam doflej pet fortgo-fenz , ki fo fadnimu drevju filno fhkodljive in povedal fim vam, kako fe nar bolj gotovo kon-zhati dajo. Drusiga nizh ne sheljim, kakor de vfak prijatel moje fvete fpolnuje in tako rodo-vitnoft fvojiga fadja mnoshi. Pred fklepam moram pa fhe opomniti, de ptizhev, ki fo na-fhim vertam tako koriftni, ne preganjati, in profim vaf, feniz, tafhiz, fhog in fhkorzov, vla-ftovk in fhe frak ne moriti. Ne odganjajte jih is fvojih vertov, ker vam vafhe drevje gofenz trebijo. Saj jih je modri ftvarnik sa to vftvaril, de fe gofenze prevezh ne mnoshijo. Puftite jim tadaj shivljenje — faj fo vafhi dobrotniki!
F. Schmidt.
K temu nauku perilavimo fhe to, kar gofpod Pirz v ,,krajnfkim vertnarju" *) fvetuje-jo, de bi fe gofenze konzhale ali faj s m ajnf hale.
*) Krajnfki vertnar, ali poduzhenj e, v kratkim veliko fadnih drevef sarediti, jih s zeplenjem p 0-shlahtniti in lepe verte kvelikirau pridu safaditi. Dva dela; fpifal Franz Pirz, poprej fajmofhtcrnakrajn-fkim, fadaj mifijonar v Ameriki. — Te bukvize fo slatina dnarja vredne. V njih bodete poduk dobili: od srejenja fadnih drevefiz; od poshlahtnenja s zeplenjemj od prefajenja, od ofkerblenja rodovitnih drevef; odbolesni fadniga drevja; od shival, ki fo drevju fhkodljive; od pertlikovzov;od pofodovzov;od umni g; a ravnanja, perdelano fadje k pridu obrazhati. Kje fo te bukvize na prodaj, fmo she v pervim liftu osnanili.
i, Vfako leto drevje zhifto otrebiti, in ftaro fkorjo oftergati, de ne bodo metulji tako lahko salege va-njo naredili, in drevje bo sdravo.
2.   Pobeli vfe odrafhene drevefa s apnam , ktero bo vfo gofenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo , in metulje odvernilo, de v ap-neno drevo nikoli ne bodo salege delali.
3.   Je dobro, zhe v jefeni okoli drevef sem-Ijo okopafh; tako bo tiftih gofenz salega vezh del konzhana, ktere fe v semlji gode.
4.   Bofh veliko fhkodljivih metuljev konzhal, zhe tifte drevefa, ktere fo po letu gofenze zhifto objedle, v jefeni od f. Lukesha do f. Andreja s popirjem preveshefh , in tifti popir s ptizhjim limam vezhkral namashefh. Pa gole koshe drevefa nikoli ne pomashi, to bi drevju fhkodvalo. Tudi s predivam, dokler je fuho vreme, je dobro deblo rahlo oviti, de fe metulji noter sa-pletejo in na drevo nemorejo.
5.   Tudi bo gofenz menj, zhe metulje lo-vifh in konzhafh, kakor morefh. vSvezher jih naj-defh po vertnih roshah, in jih lahko pomorifh. Ponozhnih metuljev pa lahko polovifh, zhe po nozhi v laterni luzh poftavifh , in okoli luzhi limanze ali kake maftne mreshe naftavifh, de fe s krili primejo.
6.   V jefeni in pomladi drevje vfelej dobro preglej, de bofh gofenzhno salego saterl, kte-rokoli po savilim fuhim perji, po mladikah ali po deblu sagledafh, odreshi, in na ognji foshgi salego , preden fe gofenze po drevji slesejo.
7.   Zhe fo fe pa she gofenze po drevji slesle, vfak vezher posno in sjutrej sgodej veje potrefi, de bodo odpadle; pa fpodej kaj pogerni, de jih vjamefh in pomorifh.
8.   Nobena rezh pa gofenz bolj ne smanj-fha iti ne pokonzha, kakor nektere ptize, ktere fo she od Boga sa to namenjene. Ti pridni varhi fadnih ver tov fo : Velika in mala feniza, mnifh-zhek, plesovez, berkles, detol, pogorelzhek, tafhi-za, peniza in vezh tazih ptizhkov, kteri od zher-vov shive in drevefa od gofenz trebijo. Sato v tiftih vertih , kteri fo bliso hoftc „ kjer je dofti lakih plizhev, gofenze nikoli drevju veliko ne fhkodvajo. Tam pa, kamor taki ptizhi ne doide-jo , gofenze žele verte  konzhajo.
Ni tedaj prav take plizhke , kteri fo nafhi veliki dobrotniki, loviti, in jih moriti. She le pervaditi jih moramo v verte, de nam bodo bolj drevje od gofenz ozhiftili.. Hvaliti moramo Boga, ker je nam take pridne shivalize vftvariL bres kterih bi fe gofenze tako saredile, de bi mi pazh malo fadja  okufili. kar bi gofenzam  oftalo.
82