Nekaj o lovskem zakonu. Iz Jaskega ofkLraiia nam iz ikmetekiih krogov porooajo in pazivljajo narodiiie in oblastne poslance, da se pni sestavi novega loviskega zakona vpoštevajo želje kmetskega stonu, ka majveč tnpi vsled škode, katero mu povzroca divjačina. Navajajo se primere, iz katerih je razvaidno, da m lisice v eni saima. dbč&nl odnesle 61 kokoši in 1 puro. Kje pa }e škoda, katero so ina poljiih napravili jazbeci, divje sviinje, srne in fazani? Pri enem samem posestniJcu so zajci objedli 265 mladtiih isadniih dreves. Pozivljajo oblastne poslance, da pri sestavi in raizmotriivanju novega lovskega zakona vpoštevajo v prvi vrsti kmetski stan ter da 'bi imeli posestniM pravioo, divjafiino, katera )im napoljskih pridelkLh dela škodo, enostavino rpobiti. Ker je sedajni zastareli lovsiki zaikon faktično tako okoren, prosimo, da spravi oblastna skupšSiina pri prvi prdložnostli novi lovsfci zakon v razpravo, oziroma v pretres ter da ise nala upravičena pirošnja v največji meri tudi vpošteva. Dejstvo je, da škoda, kaitero povzroci divjačina na polju kmetsikemu stanu, prekoraoi v ogromni ¦vtišimi denamo svoto, feateno dobivajo oboine od posameznih najeminiikov lova. — Um&stno bi 'bilo, da bi tudi v posaimeznih slučajih imele pravico obcine, oziroma m}ih odborii, v lovskih zadevah $(M>dlwevati. Stanje vinogradov. Splošno se sodi, da vinogradi letos niso obloženi. Lepo vreme pa je povzročilo bujno rast in lep razvoj grozdja, >ki je oistalo zdravo. Trtaie bolezni niso naslopale v vecji imeri in a'ko bo ugodno vreme trajalo še dalje, >se tudi ni bati, da bi povzročale večjo skodo. Oidij, iki ljubi vrooino, se vsled marlj.ivega in letos uoioikovi^tega žveplanijia ne razvija. Sicer ee tuintam pokaže na kaki jagodi, ali si izbere posamezni frs, v večjo škodo pa ne nastopa, ker ga -viinogradniki takoj uničijo in zabranijo razširjanje z marljivim žveplanjem. Glede kvantitete se obeta boljša trgatev kot lani, vendar pa bo ostala trgatev precej pod normalo. Kakovost pa ,bi znala biti izvrstna, ker je raz voj za 2—3 itedne naprej, ako ne bo daljšega dežja, kar bi povaročalo pokanje jagod in gnilobo. Morda pa bo letošnja kapljica islična oni leta 1917 iin 1921, kar bi posebno želeli našim skrbnim vinogradniikoin, iki trpijo že vec let vsled neugodnega vremena tin vinske krize. Vinsike zaloge so že precej izcrpane. Vsled lastnega kotizuima in zadnjiih neugodnih let v drugih državah se je precej našega vina izvozilo v zadnjem času na Francosko, v Avstrijo in celo na Madžarsko. Strokovini listi eenijo stare zaloge v Dalmaoiji na 30.000, v Banatu iin na Hrvatskem na 60.000, in mislim, da ni seženo previsoiko, ako cenim zaloge v Sloveniji na 10.000 bl. Do novega leta bo domaoi konzum porabil te pičle zaloge, ce tudi M bila večja. 0 cenah novemu moštu ee še ne more govoriti^ dokler ne pride grozdje pod stiskalmloo. Okrajni zastop v Ptuju — prodaja sadja in vrbja. Okrajni zasfop v Ptuju prodaja vsako leto dražbenim potom ob gotovem času sadje ob oikrajnih cestah in vrbje v prodmi jami v Domavi ter to prodajo vedno tudi pri cerkvah posamezeih župraij na običajen način in pa po časopisih razglasi. Navzlic temu pa pridejo naknadno vedno še ljudje ter se pritožujejo, da bi se bili radi fe prodaje ude¦ležili, pa niso o tem nicesar vedeli. Lan&ko leto, ko je bila obilna sadna letina, ise je za prodajo sadja ob okrajnih cestah v podrooju okrajnega zastopa ptujskega zamimalo veliko IJTidi, kateri so si ob prodaji nakupilii sadje za svojo domaoo uporabo. Letos pa, ko je v splošnem sadna letina slabejša od lamiskega leta, se ljudje za prodajo isadja še bolj zanimajo ter dnevno pOTprašujejo, kedaj se bode ta prodaja vršila in pa kedaj se bo prodajalo vrbje v prodni jami v Dornavi za pletenje gospodar^kih košev in drugih pletenin. Vsem, kateri se za prodajo zanimajo, se tem potom izreono naznanja, da je sadno drevje ob okrajmih cestah le deloma obrodilo ter ga j*e tudi v ptujsikem okraju v splosnem zelo malo. Ob netkaterih oestah, kakor n. pr. ob Kra- pmsiki oesfti od Pobrežja (»Suha veja«) proti MajSbergu in pa od Ptuja proti Spuhlji so por5ame2ma drevesa zedo polnia, dn^od pa zopet manj, veliko drevja je pa popolnoma praznega. Da bodejo interesenti o letaaijvfi pix>daji sadja in vr.bja v področju phijakega okrajnega zastopa čiimbolj obveščeni, se nazmanja, da se vrši Jetos ta prodaja po naslednjem redu: V nedeljo, dne 7. avgusta, ob dveh popoldne, se prodaja vrbje v prodni jami v Dornavi. Vsak izdražitelj plača izdražbano vrbje takoj na licu mesta ter ga prevzame v lastno odgovomost, razen tega je pa tudi dolžan, vrbje po prd prodaji danih navodilih porezati, da se z napačnim rezanjem gojeaiju vrbja ne skoduje. Sadje se pa bo prodalo po naslednjem redu: 1. V ,pondeljek, dne 8. avg., ob okrajni cesti Ptuj—Maribor z začetkom ob 8. uri na G. Bregu pri Ptuju, potem pa okroglo ob 11. uri ob dkrajni cesti Hajdiina—Račje z začotkom pri Sv. Kungoiti proti Hajdini in prabližno ob enih ob okrajni cesti Hajdiiia—Pragersiko. 2. V torak, dne 9. avgusta, ob okrajni cesti Turniše— Cvetlm dn sicer z začetkom ob 8. uri pri tumiškem kovaču protiSt. Vidu in popoldajn ob enih ob okrajni cesfi Ptuj— Krapma ,m sicer v smeri od Majšberga proti SuM veji. Ob stirih popoldan. pa ob okrajni ce&fci Ptuj—Rogate« z začetK6H1 pri posedtniku g. Pintariou na Zgoraji Hajdini. 3. V sredo, dne 10. avgusta, ob okrajal cesti Ptuj—Zavrč z zaoetkom ob 8. uri pri rogozliickem mostu v Budini prod Spuhlji in odtod proti Bukovcem, ob eniji popoidan pa od Spuhjk proti Gorisnioom. 4. V četrtek, dne 11. avguigta, ob oferajni cesti Phij—Ljutomer z izačetkom ob 8. uri pri'gostiM g. Marcinko v Rogoznici, odtod pa proti Dornavi, poiem pa ob okrajmi cesti Ptuj—^Goirnja Radgona v Pacinju. Tudi sadje plača vsalk zdražitelj takoj na Idcu mesta ter prevzame istega v lastno odgovomost, obenem pa je dolžan, drevje oib snemanju sadja pred poškodovainjem dobro čuvati. Specijalna kmetijska šola v št. Juriju pri Celju javlja, da se začne 12me9e6ni tecaj za šolsko leto 1927-28 početkom okfobra. Sprejemmi pogoji so isti kot za tdkoče leto. Na zavod se sprejme 30 gojencev in sicer 20 ikot državne gojence na prosta mesta, 10 kot privatne gojence na plačujoca mesta. Prosilci za državna prosta mesta morajo vložiti svoje prošnje pri sreskih poglavarstvih visaj do 10. septembra, kjer je po odredbi miinistrstva določena tudi posebna komisija, fci je dolžna odbrati sama vsaj dva primerna fanta (kmetska) iz sreza za vstop v šolo. Ti odbrani so deloma tudi oprošoeni kolekovarajja prosenj. S 15. septembrom pošIjejo srezi potom velikega župana zbrane prošnje upravi šo le, ki definitivno odloča glede sprejema. Prosilci za prosta mesta morajo 'bfti le iz mariborske oblasti, nad 16 let in po možnosti ne nad 19 let stari, ki so dovršili vsaj štiri razrede osnovme šole in so telesno zdravi Biti morajo kmet9ki sioovi, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetiji. Oni, ki pozneje odidejo v službe, morajo povmiti stroške šolanja državi. Prosiloi za placujooa mesta pa vlože prošnje do 15. septembra direlktino na upravo zavoda. Tudi ti morajo biti ikmetslki sinovi in kot taki plačajo sedaj 150 D na mesec, le dva saneta biti iz drugih stanov, plaoata pa po 300 Din mesecno. Privatni gojenoi smejo biti tudi starejši in tudi iz drugih oblasti. Primerno je, da gospodarsko bolje situiranii zaprosijo takoj za privatna mesta, ker se je lani dogodilo, da radi številne priglasitve na prosta mesta ti sploh niso bili sprejeti v zavod. — K prošnji se morajo pniložiti sledeoi dokumenti: krstni list, domovnica, zadnje šolsko isprioevalo, zdraveiško spričevalo, nravstveno sprdčevalo, potrdilo sitairšev, da ostane sin doma in potrdilo obcine ali davčne oblasti glede obsega posestva starišev in višine zemljiškega davka, plačujooi tudii potrdilo starišev, da bodo plaoevali redno osfcpbnino. — Direktor: inž. Petkovšek 1. r. Hmeljarsko predavanje v Vojniku. Na prošnjo tukajšnije kimetiisike podružnice je prišel v nedeljo, dne 31. jul., predavat o hmeljarstvu g. nadučiltelj Anton Petrioek iz Žalca. G. Petrioek nam je v svojih uvodnih besedah povedal, isa. je letoots ravmo 50 let, odJcar je foil nastavlijen kot podnoitelj na naši ljudsM šoli. Njegove ooi, njegov glas so aam pavedali, kaj on čuti ob spomimi tega svojega 501etnega tfubileja, zato je, kakor &e je sam izrazil, s tem večjdiin ve6eljem zopet prišel v svoij znani mu kraj. Želel je našim hmeljarjem tako odkrifo in iljubezniipolno blagostanje, kot more storM samo najpJemenitejši človek, kateremu gredo besede iz globin isvoje duše, kjer ni laži in hinavščine. Zahvaljujemo se g. Petrieeku za njegov trud, kar pa vemo, da to m trud, ampalk zadošoenje njegovemu plememitemu cutu, da je prisel poducevat nase hvaležno Ifuds+vo o eni najvažnejših panog gospodarstva, o himeljarstvn in mu želimo, da ga Bog zdravega in veselega ohrani še vsaj do 601etnega jubileja. Mariborski trg dne 30. julija 1927. Kalkor po navadi je Jbil tudi ta trg p-rav dobro preskrbljen in abiskan, le slaninarjev je bilo zopet samo 11. Cene mesu pri teh kot tudi pri domačih mesarjih ise od pretečenega tedna niso spremenile. Kmetje pa so pripeljaili 35 z zelensjavo, čebulo in -crompirjem, 15 pa s sadjem naloženih voz v mesto. — Ferutnine in drugih domaSih živali je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile: pišeancem 10 do 17.50 Din, večjim 20 do 30 Din, kokošem 35 do 50 Din, racam in gosem mladim 35 do 50, starim 60 do 100, domačkn zajcem 8 do 25, morskim prašiokom 8 do 10, kanarokom 50, grlicam 35 Dini komad. — Kroiapir, izelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Cene bo bile: krompirju 1.50 do 1.75, letošnjemu 2.50 do 3, solati 2 do 3, čebuli 3 do 5, česnu 8 do 10, fižolu v stročju 6 do 8, paradižnikom 10, kiglemu zelju 2.50, kisii repi 2, maslu 38 do 44, kuhanamu 45 do 46, čajnemu 48 do 52 kg, toleku 2.50 do 3, smetani 12 do 14, oljonemu olju 28 do 36, bučnemu olju 15 do 18 Din liter, ohrovtu 0.50 do 1, glavttaffci solati 1 do 3, bučaim 3 do 5, kumarcam 1 do 6 Din. komad. Sadju: jabolkom in hruškam 5 do 8, erešmjam 6 do 8, ibreskvam 18 do 20, marelicam 16 do 18, grozdju 18 do 24, ringlotom 5 do 6, slivain 7 do 10, dateljem 24 do 36 Din za ikg, melonam 15 do 20, pomaraiičam 1 do 3, limonam (leftošinjim) 0.75 do 1 Di nza komad, jagodam 12, borovnicam '2 do 3, ribizlu 5 do 7, mailinam 5 do 8 Din liter. Ovetlicam, k&terib je bilo v veliki obilici na trgu, 0.25 do 8, z lonci vred 15 do 75 Din, eksotionim rastlinam 5 do 250 Din za komad. — Lonoena im lesena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 9, lesene vdle 10, držala za kose 20 Din komad. Za razkuževanje pri nalezljivih boleznih uporabljamo z najboljšim uspehom pri cloveku Sanitol (mesto lizola) pri živini S a n e o 1 i n. Ta sredstva proizvaja Chemotechna družba z o. z. v Ljuibljani. Stalno zalogo za Maribor ima tvrdka »SALUS« d. d. Maribor, Cankarjeva 1. 968