xxvi. — Številka 22 obč. konference SZDL ^ttts JCran^' Rad°vlJica> sk- Loka Izdaja CP Gorenjski tisk d ftJj Glavni urednik Anton Mlklavčić °rol urednik Albin Učakar mm kranj, sreda, 21. 3. 1973 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik: Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko«, Od 1. januarja 1964 kot poltednik, ln sicer ob sredah in sobotah, silo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko KRANJ vas vabi v novourejene lokale Konfekcija Na klancu Vodopivčeva 2 ^a voljo so vam najnovejši modeli pomladanskih, ženskih in moških plačil po TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAH Krvodajalska akcija Danes se je začela v kranjski občini krvodajalska akcija. Osnovne organizacije rdečega križa in pa srednje šole so zbrale 4000 prijav krvodajalcev, številka prijav je kar lepa, če vemo, da je občinski plan prijav nekaj manj kot 3000. Po tem planu naj bi krvodajalci iz kranjske občine v dneh od 21. do 30. marca in od 2. do 5. aprila darovali 850 litrov krvi. će se bo večina prijavljenih krvodajalcev udeležila odvzema krvi, potem ne bo treba po besedah sekretarja občinske organizacije RK Kranj Jožeta Cehovi-na organizirati še posebnih akcij za rezervne zaloge krvi za primere elementarnih nesreč aH vojne. Vsekakor pa organizacije RK pričakujejo, da bodo krvodajalci z veliko udeležbo v akciji -po svoje prispevali k praznovanju 20. obletnice prostovoljnega krvodajalstva pri nas. — Razpored voženj posebnih avtobusov za krvodajalce za ta teden, objavljamo na 5. strani. ^etijska zdruga Sl<>ga Kranj, °asilska ulica 5 kmetovalci! [^bili smo odlične r°silce umetnega gojila CREINA-V*CON zalogi imamo tudi kvalitetne ventilatorje izdelek GROS, za prevetra-je sena, traktorje, nakladalne prikolice, molzne stroje, motorne žage in h -----' J ' --------------*.....------' —-----j~»---------- s .arugo ter rezervne dele. Stroji bodo razstavljeni tudi na kmetijskem ejniu v Kranju od 31. marca do 8. aprila 1973. KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ — PRODAJALNA KROJEV (PRED MLEKARNO CIRČE, TELEFON 21-545) I 5. STRAN: Drugostopenjsko šolstvo čaka j \x b i l £ j na, m e s;; £L n i c a šPBceriaafjrSn _©0©©B| 6. STRAN eso in mleko prihodnost malih kmetij 8. STRAN Mojstranške »veverice« 14. STRAN: Dojenček umrl zaradi očetovih udarcev XII. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 31. iii. do 8. iv. Jesenice. Pred nedavnim sc je sestal aktiv družbenopolitičnih organizacij Železarne Jesenice, na katerem so obravnavali osnutek temeljnega samouprav nega sporazuma. Ta samoupravni sporazum bodo posredovali v javno razpravo delovnim skupinam v Železarni. £ Ta teden se bodo na Jesenicah sestali člani sekcije za kmetijstvo, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, sestali pa sc bodo tudi člani komisije za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci ZK. D. S. Pri komiteju občinske konference zveze komunistov bo danes popoldne ustanovni sestanek komunistov neposrednih proizvajalcev. 0 Pri občinski konferenci socialistične zveze je bila v ponedeljek popoldne skupna seja koordinacijskega odbora za petletni načrt akcij krajevnih skupnosti in .sekretariata sekcije za razvijanje krajevne samouprave v krajevnih skupnostih. Na seji so razpravljali o predlogu kriterijev za dodeljevanje prisebnih sredstev krajevnim skupnostim. 0 Jutri popoldne se bo pri občinski konferenci socialistične zveze sestala žirija za podeljevanje letošnjih priznanj O F. Obravnavala bo predloge za letošnja priznanja Osvobodilne fronte. Q Kranj, 20. marca — Popoldne je bila seja občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti, kjer so razpravljali o občnih zborih sindikalnih organizacij in o priprava seminarja za predstavnike in tajnike sindikalnih organizacij. £ Pri občinski konferenci zveze mladine je bilo za ta teden sklicanih več sestankov različnih organov. Za ponedeljek je bila sklicana seja konference v Elektrotehničnem podjetju Kranj, za včeraj pa sestanek žirije za razpis tekmovanj Naš klub 73. Danes popoldne je predvideno predavanje o uresničevanju ustavnih dopolnil v občini, ki ga organizira komisija za družbenoekonomske odnose, za petek pa sta sklicani komisija za teren in klube in koordinacijski odbor za sodelovanje med terenskimi aktivi. A. 2. radovi jiča Radovljica, 20. marca — V sejni dvorani občinske skupščine se je popoldne sestal aktiv komunistov odbornikov in poslancev. Seje aktiva so se udeležili tudi člani komiteja občinske konference zveze komunistov in predsedniki komisij pri občinski konferenci ZK. Razpravljali so o nalogah komunistov odbornikov pri izvajanju politike v občini, pri čemer so ocenili dosedanje delo in govorili o nalogah v prihodnje. Posebej so obravnavali tudi družbeni razvoj in proračun občine za letos, razen tega pa izvolili predsednika in sekretarja aktiva. £ Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in koordinacijski odbor prosvetnih delavcev bosta v petek popoldne v avli osnovne šole v Radovljici pripravila srečanje prosvetnih delavcev radovljiške občine. Na srečanju bo o položaju vzgoje in izobraževanja v sedanjih družbenopolitičnih odnosih govorila podpredsednica republiškega izvršnega sveta dr. Aleksandra Kornhauscr. £ V petek popoldne je bila seja medobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez za Gorenjsko, na kateri so razpravljali o nekaterih predlogih za bodočo organiziranost sindikatov. A. Z. V ponedeljek sc jc sestala v Tržiču odborniška komisija za proračun, ki jo je imenovala skupščina občine na predzadnji seji. Člani komisije so po končanih zborih volivcev pregledali pripombe občanov na razdelitev občinskih proračunskih •redstev ter jih skušali uskladiti z zahtevami in željami po terenu. Proračun bo skupščina sprejela na seji, ki bo 27. marca. Prav tako je bila v ponedeljek tudi seja plenuma občinskega sindikalnega sveta. % V petek se bo ponovno sestal aktiv mladih komunistov tržiške občine. Za ta sestanek so se odločili na seji, ki je bila pretekli teden. Na petkovi seji bodo analizirali rezultate ankete o družbenem in političnem udejstovanju in položaju mladih v'tržiški občini ter aktivnosti mladih komunistov, ki Jih je prek 60. Mladi komunisti bodo oceno ankete posredovali zasedanju občinske konference ZKS Tržič, ki bo konec meseca in na kateri bodo razpravljali v položaju mladih v občini. Sindikalna politična šola •Občinski sindikalni svet v Kranju je sklenil, da mora biti izobraževanje stalna akcija sindikatov v občini Prejšnji teden sc je na Bledu začela sindikalna politična šola, ki jo je krajevni občinski sindikalni svet organiziral za mlade člane iz osnovnih sindikalnih organizacij v občini. Šolo obiskuje 45 slušateljev in bo trajala 100 ur oziroma en mesce, predavatelje pa bo zagotovila kranjska delavska univerza. To je že četrta takšna šola, ki jo je v zadnjih letih organiziral občinski sindikalni svet. Glavni namen šole je usposabljanje mladih članov sindikata za delo v organih sindikata in v samoupravnih organih. Sicer pa je za letos občinski sindikalni svet sklenil, da bo posvečal izobraževanju-članov vso skrb. Poudarjeno je bilo namreč, da mora izobraževanje postati stalna in osnovna naloga sindikatov v občini. Tako bodo že prihodnji mesec organizirali 20-urne seminarje za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij v občini in poseben seminar za predsednike nadzornih odborov in blagajnike sindikalnih organizacij. Prvič pa bodo U'tos organizirali tudi poseben seminar za na novo izvoljene člane izvršnih odborov sindikalnih organizacij. Tega seminarja se bo udeležilo okrog 400 članov v občini. Nameravajo pa organizirati tudi drugo stop- njo sindikalne politi*"e pi za vse tiste člane, ki so njih letih končali prvo njo. stfl A> je premaknilo ? Pretekli teden je bil v Tržiču sestanek aktiva mladih komunistov. Udeležba jc bila boljša kot na prejšnjem sestanku, sklicanem leta 1972, kar daje upanje, da bo delo mladih komunistov v Tržiču le zaživelo. Mladi komunisti, udeleženci sestanka, so ugotovili, da je družbenopolitična zavzetost mladih komuni-stov še vedno premajhna in da so premalo delavni v mladinski organizaciji, kjer bf se morali najprej udcjslvovati. Za nedelavnost je več vzrokov. Tržiška mladinska orga-r nizacija si je ponovno opo-' mogla šele pred dobrim letom in še ni razvejala vseh dejavnosti, razen tega pa so starejši člani ZK večkrat zaprti vase in gledajo na mlajše tovariše z določenim' nezaupanjem. Na sestanku so tako menili, da za nove člane pa se mora razen • -ji ZK ne skrbimo dovolj prepuščamo samemu jj Njih bi morale organ'^. a ZK spremljati in skUg J njihovo izobraževanj^^jfl tega braževati in izpopolni*1* sam. oT^H Na sestanku so SP kratkoročni program t ^ katerem ima pomemb^ 3,| sto vključevanje v P™^ za podaljšanje saniop' l«^J za gradnjo šol, b»br jj^fl na seminarjih in v P šolah za že sprejete tDiV* j člane in za mladince, ^ jff nameravajo organizac,j.jj3 še sprejeti, ter UgotaV\Jjj aktivnosti mladih član«> , Pri tem jim bo veliko gaja anketa mladinske nC(< nižacije o družbenopo'' 0 udejstvovanju mladi!1 nov. Za globljo enotnost Na dnevnem redu seje medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ki je bila v ponedeljek, 19. t. m. v Kranju, je bila na dnevnem redu ocena dejavnosti organizacij zveze komunistov na Gorenjskem po pismu izvršnega biroja CK ZKJ in 29. seji CK ZKS. Sekretar je v uvodu predlagal odkrito in konkretno razpravo o stanju v občinskih organizacijah ZK, pri čemer naj bi posebej ocenili, kolikšna je v resnici idejna enotnost komunistov pri .uresničevanju stališč in linije ZK. Poudaril Je, da je na površini pogosto videti vse lepo, med komunisti ni razhajanj, pod to mirno površino pa se skriva marsikaj — med drugim tudi tih odpor proti korenitejšiin spremembam v načinu našega dela in proti zaostrovanju obstoječih konfliktov. V razpravi so člani sveta navedli precej uspehov, ki jih Je ZK dosegla v zadnjem obdobju. Ponekod se kažejo v večjih . premikih pri obnovi ZK (npr. v Radovljici), drugod pri intenzivnejšem in uspešnejšem idejnem usposabljanju (Kranj). Govorili so tudi o mnogih problemih, s katerimi se srečujemo, vendar razprava nikakor ni hotela steči tako kot je predlagal sekretar: konkretno in odkrito. K temu je niso mogli spodbuditi niti povsem konkretni namigi v gradivu, ki je bilo pripravljeno za sejo o nekaterih odprtih problemih v posameznih občinah. Tako je MS sprejel dva sklepa. Vsi občinski komiteji naj v najkrajšem času predložijo svojim konferencam poročila o tem, kako osnovne ^ zaci je rešujejo stališča P^jf predsedstva izvršnega - ( ZKJ in 29. seje CK pooblastil skupino ^ MS, da na osnovi na seji in drugega Č^l* pripravi osnutek °ccn konec Hiil? -iih jo bil° 4360- Poleg je v občinski organi- krajevnih v občini minulega nih Si JL}ThQ kolektivni. To so ^ fl/?cgunje, Sukno Zapuže Bled. Sklenili so, da Hf.0 v prihodnjem pellct- ^ Obdobju posvetili po- 4la 0 skrb prav povečainju ^stva v organizaciji. najuspeSnejšo aktiv- ^cl y.organizaciji v zadnjem V|°• vsekakor sodijo kr-le u-''' hi 'lo v občini C'.lani pa «rg^ialcev je »incJinkr/,acij' kar V.k'l'nih Hi ^'h petih letih so v obči-Ce/^elc/iii 7000 krvodajal-Rtits pomeni, da je vsak 1120 krvoda-1308. Večina iz delovnih je zasluga organizacij. V pljjl,' 0sebna priznanja repu-kri- ^ n °«"a 0t'nora rdečega «0 a Področju krvodajalstva ^°bi|.i -1 'i-ija Sparovec z ^arn ^ krat darovala kri), S v pik ix Lcsc ^ in Ma" (?9) \ober z Bohinjske Bole J>r|j| ^hčinska in republiška ^Jal*10'' Pa so P°^c^ krvo-^cev (izbile tudi sindikal-* Os'^"^■■'•aeije na terenu in ^n°vnih šolah. J>re^°S številnih zdravstvenih J>rP,,aVarij, ko so na terenu O'1 tudi Pobijanja " zajetih v družbeno varstvo 16 odstdtkov pred* ^ otrok v občini. Prostora bo torej več, do konc^rje( bo odprtih še šest oddelkov; postavlja pa sc vP/^gjaV če bo zagotovljen denar za tolikšno razširjeno $ nost na tem področju. Skupščina TIS je Ifln.e°.u)ji ' sredstva za razširjeno dejavnost morajo biti jgti letošnjem letu, ne bi pa bilo treba ob tem Prl .gijt" že dosežen standard šol. Problem bo treba ve vo& reševati z dopolnilnim financiranjem in v dog^iji* z družbenopolitičnimi organizacijami, skupščino in pa delovnimi organizacijami. jj. Člani skupščine so ob razpravi o sprejemu[ ^ skega programa TIS in sveta za vzgojo in izobraz £jje poudarili, da bi si morali prizadevati za kar naj-1' ^je širjenje tako predšolskega varstva kot tudi ^^ii1 podaljšanega bivanja v šoli posebno še za višje *.{C]¥ osnovnih šol. S tem bi vsekakor vplivali na nižanje or.ipa, saj sc je pokazalo, da je uči^v* tem večji, čim širše je razvito šolsko varstvo. ~,(^s!i" za kar najboljše delo z učenci pa je že PreC * varstvo in pa seveda vzgoja otrok doma. V P d škeni pogledu je 8*: odstotkov predšolskih otr ' 1 pridejo v osnovno šolo brez poprejšnjega bi»j[ ^ vrtcih, kaj malo spodbudno za uveljavljanje na<- g enak start vsem. Ker pa se procesa širjenja driVtl*0$Č$ varstva ne da v hipu pospešiti, pa so na sk"Pojili menili, da bi bilo še kako potrebno za vzgojo s ^ -otrok bolj zainteresirati starše. To pomeni, da vzgpj šem nudili razne oblike izobraževanja prav o otrok, šola namreč pogosto ugotavlja, da imajo t0 premalo časa za otroke, in da je vzgoja otrok P ^ dvojna, ena v šoli, druga doma. Zato bo TIS ročje sodelovanja s starši In občani sploh v $ še bolj poudarila. Ena od oblik sodelovanja » ^ so tudi zbori staršev, na katerih bodo v kratke pravljali o delu TIS, sredstvih za vzgojo in vanje ter o problemih posameznih šol. Nova krajevna skupnost V Tenetišah v kranjski občini je trenutno okrog 250 prebivalcev. Do nedavnega je vas spadala še v krajevno skupnost Gorice, na zadnji seji kranjske občinske skupščine v začetku tega meseca pa so odborniki potrdili predlog prebivalcev Tcnctiš in predlog izvršnega odbora občin- ske konference SZDL, c tojti* netiše postanejo sa",?biv:'!, krajevna skupnost. "IC ^ sy Tenetiiš so se oclloč1,1 ^0*! mostojno krajevno fZ^p/tA predvsem zaradi odda .cl^ od Goric. Hkrati pa s° mj i! nekatere ^% uresničili upravne akcije ugostopenjsko šolstvo čaka *^tii d°SoJkom smo bili v d°VoH ćasu Priča, ki so Ha ^ Prepričljivo opozorili ^ist0 težav> v katerih je 8°reni k in 2 n^im vrcd tudi °lstv • ■ d 1X1 Sositoi>e n.j siko * razprava o clružbe-fOVoru ^ do, ia Kranj, I. "zbor sanio-Jn Jaycev kranjske občine prejemanje družbenega načelih *^aJcadr°vske politike plana 1971—1975 občine Kranj so opozorili predvsem na dvoje: — da nimamo izoblikovanega koncepta razvoja drugostopenjskega šolstva na Gorenjskem, ki mora biti pogojeno z razvojem gospodarstva in ostalih dejavnosti te regije in ■*— da so materialni pogoji dela drugostopenjskega šolstva tako slabi, da se pone- tJk*1^ Poseonm avtobusov za krvodajalce . Dl*xočja občine Kranj na Zavod za transfuzijo v Ljubljani, Šlajmerjeva 6 ^•lO 3 or«anizacija RK Cerklje: odhodi ob 6.10, 8.10 in 2. oj 2 avtobusne postaje Cerklje bus°Vna organizacija RK Gorice: odhod ob 7. uri z avto-Postaje Gorice, ob 7.05 ?«ovt z avtobusne postaje avtobusne postaje Letence, Tenetiše °b k"°a organizacija RK Klanj — Center (delno): odhod CetriJ?' Uri izpred kina Center v Kranju, Stritarjeva 4 I Os,*' 22- marca 0vna oraanizaciia RK Krani — Vodovodni stolo (del organizacija RK Kranj — Vodovodni stolp (ck iSr. °uhod ob 6.15 izpred pekarne pri gasilskem domu bus°Vna organizacija RK Orehek: odhod ob 7. uri z avto-, bUs;ne Postaje Orehek (pred trgovino) in ob 7.05 z avto-l Osr, PostaJe Drulovka i aVfVua °rganizacija RK Golnik (delno): odhod ob 7.30 '•0S vt°ousne postaje pri Institutu 83Q°.Vna organizacija RK Zlato polje (delno): odhod ob "•0$n I2Pred krajevne skupnosti, Rozmanova 13 °0vna oreanizaciia RK Straii&če (delno): odhod ob 9.30 h« avt^u orSanizaci)a — ----- l*k L Usno Postaje pri cerkvi I o * 3- marca j V^vna organizacija RK l^glavne avtobusne postaje ^nov Šenčur (delno): odhod ob 6.10 v Šenčurju W-,ViVna organizacija RK Jezersko: odhod ob 7.30 od Štu-SfiJt' avt°bus se ustavlja na vseh avtobusnih postajah do 3- tC^erskega ob 7.40 RK Kokrica: odhod ob 8.30 z avto- erskegs CnVna °rganizacija olj ,^,P°staje Mlaka, ob 10.15 z avtobusne postaje Bobovk, Usn0v, z avtobusne postaje Kokrica (pri Laknerju) d avtobusne postaje Predoslje postaje Suha, ob 9.30 SU0^ j^kvi-^ poseDn>n avtobusnih voženj za naslednji teden bomo J v spboto. Oznaka »delno« pri nekaterih organizacijah toij^?.1*10^, da je vabljenih na krvodajalsko akcijo le del '■lenih krvodajalcev, drugi bodo vabljeni naslednji teden. ikod že postavlja vprašanje možnosti nadaljnjega obstoja in dela. Prvi zbor samooipravljavcev občine Kranj je med tremi ključnimi- vprašanji razvoja gospodarstva postavil na prvo mesto vprašanje kadrov (poleg integracijskih procesov in investiranja). To dejstvo lahko ocenimo samo pozitivno, ker je le prevladalo prepričanje, da brez kadrov ni razvoja. Potrebne kadre pa bomo imeli le, če bomo imeli ustrezajoče drugostopenjsko, višje ter visoko šolstvo. Ce želimo danes govori bi o razvoju modernega gospodarstva in vseh ostalih dejavnosti, ki predstavljajo družbo in njeno - reprodukcijo, moramo še posebej govoriti o izobraževanju. Vemo pa, da lahko o izobraževanju govorimo le srednjeročno in dolgO'irjčno, da sc bodo ljudje, ki se bodo začeli izobraževati danes, zaposlili šele čez pet ali deset let in da bodo delali daleč prek leta dva tisoč. Razpravljamo tako o dolgoročnih investicijah, ki so prav zato še toliko pomembnejše. Ko govorimo o razvoju izobraževanja, ki naj bo odraz občinskih in regionalnih potreb, moramo predvsem jasno vedeti, v katero smer se bo v prihodnjih dvajsetih letih razvijalo gospodarstvo in ostale dejavnosti: — ali se bo razvijalo na osnovi sedanjega stanja, ki je • še često obremenjeno z zastarelo miselnostjo in tehnologijo, — ali pa sc bo razvijalo v smeri visoke mehanizacije, avtomatizacije in modernih metod organizacije dela. Vsaka smer raizvoja bo zahtevala svoje kadre in zato tudi svojo smer izobraževanja. V prvem primeru bi se morda še vedno lahko zadovoljili z 1P k A j Potrošniki Gorenjske i Mercator iz Tržiča vam sporoča, da ima v stolpnici poleg blagovnice do 31. marca razstavo in prodajo pohištva BREST s poudarkom na programu BARBARA turpnalaipu P°mštva BREST in kuhinj VEGA 3 % popust. Nakup pohištva je mogoč na potrošniška posojila. Brezplačna dostava na dom. cj.blagovnici Mercatorja v Tržiču pa si v tem času lahko nabavite vse vrste konfek-£.Je na štiri enake obroke. £ ^ska konfekcija je znižana od 20 do 50 %. 0 ,agovnica ima lepo izbiro vse vrste konfekcije za pomlad — poletje, zato izbira in j 'očitev za nakup ne bo težavna. *redna prilika! Ugodni nakupi samo pri Mercatorju! Na svidenje pri Mercatorju v Tržiču! uvozom nekvalificirane delovne silie od drugje (čeprav ugotavljajo, da je tudi nekvalificirane delavce od drugod že težko dobiti ir\, da je to povezano z vrsto novih težav), domače ljudi pa bi po sedanjih oblikah izobraževanja šolali tudi za izvoz. Druga smer razvoja pa zahteva visoko kvalificirane ljudi, za katere pa je treba vedeti, kakšni naj bodo, koliko ter kako jih usposobiiti. Tega pa danes ne vemo. Ne vemo zato, 'ker slabo poznamo dolgoročen (koncept razvoja gospodarstva, prav nič pa ne poznamo dolgoročnih kadrovskih potreb, na podlagi katerih bi lahko načrtovali razvoj izobraževanja v prihodnjih "desetletjih. Spoznanje, da naj bo drugostopenjsko ter višje in visako šolstvo vezano na dejavnosti, ki kadre potrebujejo in da naj le-te šolstvo samo tudi financirajo, postavlja pred vse te dejavnosti kot pred celotno družbo zahtevo, da povedo, kako naj se izobraževanje v prihodnje razvija in kam naj šole mladino poklicno usmerjajo. Šele ko bomo imeli jasen koncept razvoja gospodarstva in na podlagi tega dolgoročni program kadrovskih potreb, bomo lahko načrtovali razvoj drugostopenjskega šolstva v občini in na Gorenjskem, o čemer govorimo sicer že dolgo, več kot to pa še ne. S prispevki občanov kot z družbenimi sredstvi je bilo v kranjski občini v precejšnji meri rešeno ali pa se prav sedaj rešuje vprašanje materialne • osnove osnovnega šolstva in otroškega varstva, kar pa v nobenem primeru ne velja za šole druge stopnje, od katerih so nekatere v tako kritičnem stanju, da je normalno delovanje že skoraj nemogoče. Ekonomsiko-administrativni center, Šolski center Iskra, Poklicna šola, dijaški dom, gimnazija in delavska univerza delajo često v nezavidljivih razmerah. Pretesni prostori, razipokane stene in stropi, hrup z najbolj obremenjene slovenske ceste, razdrobljenost prostorov po vsem Kranju, bivanje učencev v neustreznih prostorih srednjeveškega gradu itd. — to so samo nekateri pogoji, v katerih morajo delati nekatere kranjske srednje šole in njiiim pripadajoči dijaški dom. Gospodarstvo in druge dejavnosti iščejo absolvente teh šol, predstavniki podjetij prihajajo že pred zaključnimi izpiti na šole in iščejo med maturanti bodoče delavce, šole pa ne morejo sprejemati večjega števila učencev, ker so prostorsko preutesnjene. V razpravi o družbenem planu občine Kranj za obdobje 1971/75 jc bik) često slišati, da bo vprašanje šol druge stopnje rešeno z novo mrežo srednjih ftul v Sloveniji. Več kot gotovo je, da rešitva samo s tem ne bo. Brez odločne iniciative kranjske občine in cele gorenjske reg j a se bo takšno stanje nadaje-valo še v nedogled. Pod besedo občina seveda ne sm> mo razumeti ozkega pojma družbeno-pol i Lične skupnosti, temveč vse tiste dejavnike, ki takšno skupnost predsi..;, |a — od gospodarskih in drugih delovnih organizacij, do samoupravnih interesnih s r v nosti. Menim, da je skrajni čas, da gorenjski medobčinski forumi, od sveta gorenjskih občin do medobčinskega sveta ZVa-ze komunistov začno obravnavati in reševati to vprašanje in da najdejo skupni jevik tudi na tem mestu iti za to vprašanje. V razpravi o gradivu za I. zbor samo« upravljavcev kranjske obe'no je bilo po delovnih kolektivih odločno poudarjeno, da j« treba izobraževanje obravnavati enotno za vso Gorenjskov brez neutemeljenih in nepro študiranih ozkih lokali stičnih, teženj, ki običajno vodijo T nekvaliteto. Ce težimo v gospodarstvu po integraciji, j« dezintegracija v izobraževanju še tol'iiko bolj nesmiselna* Vprašanje sedežev posamaiz-nih šol na Gorenjskem je gotovo najmanj pomembno: pomembna pa je kvailitota izo> • braževanja, prilagojenost izobraževanja družbenim potrebam ter racionalnost izobraževalnega sistema. To pa ba gotovo tam, kjer so kadri, materialni pogoji in seveda pogoji vpisa ter kadrovska pot rebc. Drugostopenjsko šolstvo pri. čakuje v sedanjem obdobju gotovo predvsem dvoje: drui. beno opredeljenost in opravi« čenost svojega poslanstva, ki naj se odraža v zadovoLjova* nju določenega dela kadroiN skih potreb v prihodnjem ob* dobjn in zadovoljitev materi* alnih pogojev, ki so potrebnii da bo lahko svoje poslanstvo Op>ra\i:,'kx Oboje bo seveda! lahko zagotovila le družba kot celota, ter vsaka dejav* nosit posebej, ki to družb« sestavljajo. Prvo bo zagotov* ljeno z dolgoročnim kadro« skim konceiptom, drago pa 4 zagotovitvijo določenih sred) štev, ki so potrebna za izvedfc bo in potok ustreznega izo* braževalncga sistema ter pro« grama. Zdravko Pivk i Poslovno sodelovanje Največji trgovski podjetji * radovljiški občini Murka Lesce in špecerija Bled stai se pred kratkim odločili zal poslovno sodelovanje. Tako že pripravljajo dolgoročni po. plovni In investicijski program za Bled. in Radovljico. Blaž Singer, referent v tržnem oddelku Koroške kmetijske zbornice: eso in mleko- prihodnost malih kmetij Organizacija socialistične zveze na Beli je pripravila v petek In v soboto zanimivo predavanje o vlogi in mestu kmetijstva v sodobni industrijski družbi. Predavatelj je bil znani koroški kmetijski strokovnjak Blaž SINGER, referent v tržnem oddelku Koroške kmetijske zbornice, izreden praktik, ki zna teoretična dognanja presajati v prakso in koroške razmere, ki niso dosti drugačne od naših, saj na primer na Koroškem tudi kar 60 odstotkov kmetov služi denar zunaj kmetijstva, T industriji. Na Koroškem so se tega vprašanja lotili predvsem s tega ■tališča, razen tega pa so pri reševanju teh problemov izredno pozorni na trg, ki je nadvse muhast, najsi na njem kupujemo ali prodajamo. Tudi sodobnega kmeta si ne moremo predstavljati, da ne bi vsak dan nekaj prodal ali nekaj kupil... Moj zapis o obisku in predavanju Blaža Singcrja iz Celovca bo imel dva dela. V prvem nameravam nanizati nekaj misli, Izrečenih na petkovem predavanju na Beli, drugi del pa tvori kratek pogovor z Blažem Singcrjem, ki sva ga opravila v soboto in v katerem je bil bralcem Glasa voljan poslreči z .nekaterimi konkretnimi in praktičnimi napotki. Republiški poslanec in predsednik regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko Martin Košir je konec januarja postavil na seji republiškega zbora več poslanskih vprašanj s področja kmetijstva, na katera je potem dobil odgovore prejšnji mesec. Ker so tako vprašanja kot odgovori zanimivi, jih objavljamo v rubriki Poslanska pisarna. KAKO JE S PROIZVODNJO TRAKTORJEV? »Govori se o pripravah na proizvodnjo traktorjev v štirih aH celo petih tovarnah v Sloveniji. Gre za proizvodnjo različnih traktorjev, kar kaže na neusklajeno načrtovanje tovrstne proizvodnje. Razen tega tudi uvažamo različne tipe kmetijske opreme, zato tudi na tem področju ne bi mogli govoriti o usklajeni politiki glede potreb razvoja slovenskega kmetijstva. Kaj namerava storiti izvršni svet glede urejanja in usklajevanja razvoja omenjene proizvodnje in uvoza, saj vemo, da morata biti tako proizvodnja kot uvoz prilagojena potrebam našega kmetijstva?« je vprašal Martin Košir. Na vprašanje je odgovoril podsekretar republiškega sekretariata za gospodarstvo: 0 »V Sloveniji v zadnjih letih močno narašča popraševa-njc po traktorjih. Lotos bi kmetijska posestva potrebovala •krog 200 novih traktorjev težjih kategorij, zasebni kmetijski proizvajalci pa okrog 5800, med katerimi je največje popraše-vanje po kategoriji 35 KM. Na podlagi do sedaj sklenjenih pogodb z domačimi proizvajalci in odobrenega uvoza traktorjev zetor bo letos na voljo kmetijskim proizvajalcem v Sloveniji le okrog 1000 traktorjev ali 17 odstotkov omenjenih potreb. Dobršen del primanjkljaja traktorjev bo tako pokrit a individualnim uvozom. To pa ruši tipizacijo strojnega parka In hkrati povzroča težave pri preskrbi z rezervnimi deli. V državi je največji in za slovenske potrebe najpomembnejši proizvajalec traktorjev Industrija motorjev in traktorjev Beograd, v Sloveniji pa proizvaja oziroma sestavlja dvo-•sne traktorje le Cosmos Ljubljana. Močno pa sc je pri nas razvila proizvodnja enoosnih trak-* •orjev, ki jih izdelujejo Mchanotiimil.a Izola, Strojno industrijsko podjetje Scntpcter in Gorenje Velenje — obrat Mula. Vse tri gospodarske orgamzacije proizvajajo traktorje v sodelovanju z inozemskimi firmami. Za prihodnja leta planirana proizvodnja enoosnih traktorjev v državi in v Sloveniji je glede na potrebe in uporabnost ie-teh pretirana. Večje potrebe pa se kažejo po dvoosnih traktorjih. Za proizvodnjo teh pa se prav tako zanima pri nas več podjetij. Kmetijski inštitut Slovenije in republiška gospodarska Sbornica sta skušala uskladiti proizvodnjo traktorjev in kmetijskih strojev v Sloveniji, vendar podjetja zaradi takšnih ali drugačnih lastnih interesov niso uresničila sklepov sprejetih na skupnih sestankih. Čeprav so gospodarske organizacije pri Izbiri svojih proizvodnih programov samostojne, republiški. Izvršni svet meni, da bi morala zaradi zahtevnosti tovrstne proizvodnje in hitrega tehničnega razvoja zainteresirana slovenska podjetja nadaljevati z začetimi razpravami v okviru Kmetijskega inštituta in republiške gospodarske zbornice. Te sazprave pa naj bi pripeljale do uskladitve programov.« * žalar POTREBE PO MESU NIMAJO KONCA Vloga kmeta, predvsem zasebnega, se spreminja. Leta 1800 so 4 kmetje pridelali toliko, da so preživeli 1 človeka v mestu. Vzporedno z rastjo industrije sc je to razmerje spreminjalo. Sto let kasneje je kmet že pridelal toliko, da je lahko preživel 4 ljudi v industriji, v mestu, zunaj kmetijstva. Danes razvite družbe terjajo, da 1 kmet s svojimi pridelki preživi 25 ljudi, leta 1980 pa naj bi jih 30. Takšne razmere silijo kmeta, da proizvaja tisto, kar mu povzroča najmanj truda na eni in prinaša največ dohodka na drugi strani. To pa je v primera manjšega, zasebnega kmeta v današnjih razmerah meso in mleko. Zakaj? Jedilnik današnjega člove*' ka se je spremenil. Branimo se močnatih jedil, krompirja in maščob' živalskega izvora. Zahtevamo več beljakovin živalskega izvora in le te nam dajeta meso in mleko. Da je to res, nanizajmo nekaj podatkov. V zahodni Evropi je leta 1970 cn .človek poprečno potrošil 56 kg mesa letno. Čeprav je v deželah Evropske gospodarske skupnosti proizvodnja mesa na višku (za te dežele veljajo ti podatki), leta ni mogla kriti vseh potreb. Kar milijon ton mesa so morale dežele uvoziti. Če bo šlo tako naprej, bo leta 1980 posameznik potrošil 120 kg mesa letno. Proizvodnja mesa pa bo večja le. za 60 odstotkov in to kaže, da mesa in mesnih izdelkov (Ic-ti so vedno bolj iskani) še zdaleč ne bo dovolj. Podobno sliko ka-" že tudi vzhodna Evropa. Leta 1970 je prebivalec vzhodne Evrope potrošil poprečno 46 kilogramov mesa, leta 1980 pa naj bi jih 56. Lahko se zgodi, da bo rnotrafta vzhodna Evropa uvozili 400.000 ton mesa, saj se bo proizvodnja pove/ čala za 28 odstotkov, potrošnja pa za 33 odstotkov. Takšne razmere utegnejo postati kritične. Reši jih lahko le večja proizvodnja mesa, in to na manjših zasebnih kmetijah, na katerih se proizvodnja žitaric, koruze, rdeče pese itd. ne splača. Takšna proizvodnja je rentabilna na velikih posestvih, ki lahko kupijo stroje. Koroške izkušnje vsaj tako kažejo. Proizvodnja mesa in mleka pa veliko strojev ne zahteva. Kolikor jih, jih kmet lahko kupi. Potrebna jc le urejena in načrtna reja, ki jo mora vsaka država podpirati. Primerov, kaj pomeni v industrijski družbi pomanjkanje mesa in mleka, je dovolj. Omenimo naj le švicarskega, kjer so zaradi preobilice mleka zaklali okrog 200.000 krav. Toda kmalu so spoznali, da to pomeni toliko in toliko ton mesa manj, 200.000 telet manj, toliko in toliko pitane živine manj itd. Na Koroškem so za vzrejo in pitanje goveje živine osnovali posebne krožke. Prvi je bil Rožanski krožek. Strokovnjaki so mu nudili vsestransko strokovno pomoč in rezultati so bili kmalu tu. Na poprečno 10,5 hektarja kmetijske in krmne površine se je v petih letih število goveje živine v poprečju povečalo od 13,4 glave na 20,4 glave. Od tega se je število krav povečalo samo za 0,9 glave, število pitanih govedi, namenjenih za meso, pa kar od 4,4 na 9,3 govedi na kmetijo. Blaž Singer je v pogovoru za Glas takšen napredek takole komentiral: »Organizacija proizvodnje je enotna. Enako lahko trdimo za oskrbo z reprodukcijskim materialom (teleta in mladi biki) in za strokovno službo na področju pitanja, ki ima točen pregled nad količino in časom ponudbe. Vsako leto živali preštejemo in vsak krožek za vzrejo in pitanje goveje živine lahko pove in ugotovi ponudbo za eno leto naprej. Enako dobro je seznanjen tudi kupec. Znana mu je naša mesečna ponudba. Na dosedanjih izkušnjah smo spoznali, da oskrba s teleti lahko sledi ponudbi. V poletnih mesecih, ko je turizem na višku, nudimo trgu 60 odstotkov blaga, v ostalih osmih mesecih pa 40 odstotkov. Že po tej poti ustvarjamo tudi višjo ceno, razen tega pa je' tudi kvaliteta živali izredno izenačena. Če imaš letno na voljo okrog 500 bikcev, cena za domačega in italijanskega kupca ni problem. Vendar kljub temu zahtevam trga nismo kos. Trg zahteva kvaliteto in količino in za to prizna vsako ceno.« »Vendar,« je nadalljeva1! Blaž Singer, »so potrebna leta, da kmeta prepričamo o pravilnosti takšne usmeritve, ki je zanj edina rešitev. Pobuda mora vedno zrasti tam, kjer je proizvodnja. Ne pomagamo finančno, temveč idejno, strokovno in organizacijsko ...« VZREJA PUJSKOV ZANIMIVA /A MAJHNE KMETIJE , Pot, da mala ali hribovska kmetija do kraja izkoristi svoje možnosti, je vzreja pujskov in s tem še večja proizvodnja mesa. To misel je Blaž Singer opisal takole: »Površine takšne kmetije so skoraj premajhne za proizvodnjo večjih količin govejega mesa. Vzreja pujskov pa Je pauoga, ki od površine zemlje ni odvisna. Za svinjo lahko kupiš vsako krmo, ker ni nič dražja, kot da bi jo pridelal sam. Poglejmo primer. Kmet, katerega knv^ija leži 1200 m visoko v dolini Molita], ima 7 hektarjev kmetijske površine v veliki strmini, na prisojni legi, kjer je rada suša. Star je 62 let, sin pa jc končal kmetijsko s« vendar je hotel kmeuj^ opustiti. Svetovali smo naj redi pujske. Bf"6" m* ta kmet 20 pleinenskui » ^ za katero mora vso krm «$ pili. Lani mi je dejal:/0 .„ je res ,kšefi\ V pry»" j. četrtletjih sem proda 1 skov in zanje dobil l00-1^^ lingov. 30 let sem kmet liko denarja še nikoli imeli .„^etf Zakaj Je lahko to Vključil se je v organi*^ jo, ki mu ne pom«Sa pri proizvodnji, temve ^ tudi zagotavlja, da p pujske prodal po ceni, j določena v sporazumu ^ kmetijsko zbornico in **■ ko zadružno zvezo, ki , (e> 1969 dalje vsakih 14 dt"Jei0 vzema od krožkov za jjjj» pujskov živali ter i^S^i* v pitališča. In teli krOZ^ci^ vzrejo pujskov na Kor ^jj ni malo. Leta 1969 *° $ štirje, lani pa 13. V ten« ^ se Jc število priznani*} ^ mensluh svjnj poveča'0 v 700 na 2100, število ^ pa od 4400 na 30.290. In^ jj tat tega. Vsak peti Pra-3' ' j« se zakolje na Koroške«^ tipični mesnati prašič. ^ ^0 cena za take prašiče & p visoka, se pitališča tcpcJ ^ nje. Upamo, da bom0 oV, 1975 vzredili 50:000 puJs^t Kmet ima nedvomno od ^ proizvodnje korist. Leta j, je član krožka za vzreJ0^, skov izkupil za prodan« V) 11 v poprečju 11.000 Š»,n*pi4 lani pa 65.000 šilingo*^* tem 'pa mu ni bilo .isjcfl zmanjšati druge km*1^«*! proizvodnje in so biH PJ"> v bistvu dopolnilna deja^^ Precej gospodinj, ki *° j< bele za svinje in PUJS \j>tf dobilo na ta način m***^ plačo.« o $ Vzreja pujskov jc ^^ol1' tako imenovanega »Sudi ^ ^v programma.« "Drugi d°!.'0 iP naša na pitališča, ki J1 jejo krožki pujske z da gre za kvalitetne ^ Zaklani prašiči se kvaiw» ^ jo po višini hrbtnega Takšna organizacija ia T.^ koristi torej rejcem P^IniJ1 indu* - pitališčem, mesni in potrošniku, ki ™ht*% lo masti in veliko mes* p oh**®' ' In kakšne so mo bi koroške izkušnje Pf^r ali prenesli k nam, sko, smo vprašali BI*** gena. ^ »Možnost in pogn.H •fLuJ*' ki! Bistveno ]c nekaj ga. Kdor len ostati *^ mora spoznati, da p* ' ^tr kopitu ne gre več »J* Smo priča koncentr*»P # kmečkega prebivalstva dustrijskih središči*- y? redno s tem se zdrtiPPj^i hrambena ln mesna »'"^K* ja. Zasebni kmet jI ^^rfč le z -2j ranim in napredni«^ kos ln jI sledil le * Pogovor P5'!? Irci S t o H* S: šol* jstv« por 10* m" vs» ,1^ leta pi** rej' Sili" , z* a«" »t* > •j« ju* v* ■t* Gledališki klub — prvikrat rutice *»ieri s ,°' po uradni pre-* sv, !ta mortale gledali-■l*vi ,3,ne TR, se je začel • j ^ovor o delu z ustvar-^Ploh g'cdališkimi ljudmi ^"'clo, 9ledališki klub je s 7Mm- občinske kon" ili*« S in Prešernovega ^^Cjh namenjen prcd- eie^j.^aim obiskovalcem *»
  • stva,'iania-' Namcn 11 kluh možnosti za tak-^claij^.s0. Pripravljenost Je°sunr- v za sodelovanje ° le da ni pravega V kiubuStih' ki so jim večeri 24 to i namenjeni. Je kriva Ha ali Pomanjkljiva rckla-NjiJJ Se tudi mladi zado-'^stav ^ Z abonmajskimi ^'sati , i? M()lam namreč f^edsta' ' Jc bi,a tudi Prva JiJl b0 !f °d štirih. kolikor *>ni "a sporedu Ie Pre!i1Uba' slabo obiskana. ^več ,vc nai bi privabile Vih ^^ladih, še zlasti no in tudi "V~ tako imcnc" 'lo UZlvmh predstav. ^ no Jc zdo mal°' ,n o. ,u °Pravičuje niti dej- v tej se-okriljem gledali- *>h :k'niadih, še tj«tih ?!sk°valcev, SW elt ždc ta J- °Pravičuje ot0 - ^e bila zc prejšnjo tela r edPremiera v baru k> 2a rc,na- KaJti tedaj je ?vnaVp"S večinoma gledalca iJUČnih- Namen gleda-^boi- lba ie bil tako vc" iNUe Uresil'ćen žc s predata 1°' Sočasnost izvedbe Cetia totala kaze, na dolo-"» ta »a mcd skupino TR ■ škodo pa je utrpel 1'edališki klub, ker <°rala i in PCi vsekakor Stat., cči sP°raz"ni gle-skllP»ne TR. Spek-*kstfa nost okoli »poceni *lc inva8antnosti« Salta mor-ft>clti. aru-gačnih zasebniških H tanJ Je nekoliko pod-. * GlaUdi 0ccna A. Božičeve 1 Prav na dan pre- sno Qsta V že vsevcdniškim dvojko ali tako vzne- Jezik hi kar tako ^ Vsklajeno delo pa je po- sodelovanje vseh. trj* ^klajeno delo je po- Sir?» Sodclovanje. >HpTL bo letos tista, ki bo t avUa predavanja, ffcu bo'SZDL pripravila *W Vrsto let so čakali na Vijake. Wns !ct so čakali na stro-,(Make 8kuž».- radlj. vendar mU ? «PrLle °dviti tmli rf sTrLJc odviti radio, vcn-n jeB ni posrečilo. (Sku- i?gle tudi ra,dio-) ^odeJt-e si močneje tiskane ln Po.pravlijene stavke. mirljive predstavitve tega teamskega dela pisca, režiserja in obeh igralcev. Pogovor, ki je sledil predstavi, jc delo ovrednotil z več vidikov, literarnega, teatro-loškega, praktično gledališkega. Vendar, pogovor se je pretrgal nekako na sredi, postajal jc preveč »strokoven«, oddaljil sc je od koncepta gledališkega kluba, kar pa je bilo odveč, saj, kakor sem zapisal, ni bilo na pogovoru tistih, ki jim je bil pogovor v resnici namenjen. Poleg PG je predvsem naloga občinske konference ZMS, da svoje članstvo zainteresira vsaj za poznejše tovrstne prireditve, ki si bodo sledile vsakih štirinajst dni. Razen avtorjev Saita mor-tale so se pogovora udeležili Še profesor AGRTF Mirko Zupančič, dramatik in novinar Peter Božič, režiserji Janez Povše, Slavko Jan in Ivo Svetina ter Božo Sprajc. • J. Poštrak EVIed mladinskimi knjigami Največ mladinskih knjig je v zadnjem času izšlo v zbirki MOJA KNJIŽNICA. Zbirka stopa v 5. letnik, doslej je v njej izšlo stoštirinajst knjig za mladino. Namenjena je učencem od 2. do 8. razreda, izbor del pa je tak, da ustreza posameznim starostnim stopnjam. Staršem, ki se niso odločili, da bi otrok Mojo knjižnico naročil v šoli, naj bo zbirka vsaj primerna orientacija, kadar želijo kupiti kvalitetno mladinsko knjigo za darilo. Na knjižnem trgu je mogoče ponovno dobiti VOJKOV VOD, literarno dokumentacijo o borcu Premrlu-Vojku. Pri Mladinski knjigi so izšle živalske pravljice Svetla-ne Makarovičevc MIŠKA SPI in BURE2I BRBRACI pisateljice Marije Kmetove, avto- biografski spomini Branka Žužka KRUH MOJE MATERE 'ter še nekaj drugih knjig iz zbirke Sinji galeb in Kondor. Grozljivo problematiko sodobnega življenja obravnava na videz neznatna knjižica DROGE MED NAMI, ki jo jc izdala Cankarjeva založba. Evropa se je začela potapljati v droge šele v zadnjih desetih ■ letih, vplivu mamil pa zapada čedalje več mladih ljudi tudi pri nas. Knjiga (prevod iz nemščine) odkriva vzroke in posledice jemanja raznih drog. Zaradi stvarnega opisa nezadržnega telesnega in duševnega propadanja ljudi, ki sežejo po mamilih, sodi omenjeno delo v roke slehernega mladega človeka. B. G. Razstava likovnih del na Jesenicah V petek, 16. marca, so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah s kratkim kuliturnim programom, v katerem je nastopil pevski zbor osnovne šole Pre-žihov Voranc, odprli razstavo likovnih in tehničnih iz-dellkov učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol jeseniške-in radovljiške občine. Razstavo je octprl Tomaž Ertl, direktor kadrovskega Sektorja jeseniške železarne, ki je poudaril pomen- razstave, na kateri so najboljši likovni in tehnični izdelki na temo o železarstvu in železarni. Kvaliteta razstavljenih del in precejšnja odzivnost, je dejal, pričajo, da je med učenci za železarstvo Ln njegove poklice dovolj zanimanja, preseneča pa precejšnje znanje o železarstvu. Razstava, ki bo odprta do 28. marca, je le ena izmed oblik izobraževanja in spoznavanje železarne in železarstva med mladimi'. Tekmovanje o železarstvu in natečaj za najboljše likovne in tehnične izdelke je organiziral kadrovski sektor železarne že tretje leto. S. 21 VIL-A. RESTAVRACIJA GLOBUS Avantura je avantura Režija: Claude Lelouch Gl. vloge: Lino Ventura, Jacgucs Brci, Johny Hollyday Lelouch, ki ga poznamo kot režiserja liričnih in čustveno izpovednih filmov, je tokrat parodijo, satiro in situacijsko komiko postavil v okvir pustolovskega filma. Ponorčeval se je z nekaterimi problemi svetovnih ideoloških in političnih nasprotij, ki včasih prehajajo v najbolj banalne oblike gonje za presii:.em. Najrazličnejše ideje, gibanja in revolucionarni prevrati so v svojem bistvu le sredstvo k cilju, ki obsega moč, oblast, bogastvo peščice ljudi. Z izvrstnimi igralci je upodobil skupino avanturistov, brezdelnežev željnih bogastva in predvsem razburljivih dogodivščin. Njihove želje so prerasle vsakdanje načine služenja denarja na nepošten način. Ropanja, vlomi in podobni podvigi niso samo zastareli, ampak so dolgočasni, niti najmanj razburljivi. Zato so svoje delovanje preusmerili. Najprej ugrabijo popevkarja, ki mora svojo ugrabitev krepko »podmazati«, saj je o ugrabitvi pisalo na prvih časopisnih straneh. Avanturisti potem za denar pomagajo z ugrabitvami najrazličnejšim političnim silam in nazadnje ugrabijo še papela. Film je bil prikazan na Festu 73. M. G. sodobnega plesa V Kranju bo jutri, v četrtek, 22. marca, ob 19.30 v koncertni dvorani delavskega doma večer plesa in baleta, ki ga bo izvajal Studio za sodobni ples iz Zagreba. V okviru svoje turneje po Sloveniji bo skupina Studia za sodobni ples, ki jc edina te vrste v Jugoslaviji, v Kranju izvajala koreografije na glasbo od Bacha do jazza. Seznanila nas bo z dosežki plesne umetnosti do najbolj sodobnega plesa. Na svojih uspelih nastopih doma in v tujini je vedno dobila visoka priznanja publike in strokovne žirije. Na mednarodnem tekmovanju mladih koreo-grafov v Kiilnu je za koreografijo »Zvoki Istre« na glasbo Ivama Matotiča-Rongova prejela visoko priznanje kritike in častno nagrado za koreografijo. Plesna skupina zelo pogosto sodeluje v zabavnih oddajah Radiotelevizije Zagreb. Za Hjubitelje plesne umetnosti in baleta bo večer sodobnega plesa prijetno dož> vetue. P- i- Dopolnilo Prejšnji mesec smo poročali, kako so uspele posamezne proslave v okviru praznovanj okrog Prešernovega dneva. Med drugim smo pisali tudi o zalo uspeli in kultivirani proslavi Ekonomske srednje šale v Prešernovem gledališču. In že je bila tu napaka: proslavo je imel Ekonomsko-administralivni šolski center, ki združuje več šol različnih smeri in stopenj. Pri proslavi so sodelovala tudi dijaki dru- gih šol tega centra, ne le h ekonomske šole. Drugo, kar je bilo narobe, je bida navedba, da je prošla« vo pripravil in režiral Jož* Kovačič. Pravilno bi moralo biti zapisano: proslavo je pri pravil (določil program, i» bral pesmi, napisal vezni tekst) profesor Marijan Fur« lan, režiral pa je Jože ko vačič. CZ. SKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu bodo jutri, v četrtek, 22. marca, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del kiparja-samorastnika Petra Jovanoviča iz Žetine v Poljanski dolini. Jovanovič, star znanec škofjeloškega občinstva, se 1*^ krat predstavlja s 30 risbami in 20 plastikami, ki so vse najnovejšega datuma. Razstavo sta pripravila Loški muzej in pokrovitelj, občinski sindikalni svet škofja Loka. Odprta bo do vključno 19. aprila letos. Obiskovalcem je na voljo tudi posebna mapa z reprodukcijami šestih prikazanih mojstr* vin. <-ig) Mojstranške »veverice« RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO W SPOMLADANSKI 1 r - SEJEM V KRANJU i i i i OKNA - VRATA RAOiATORJI .OTOVINOl noeniiuaBaflBBB gospodinjski GORENJE Cflif RALNO KURJAVO .2/, iioaaBBBBBBBB MOPEDI TOMOS KOIBSA R0J3 NA SEJMU VAS PRIČAKUJEMO VSAK DmN OD 9. DO 19. URE TUDI OB NEDELJAH Uspehe mladih mojstranških alpinistov občuduje ves alpinistični svet — Vzgajali in vzgojili so jih starejši, izkušeni Mojstrančani $ Mojstrana kot da združuje in se ponaša z najbolj vzorno urejenostjo, prijaznostjo in domačnostjo, s čudovito lego in seveda s planinci in alpinisti, ki s svojimi uspehi nosijo ime kraja daleč v svet. Že od nekdaj so Mojstrančani radi hodili na vrhove, jih spoznavali in premagovali; nič čudnega, saj je kraj izhodišče za poti v naše triglavsko pogorje in drugam. $ Ljubezen do gora, do premagovanja in iskanja novih poti, še neprehojenih in neznanih, so vcepljali starejši Mojstrančani mlajšim, ki so se verno odzvali in jim sledili. Sprva kot navadni planinci, pozneje vse bolj kot alpinisti. In ko so prehodili prav vse, ponosno stali prav na vsakem vrhu, jih je zamikal tudi drug planinski svet, doma in v tujini. Menda ni alpinistične odprave, v kateri ne bi sodelovalo vsaj nekaj Mojstrančanov; menda nI pohoda, ki se ga ne bi udeležilo vsaj nekaj članov njihovega Alpinističnega odseka; menda nI pomembnejšega tekmovanja, kjer ne bi bili dobro zastopani in solidno uvrščeni. Mojstrana je torej kraj, kjer v soboto ne boste našli mladih doma; v Vratih bodo, v Krmi, na Triglavu ali nekje v visokih Alpah. gorska reševalec. »29. novembra je bilo, ko so nas poklicali, da moramo na Velo polje. Zvečer ob 11. uri smo šli na pt>t in zjutraj smo že bili na Volem polju, čeprav jc bilo snega do pasu in huda nevarnost plazov.« PO OČETOVIH STOPINJAH Janez Brojan je druga spretna, gibčna in neustavljiva veverica, ki jo je med vr- najilepše v gorah, n»J*'*k^ daj, ko se premaga oekt^.r. je voljafio za nepremag^ Klavdlj Mlekuž, Dovisfl J' nez, Smolcj Miha, JankoJjl man ln Janez Brojan so ^ mojstranške veverice, M jih vzgajali starejši alp^5 med njimi tudi Stan*>1!|riĆOe' sedanji načelnik Alp**1* jj! ga odseka, odseka, ki ^eJ0j že nove "alpiniste 1» že toliko znanja, da *^ čeno pričakujejo, da *°jjefj9 po strmih stopinjah K° in veveric. P-S* »VEVERICE« Pred nekako štirimi leti se je šest mladih Mojstrančanov zbralo v posebni skupini v Okviru Alpinističnega, odseka Planinskega društva Dovje — Mojstrana. Zmenili so se, da se bodo imenovali veverice, mojstranške veverice. Seveda ta njihov klub nima posebnega programa, posebnih vzponov, drugih posebnosti, ki bi jih kakorkoli ločile od ost altih. Vse, kar je samo njihovega, je pravzaprav le naziv in veverica na rokavu puloverja. V svojo sredino, na pot v vtrhove povabijo pač vsakega, rešujejo povsod, kjer morajo in morejo, vzor planinca so povsod, kjerkoli hodijo in plezajo. Ta njihova veverica tako pravzaprav ni nič posebnega, je le nekak simbol, po katerem boste spoznali zares vrhunskega plezalca, ki pa je obenem tudi pogumni reševailec. RAZ VEVERIC V SFINGI Janko Ažman je Po svoji višini morda največja veverica, je pa prav gotovo tudi mod najbolj uspešmirni. Ma-kalu pa Hindiikuš, Mrtvaški prt in Sfinga so le del njegovih uspehov, uspehov, ki so talko kmalu sledili za tistim usodnim vzponom pred desetimi leti, ko so ga starejši planinci in alpinisti, kar vlekli na. Debel o peč na Krmo. »Mi je že moralo biti tedaj všeč, tako všeč, da so me naslednjo nedeljo spet morali vzeti s seboj,« pravi, ko se spominja svojlih prvih vzponov. Veverice so nasploh dokaj redkobesedne in ko jim govoriš o uspehih, zmigujejo z rameni, tako, kot da to mora biti in da ni prav nič posebnega, če si tako zagnan in obenem tako pogumen, da se ne ustrašiš niti tedaj, ko si v nevarnosti. »V vdliilkj Cini je bilo, v vodnem slapu sva plezala in potem na višini 3000 metrov tudi bivakirala, vsa mokra in premražeha,« se spominja Janko. »Ali tedaj, ko sva s prijateljem visela v špiku ali tedaj, ko smo bivakirali v Eigerju aH na Hi-. mal ai j i, ko je pihal veter 60 km na uro in bilo 35 stopinj pod ničlo. Tudi tedaj je billo precej nevarno, ko sva s pokojnim Koflerjem plezala v Sfingi, v severni triglavski steni, kjor je tudi naša smer: raz veveric v Sfingi,« pravi Janko Ažimatn, ki ima nemalo izkušenj in doživetij tudi kot Janez Brojan hove in lepote planinskega sveta prvič in za zmeraj povod la očetova ljubezen do gora. Tudi Janez se lahko pohvali z izrednimi uspehi, a hkrati priznava, da očeta še vedno ne more povsem dohajati. Tudi on sc spominja nešttetih nevarnosti, hkrati s čudovitiiim in nikoli ponovljivem notranjem zadovoljstvu na vrhu prvič premagane, še neosvojene ali izredno težko premagljive stene. Janez je, tako kot vse veverice, redkih besed. Tudi njemu se, tako kot vsem, zdi povsem naravno, da je vedno bilo in bo kmetijsko zivtls** kombinat kranj Obrat komercialni prodaja v svojem skladišč« Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel): krmila za (briketi) krmila za krav« molznice koruzo pšenico , Cene konkurenčna! Se priporočamo kmetovalcem Kri H Indtistrija naravnega kamna MARMOR HOTAVUE GRADITELJ i 3 Sedaj je čas, da pohitite z nakupom kvalitetnega jezerske^ lehnjaka v ploščah za vse vrste stenskih oblog, zunanjih i* dekorativnih notranjih. Za cenjena naročila se priporočamo Marmor, Hotavlje, industrija naravnega kamna, 64224 G* renja vas, tel. 89-014 Janko Ažman SREDA — 21. MARCA 1973 Pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (22. zapis) a — prej Straži šče š-t. v naglici napak imeno-Pri hiši se v prejšnjem zapisu sem *taro sitarsko hišo (Benedi *ova 22 a — 269) J,al- ru nisi se pravi »pri £avcu«, ne »pni Luku«! Je pa hiša res že močno stara; v •cseni stropni gredi je vre-^»a letnica 1740! Za leseno ™8p iz brun pa je 233 let res dosti! Tudi o etnografsko zanimiva vratih z Benedikove hiše •sliko vojščaka iz napoleonskih časov f!<■•--"• i cwii.i M»ranjena -•kegi Seni zadnjič nič napisal. Ca- (vraita so sedaj dopoju Gorenj- fff* muzeja v Kranju) ni--■m - Jj3^ na dneve, ko bo Glas Jrric«l prihajati k brailcem v "^i obleki, tehnično Izpopolnjen- izvedbi, primerni šc poljano za reproduciranje slik. Takrat bom lahko te zapise Pospremil z ilustracijami. »SMARTIN PRI KRANJU« Talko so nekoč imenovali farno cerkev, torej ne Šmartno, kot pravuimo <*ŠnOs. Iz stare ob'ii.ke res tudi hitreje dojamemo, da Prihaja naziv od farnega patrona sv. Martina. Šmartno Pa je na videz bližje drugim oblikam: Šmarje, šmarna gora in podobno, ki pa scve pomenijo kraje in cerkve, posvečene Marija. Torej je šmartin dobil ime po enem od najbolj simpatičnih svetnikov — po dobrosrčnem rimskem vojščaku Martinu Sicer je to ime zdaj pri Slovencih obče znano in priljubljeno, posebno* tudi zato, ker o svetem Martinu (11. novembra) nastane po ljudski veri prav ta dan iz mošta vino. Potem jc tu še Martinova gos pa šc marsikaj starosvet-nega. Tudi upcxlobitev tega svetnika je že nekaj stalnega v naši zavesti: lep, mlad voj-šč;-jk na konju reže z mečem svoj plašč na dvoje; potem pa podarja eno od polovic golemu beraču, ki kleči ob cestnem robu. Teh slik je na Slovenskem izjemno mnogo, tudi kot freske na pročeljih zasebnih domačij, pa na podobah na steklu, v kapelicah, na znamenjih in čestokrat na drobnih grafikah »ex libris«. Ko se bomo — kot mimoidoči popotniki na Jošta — ozrli tudi na čelno fasado šmartinske župne cerkve, bomo zagledali veliko zidno slikarijo svetega Martina na ko- nju. Mlad, postaven vojščak na čilem, plemenitem konju — kako osrečujoč pogled za preprostega človeka! Tem bolj, če pozna legendo o voj-ščakovem dobrem srcu,. STARA LEGENDA! animivo dejstvo, da so najstarejše cerkve na naših tleh večkrat posvečene le nekaterim svetnikom, kot so npr. apostol Peter, Janez Krstnik, ob vodah Nikolaj, pod gorami in v bre-geh Klemen, Primož in Martin. Ne bo odveč, če spotoma, ko spoznavamo neki kraj, zvemo tudi za sporočilo cerkvene zgodovine o farnem patronu. Ševe, kolikor sploh obstaja. Sicer pa se moramo večkrat nasloniti na legendo, ki pa je le prečestokrat navadna izmišljotina, resda zvečine dobronamerna. Tako imamo tudi o svetem Martinu določene resne zgodovinske podatke, vse drugo — tisto o beraču, o gosi, o kr-ščenju vina pa je v stoletjih stkala bujna človeška fantazija. Vsekakor je mikavneje poslušati poetično legendo, kot pa se zadovoljiti le s suhoparnimi, skopimi zgodovinskimi podatki. Po rodu je bil sv. Martin iz nekdanje Panonije. Še v mladih letih ga je zanesla pot v Galijo (sedanja Francija) in tu je dlje časa služil »kot dičen konjik rimskega cesarja Konstanti ja im Julijana«. Tu pa se začne legenda: »Vojščak Martin se je odlikoval posebno zaradi svojega dobrega srca. Ker pa razen svoje vojaške obleke ničesar ni imel, podari v hudi zimi, revežu pri vratih mesta Ami-ens (mesto, v severni Franciji, ob reki Sommi, blizu belgijske meje) polovico svojega p'ašča.« Potem pa Spel zanesljivejša zgodovinska dejstva: Se vojak je Martin prešel v krščansko vero; zaradi vzornega življenja in vsesplošnega dobrega vpliiiva na okolico, je potem nekdanji rimski konjenik postal leta 371 škof v francoskem mestu Tours. Umrl je sv. Martin leta 397; po tradiciji že v visoki starosti. Legenda pa celo pravi, da jc sv. Martin potoval tudi po naših krajih. To bi radi potrdili z njegovo željo, da bi, preden piev/ame škoTovsko dostojanstvo, še enkrat videl svoje starše in domače kraje. Bržkone se jc iz Galije odpravil najprej v Italijo, potoval skozi Mediolan (Milan), Akvilejo (Oglej), Emono (Ljubljana), Celeo (Celje), Peto. vium (Ptuj) in dalje v Pano-nijo. To je bila smer ui ie> ne in varovane rimske ceste, kajti kraje severno od Alp so poseljevala še divja in nevarna »barbarska« ljudstva in potovanje ne bi bilo brez tveganja. Legenda še bistro sklepa: torej je sv. Martin kar trikrat potoval čez našo kraje. Prvič, ko se je odluči! za vojaški stan in potoval z Ogrske v Galijo. Drugič j« potovati na obisk k staršem v Panonijo, tretjič pa se je od ondi vračal. In da je zato tako priljubljen svetnik pri naših ljudeh! A kaj, ko naših slovanskih prednikov -takra* (v 4. stoletju) še ni bilo tu, pod gorami... Sicer pa je ▼ legendah vse dovoljeno, tudi dobrohotna neresničnost M nelogičnost. Črtomir Zore« gorenjski kraji in ljudje Gorenjska Pevski zbori v Žireh Urokov množičnosti za prosvetno delo v Žirch Je reč, gotovo **a Je vsaj pevska kultura tesno povezana s skladateljem In zborovodjem Antonom Jobstom, ki v Zlreh živi ln dela že Šestdeset let. Kraj s 4000 prebivalci ima kar sest pevskih *borov: moški zbor Alpine ln mešani zbor pod vodstvom An-l°Va Jobsta ter moški zbor podjetij, mladinski zbor osnovne j*^ei pionirski pevski zbor in komorni zbor, ki Jih vodi rav-^tfclj osnovne šole hi glasbeni pedagog Slobodan Poljanšek. Gotovo je, da je kakovost umetniške ambicije Zirovča- Pctja različna in sta zboro- ne združuje ljubiteljstvo do vodji večkrat celo nezadovolj- petja in združevanja. Izjema na s svojimi zbori. Bolj kot je komorni zbor, ki se je lani ▼ Zagorju tudi uvrstil za zvezni koncert na mladinskem pevskem festivalu v Celju. Za Poljanska je delo s sedemin-dvajsetčlanskim zborom pra--vi užitek že zato, ker združuje res najboljše pevce njegovih mladinskih zborov. Enaka barva glasov, talentiranost in teoretično znanje so veliko pripomogli do uveljavitve zbora, ki je hkrati tudi ho-spiitacijski oddelek gorenjskih osnovnih šol. Poleti bodo za toliko leto 1973/74 pripravili celoten pevski program na ljubljanskem radiu. Od 1. do 7. maja bodo sodelovali na več^ proslavah ob 1000-letnici Škofje Loke (kar velja za vse žirovske zbore), sodelujejo pa tudi na vseh občinskih, krajevnih in šolskih proslavah. V primeru z drugimi zbori, ki pojo predvsem slovenske ljudske pesmi ali priredbe ruskih narodnih (Večerni zvon, Dvanajst razbojnikov) ter standardnih sodobnih skladb, ima komorni zbor prečiščen repertoar, s posebnim poudarkom približati instrumentalno glasbo vokalnemu izvajanju, imitirati z vokalom instrument dno glasbo. Dokaz za to je u pesna prireditev za zbor Bachovega Malega preludija za klavir, nadalje priredbe črnskih duhovnih pesmi, izvajanja motetov in sploh renesančne glasbe (Gallusa), prireditev Bocherl-nijevega Manueta, prav t?fko pa so domiselni pri izbiri sodobnih del Gobca, Djordjevi-ča, Kogoja in Jobsta. Potrebno jc še zapisali, da izvaja komorni zbor, poleg zborov, ki jih vodi avtor, največ Job-stovih krstnih izvedb. Na primer. Rnpubhki v pozdrav, Mi gremo skoz' ogenj prvi ter njegove znane priredbe Rasti rožmarin. Da zmorejo mladi pevci takšen repertoar, je zasluga tudi vestnih tehničnih vaj. Polovico časa, ki je odmerjen za pevske vaje, porabi zborovodja za pevsko tehniko, artikulacijo, vdihe itd. Poleg tega so to otroci stsjs» šev, ki pojo v žirovskih zbo» rili, pa je tako njihova spo» sobnost večja, prav tako pa tudi dojemljivost, ne navsezadnje pa je zasluga za kva» iileto zbora tudi v tem, ker zborovodja svoje pevce ludi sicer poučuje glasbo na njk* hovi šoli. Večji poudarek komorna* mu zboru je bil potreben, saj 'prav ta zbor že z u^-pe* hoin deluje zunaj krajevnih in celo gorenjskih okvnoir, čeprav, kar moram tudi po» udariti, zbor z zasedbo, ka» kršna jc sedaj, nima doigo prihodnosti. Pevci iz osmih razredov bodo letos konČaH šolanje v šoli, ki ji zbor prt> pada; Da ne bo z njimi v prfc hodnje tako, kot' je s pevci v ostalih (odraslih) pevskih zborih? Namreč, da bodo zadovoljni le z domačimi proslavami in petjem na pogrs* bih ali največ s sodelovaje jem na oddaji Pokaži, kaj znaš. Prav gotovo imajo zbori svo| kulturni pomen in tudi na> logo, ki pa ni dovolj izpelja* na, že zato ne, ker imajo dva sposobna in delovna zboro« vodja in ker nimajo, tako kot mnogo drugih zborov ua Slovenskem, finančnih teža*. Poleg ZKPO in Temeljz« kuh turne skupnosti, . podpirajo pevske zbore vsa podjetj i is Zirov, največ seveda Alpina, kjer vsak zaposleni prifpevn 1 dinar za kulturne potrebi Člana prve kranjske ekipe Franci Ekar in inž. Tomaž Jamnik, zmagovalca prvega zveznega tekmovanja v vožnji z reševalnim akia čolnom med tekmovanjem na Krvavcu. Kranjska dvojica je dosegla najboljši čas, hkrati pa je tudi najboljše opravila vse zastavljene naloge, (jk) Zmagala Franci Ekar in Tomaž Jamnik V sobato je bilo na Krvavcu I. zvezno tekmovanje z akia reševalnimi čolni, ki ga je uspešno organizirala kranjska postaja Gorske reševalne službe in komisija za gorsko reševanje pri Planinski zvezi Slovenije. Uspelega in dobro organiziranega tekmovanja, ki so ga' uspešno vodili Emili Heriec, Jože Žvo-kelj in dr. Gorazd Zaivrnik, še je udeležilo 33 ekip iz SHo-ivenije in Hrvatske. Med njimi so bile tudi dvočlanske ekipe JLA in Uprave javne varnosti. Na ciltj je uspešno privozilfo 26 ekip. Komisija je ocenjevala lokacijo reševalnih čolnov, zavarovanje opreme in kraja nesreče, pristop in ravnanje s ponesrečencem, imobilizacijo, nameščanje ponesrečenca v reševalne akia sani, varnost vožnje, tehniko vožnje, čas vožnje itd. Proga, ki so jo morali prevozita reševalci s ponesrečencem, je bila dolga 2 kilometra, višinska razlika pa je znašala' 400 metrov. Pokrovitelja tekmovanja sta Jbahi tovarna Iskra iz Kranja in komisija GRS. Prva državna prvaka v vožnji z akia reševalnim čolnom sta postala člana kranjske postaje GRS Franci Ekar in linž. Tomaž Jamnik. Čeprav sta dosegla najboljši čas, le 2,45 minute, sta odlično opravila vse naloge na progi. Druga sta bila člana GRS Bohinj Alojz Pdkovec in Anton Zad-nikar, tretja člana ljubljanske 1. ekipe Jošt Razinger in Lado šilamborger, četrta pa je bila druga kranjska ekipa, ki sta jo sestavljala Slavo Markič in Matjaž Tičar. -jk Načrti kranjske ribiške družine Kranjska ribiška družina ima trenutno prek 400 članov. Ko so na nedavnem občnem zboru družine razpravljali o enoletni dejavnosti in gospodarjenju, so ugotovili, da se je v zadnjih letih število članstva močno povečalo. V Kokri in Savi, ki sodita v lovno področje kranjske ribiške družine, je na primer število članov že preseglo dovoljeno mejo. Le zbiljski revir še ni popolnoma zaseden. Zato so na zadnjem občnem zboru sprejeli sklep, da bodo v prihodnje sprejemali v članstvo le v decembru. Hkrati pa bodo poostrili kontrolo in člane, ki ne bodo upoštevali pravil, izključili iz ribiške družine. Omejili so tudi število lovnih dni v posameznih vodah in podražili ceno za letno ribolovno dovolilnico za člane. Tako bo od dosedanjih 2,50 dinarja poslej lovni dan za člane veljal okrog 7 dinarjev. • Pojasnjeno je bilo, da so takšni ukrepi nujni, ker bi se sicer kljub številnim vlaganjem stalež rib v vodah kranjske ribiške družine močno zmanjšal. Lani so vložili v vode 261.000 rib. Letos pa nameravajo vložiti skoraj 400.000 potočnih postrvi različnih velikosti, prek 200.000 šarenke, okrog 1000 kilogramov krapa in smuča ter. okrog 7000 lipanov in sulcev. Tolikšna vlaganja pa pomenijo tudi precejšen izdatek. Tako bodo samo letos vložili za okrog 21 milijonov starih dinarjev rib. Zanimiv jc tudi podatek, da se iz leta v leto v ribiški družini povečuje število prodanih dnevnih oziroma turističnih kart*. Lani so jih prodali prek 17.000 in od tega iztržili okrog 25 milijonov dinarjev. Sicer pa prodane karte pomenijo precejšen vir dohodka ribiške družine. Za le- tos so ceno kartam nekoliko povečali, vendar menijo, da zaradi tega število zainteresiranih ne bo upadlo. Ko pa so razpravljali o onesnaženju voda, so ugotovili, da so večja industrijska podjetja v Kranju v zadnjem času poskrbela in montirala naprave za očiščevanje odplak. Tako Sava že ni več tako onesnažena kot je bila včasih. V prihodnje kaže, da bo še bolje, ko bodo posamezna podjetja uredila vse potrebne naprave. Večje težave se v zadnjem času kažejo v pr1; tokih Kokre in drugih- Le-ti so bili še pred nekaj leti bj* stri, danes pa so v nekaterih že različne navlake, številni potoki, ki sodijo v področje kranjske ribiške družine, so gojitveni. Zadnje čase pa različne odplake in druga navlaka v teh potokih povzročajo veliko škodo. Zato so sklenili, da bodo v prihodnje prav na tem področju močno pO" ostrili kontrolo in vse kršilce predlagali za kaznovanje. A. žalar Gorenjski lovci so zborovali V torek, 13. marca, je bil v Kranju, redni občni zbor Lovske zveze za Gorenjsko, ki jc ocenil delovanje gorenjskih lovcev v preteklem obdobju in sprejel obsežen program dela za v bodoče. Zbora so sc udeležili predstavniki vseh lovskih družin, obeh zavodov za gojitev divjadi na Gorenjskem ter predstavnik GG Kranj. Občni zbor je povsem podprl usmeritev letošnjega občnega zbora vseh slovenskih lovcev v Kopru, ■ ki naj na demokratičnih in samoupravnih osnovah zagotovi uspešen nadaljnji razvoj lovske organizacije. Kritično pa so lovci ocenili nekatere negativne pojave, kot so neizpolnjevanje sklepov in dogovorov, »privatizacija« lovišč in sredstev iz lovišč, kar vse zavira hitrejši razvoj lovstva in nima nič skupnega z začrtano politiko v lovstvu. Ugodno. pa so lovci ocenili prizadevanja .Lovske zveze za Gorenjsko 'za zaščito velikega petelina, divje svinje ter zajca ter uspešno dose-litev neavtohtone divjadi (muflonov in svizcev) v gorenjska lovišča. Zastavili pa KURIVO m KURIVO • KURIVO © KURI Na tri stvari morate misliti: — kvaliteten premog za vas je že na razpolago, — poleti in jeseni bo rok dobave spet najmanj tri mesece, — dobavimo takoj še po starih cenah prednosti Veleželeznina MERKUR — poslovna enota »Kurivo« Kranj, Gorenjesavska 4 so si tudi pester program dela, saj bodo morali med drugim tudi izdelati revizijo srednjeročnih lovsko-gospo-darskih načrtov in jih uskladiti z načrti gozdnogospodarskih in kmetijskih organizacij, opraviti korekturo lov* skega katastra *ter bonitira-nja za vsa lovišča in za vso divjad. Nadalje so sc dogovorili, da bodo v bodoče načrtovali odstrel jelenjad"* gamsov in divjih svinj po bazenih, to je za več lovskih družin skupaj, kjer pa naj bi se formirali skladi za poravnavo škode, ki jo bo povzročila jelenjad in divjo svinje na polju in v gozdu. Sprejeli so še več drugih sklepov, katerih resno in neposredno izvajanje bo P°" rok za uspešno izpolnjevanje osnovne naloge, kj jo družba nalaga lovcem, to je varstvo, ohranitev in gojitev divjadi. Vključili so se tudi v vseslovensko solidarnostno akcijo za pomoč prekmurskim loviščem, ki so bila ob poplavah močno prizadeta. Ob koncu je 21 naj prizadevne j ših lovcev — kinologov (rejcev hi vodnikov lovskih psov) prejelo zlate in srebrne značke za kinološke zasluge, s katerimi jih je odlikovala republiška kinološka organizacija. B. Galjot KURIVO • KURIVO • KURIVO • KURI u/m/M SIVI L-A. sreda — 21. marca 1973 / GLAS * 11. STRAN počilo o preteklem delu občinske gasilske zveze Kranj je prebral njen predsednik Franc "^Knjek — Foto: F.Perdan Pot k požarnovarnostni skupnosti Prostovoljni in poklicni gasilci kranjske občine so lani sodelovali pri 66 požarih in s tem preprečili še večjo škodo, ki že tako znaša 1,372.150 dinarjev v soboto jc billa v Kranju ''pdna skupščina občinske gasilske zveze, ki so se je udeie-ži'ii predstavniki Gasilske zve-Slovenije, občinskih gasilskih zve/, gorenjskih občin, Predstavniki kranjskih druž-benopoli(ičnih organizacij tor Predstavniki skupščine obči-^ Kranj. Na skupščini so Ugotovili, da tvori prostovolj-110 gasilstvo kranjske občine solidno in proračuna in »dobre« volje delovnih organizacij in občanov, temveč bo imelo stalnoj-še, trdnejše in večje vire denarja. Kakšne bodo potrebe, pa bo razvidno iz požarnovarnostnega načrta, ki ga pripravljajo v Kranju. Na skupščini so zahtevali, da mora čim več gasilcev naročiti Ga- siflski vestnik, ki je pomemben pri strokovnem izobraževanju članstva, ter izročili nekdanjemu načelniku oddelka za splošno upravo in družbene Službe občine Kranj Ivanu Brišarju za pomoč gasilcem častno diplomo in priznanje ter zahvalo. J. Košnjek --•uuo in množično orgam-j^ijo, ki je dtz lota v leto bo-"vle opromiljena, čeprav materialna sredstva niso vedno Radostna in z uspehom, varu- družbeno in zasebno "^oženje, pomaga pri "^h nesrečah in požarih ter PropiCOuje ^ večjo družbeno *k©do. V (kranjski občini ima j^ilska organizacija že 2034 ^aaiov, kar jc 244 več, Ikot jdih *c bilo leto prej. Razveseli ji vo J«, da pre-narav- ^izaci se je v gasilsko orga- ijo vključilo darili največ Pionirjev, mladi ncev in žena, _^r jc eden pomembnih skflfe-™y zadnjega kongrresa Gais;il-zveze v Murski Soboti. gaSćftcti prav tako sodelujejo z enota- Kranjsikl <*»pesno JjH splošnega ljudskega odpo-in civilne zaščite ter skrbe strokovno l/.popd'njcvanje. Ker ima gasilstvo izredno J?°rnernbn,o družbeno vlogo *v kranjskem občinskem pro-fačunu je vključeno v postav-*°. obrambnih priprav), razmišljajo v Kranju o oblikova-Ilj'u požarnovoirnostne sku.p-*°*ti, v katero naj bi bile vključene VSe zainteresirane ^r?anizaoije od zavarovalnice, klovnih organizacij, Zavoda Požarno, reševalno in teh-nic-n0 službo, občinsike gastt-s,;e zveze do občinskega gasil-skt>ga sklada. Tako gasilstvo ne bo več strogo odvisno od Pičlih sredstev občinskega Razpisna komisija pri upravnem organu SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA razpisuje na podlagi 34. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih naslednja prosta delovna mesta: 1. načelnika davčne uprave 2. urbanističnega inšpektorja 3. gradbenega inšpektorja Pogoji: pod št. 1 zahteva se visoka šolska izobrazba pravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih ■ izkušenj; pod št. 2. In 3.: zahteva, se visoka šolska izobrazba urbanistične ali gradbene smeri in- 2 leti delovnih izkušenj. Za vsa delovna mesta se poleg splošnih pogojev zahtevajo ustrezne moralnopolitične kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s pravilnikom o delitvi sredstev upravnega organa skupščine občine Radovljica. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski Izobrazbi, z življenjepisom, s potrdilom o dosedanjih zaposlitvah, potrdilom, da niste v kazenskem postopku in potrdilom o nekaznovan ju pošljite na naslov: Razpisna komisija pri upravnem organu skupščine občine Radovljica, v roku 15 dni od dneva objave. Kako dolgo še tema po ore-hovških ulicah? Na zadnjem zboru volivcev KS Orehek — Drulovka so občani kot že toliko let zapored, tudi letos kritično ocenili odločitve občinske skupščine Kranj glede namena uporabe sredstev, zbranih iz prispevkov za uporabo mestnega zemljišča. To krajevno skupnost, pravijo občani, imajo za mesto, ko je treba plačevati, ko je pa treba od HkupIlOStj kaj dobiti, pa za zadnji zaselek. Res je, da leži v neposredni bližini velikih kranjskih tovarn, v vsem tem bogastvu pa je komunalno gledano, prava sirota Jerica. Dve kanalizaciji so vlekli sko. zi Orehek in ga razkopavali, in ena od njiju, savska je zajela le Droleovo naselje, vsi ostaltj pa bodo morali čakati na tretjo kanalizacijo, ki bo prišla iz Stražišča. No, pa kanalizacija je res velika reč (čepraiv bi, če bi vletklj eno samo pa zajeli ves ta okoliš, prihranki milijarde) in nanjo Orehovčani, sploh pa Drulov-čani, še ne računajo v naslednjih petih letih. Toda bole jih stvari, o katerih se že več kot 15 Jot menijo in se brez njih ne konča noben zbor volivcev. To- so avtobusna postajališča in strehe nad njimi, urejena ti"gov«nB pa asfaltiranje ulic in ulično luči. To zadnje bi bilo nekjo še najbolj dosegljivo, saj ne žele nekih reprezentančnih svetlobnih ieles. Samo da bi bila luč na začetku vsake uit cc. Tako pa jc sedaj ves pra* d.i razen štirih, petih brljav% ob cesti za Mavčiče v temi. Vsako leto znova zahtevaj« to razsvetljavo, toda nikoli ni denarja, čeprav se ga s prispevkom od mestnega zemlji* šča tega terena ne zbere malo. Par kupov peska je bila) vse, kar so zmogli kupiti s ti* stim denarjem, ki so ga do* bili; Občani so tokrat jasna in glasno povedali, da j« si rajni čas, da se tudi to okolje uredi. Cc pregledamo^ kaj je bilo v vseh teh povoj* nih lotih narejenega na ter« terenu, je bila as I alt i rana ca« sta skozi naisrlja proti Maan čieaiin, pred nekaj Joti nara> jen nadvoz v Dru lovk i, Ora* hok pa je lani dobil 820 na dolgo asfaltirano staro ljub* Ijamsko cesto, pa še to s xa*> mopriispevkom. »Ce smo do sedaj financa* rali druge, naj zdaj še oni nas!« so bili soglasni na zbe* ru volivcev. D. A. Prizadevanja za nove člane Člani društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Kranj so na sobotnem plenumu pregledali svoje delo v zadnjem letu. Društvo nima tako malo članstva, trenutno je z 222 člani tretje najmočnejše društvo te vrste v Sloveniji. Kljub temu pa že razmišljajo o privabljanju novih članov, tekstilnih delovnih organizacij in konfekcijskih podjetij. Trenutno so povezani v Društvo inženiijl in tehniki iz desetih delovnih organizacij Kranja, Radovljice,. Bleda in Zapuž. •Poglavitna naloga društva je skrbeti predvsem za strokovno izpopolnjevanje članstva. V programu je vrsta predavanj tehnološkega značaja, ne manjka pa tudi tem iz ekonomike, organizacije dela, marketinga itd. Program pa lani ni bil v celoti izpolnjen, piedvsem kot je bilo rečeno v poročilu zaradi kadrovskih problemov društva. Društvo je lani organiziralo tudi več ekskurzij v več tekstilnih delovnih organizacij . Slovenije, og'edali so si nekaj »ojiftov ipd. Ker pa si je ve- čina starejših članov dra> šiva že ogledala skoraj vsa tekstilna podjetja v Slovena* ji, mlajše člane pa dejavnoat društva ne pritegne najbolj so sc na plenumu odločali, da bi v program ekskurzij vtlcljia* čili tudi oglede podjetij drta* gih Strok, kar naj bi tudi nr4» spevalo k izobraževanju član* stva. Na plenumu so tudi zahtevali, naj bi društvo pr»> pravilo tudi več kvalitetnih strokovnih predavanj, ki bi pritegnila tudi mlajše člana. Kljub težavam, s katerimi *• drušJtvo pri svojem deJova* nju srečuje, pa je po oceni zveze društev inženirjev ia tehnikov Slovenije kršenj**«! društvo med najbolj aktivna« mi prav v pripravah preda* vanj im ostalih akcij, nama* njenih sttokovnemu fapepot njevanju Članov. Tudi gleda naraščajoče pasivnosti večje* ga dela članstva naj bi draj štvo po Sklepu plenuma ukm palo taiko, da bi sedanje čtsmlf stvo obdržali oziroma, da tal v društvo, ki obstaja Se 20 bal šm jc najstarejše v Slwenij|| pritegnili še nove strokovnj« ke. l. m. Razpisne komisije trgovsko proizvodnega podjetja ZARJA JESENICE Titova 1 razpisujejo po sklepu svetov TOZD in sveta delegatov podjetja od 6. do 9. marca in vabijo zainteresirane kandidate, da sc prijavijo za naslednja prosta delovna mesta: 1. direktorja podjetja 2. računovodje podjetja 3. direktorja TOZD Delikatesa 4. direktorja TOZD Manufajktura 5. direktorja TOZD Industrija-obrt 6. direktorja TOZD skupne službe 7. planerja — analitika Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev po predpisih še naslednje pogoje: pod 1.: ekonomska fakulteta — organizacijska smer in 3-lcta prakse na vodilnem delovnem mestu v trgovski delovni organizaciji ali višja komercialna šola — splošna komerciala in 8-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v komercialnem sektorju; pod 2.: I. stopnja ekonomske fakultete in 4-Ietna praksa v računovodstvu ali ekonomska srednja šola in 10-letna praksa v računovodstvu; pod 3.: višja komercialna šola ali I. stopnja ekonomske fakultete in 8-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v trgovski organizaciji ali priznana stopnja višjega komercialista in 10-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v trgovski delovni organizaciji; pod 4.: pogoji so enaki kot so navedeni pod 3; pod 5.: diplomirani inženir strojništva in 3-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v plasličhi, kovinski ali elektroindustriji ali inženir strojništva in 6-letna praksa na vodilnem delovnem mestu kot je navedeno prej; pod 6.: visoka izobrazba ekonomske smeri in 4-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v plansko analitsko organizacijskem sektorju ali višja izobrazba ekonomske smeri in 4-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v plansko analitskem organizacijskem sektorju ali višja izobrazba upravno pravne smeri in 8-letna praksa v plansko analitsko organizacijskem sektorju; pod 7.: srednja ekonomska šola in 10-letna praksa na vodilnem delovnem mestu v finančno računovodskem sektorju ali nepopolna srednja šola in 15-Ietna praksa na vodilnem delovnem mestu v finančno računovodskem sektorju: Rok za sprejem ponudb Je 15 dni od dneva objave. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati naslovijo na podjetje — kadrovsko socialna služba. Ponudbe brez priloženih dokazil ■e ne bodo upoštevale. Prednost pri ponudbi imajo kandidati, ki so že zaposleni r združenem podjetju in Izpolnjujejo pogoje razpisa. Stanovanj ni na voljo. TPP ZARJA JESENICE Jesenice, Titova c. 1 Razpisna komisija za izvolitev direktorja pri SGP Projekt v Kranju na podlagi določil 121. čl. statuta podjetja razpisuje delovno mesto direktorja (reelekcija) Pogoji: za direktorja je lahko izvoljen samo kandidat, ki ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo z najmanj 5-letno prakso pri vodenju gospodarskih organizacij ali pa srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 15-letno prakso pri vodenju gospodarskih organizacij in za katerega niso podane ovire po 55. členu temeljnega zakona o podjetjih. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba dostaviti v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov SGP Projekt Kranj, razpisna komisija za izvolitev direktorja, Kranj, Nazorjeva št. 1. prodam 1520 BETON-premera Prodam novo SAMOKOL-N1CO. Dacar Martin, Breg ob Savi, 28, Kranj 1527 Prodam PSA, dobrega čuvaja. Pravst Janez, Zasavska cesta 6, Kranj 1393 Prodam KAVČ s predali. Poličar Viktor, Naklo 30 1518 Prodam KRAVO simental-ko pred drugo telitvijo. Ba-šelj 2, Preddvor 1519 Prodam RAZVIJALEC za avtogeno varjenje. Hafner, Rupa 38, Kranj Prodam 1629 kg SKEGA ŽELE ZA, 10 mm, nov MEŠALEC za beton, industrijski pfaff ŠIVALNI STROJ. Novak B., Zerjav-ka 7, Smlednik 1521 Prodam SENO. Zg. Duplje 14 1522 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Jeraj Janez, Vodice 73 1523 Prodam PREBIRALNIK za krompir, JERMENICO za traktor zetor in MOTOR puch 175 v voznem stanju. Prcbačcvo 45, Kranj 1524 Prodam italijanski TRAKTOR pasquali 18 KM v odličnem stanju. Hudo 2, Tržič 1525 Prodam globok OTROŠKI VOZTCEK. Kalan, Kurirska pot 33, Kranj 1526 Prodam KRAVO s teletom. Jama 3, Kranj 1528 Ugodno prodam ročno KOSILNICO reTorm 158 super. Mokorel Matevž, Bistrica 23, Tržič 1529 Prodam LES za punte in za fasadno ogrodje (grušt). Do-linšek Janez, Možjanca 7, Preddvor 1530 Prodam kombinirano OMARO, tri NASLANJAČE, dva KAVČA in MIZICO. Gabud, Moša Pijade 15, Kranj 1531 Prodam borove PLOHE in smrekove DESKE. Zg. Brnik 16, Cerklje 1532 Prodam šest tednov starega BIKA. Ambrož 3, Cerklje 1533 Prodam PSICKO ovčarko. Nasovče 20, Komenda L534 Prodam 340 kg težkega BIKA ali zamenjam za delovnega vola in ELEKTROMOTOR 12 KW. Sp. Brnik 40 1535 Zaradi selitve prodam razne kose POHIŠTVA. Dokič, Ul. 31. divizije 46, Kranj 1536 Prodam okrog 400 kg težkega BIKA simentalca. Naslov v oglasnem oddelku 1564 Hortikulturno društvo Kranj vabi na demonstracijo o obrezovanju in vzgoji sadnega drevja v četrtek, 22. marca, ob 16. uri na sadni plantaži v Preddvoru. Demonst raci i o bo voditi ing. Tine Bene-đfčič. Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ mirna. Kralj Jože, Predosljc 13'' Kranj 1565 Prodam KRAVO po izbiri. Bukovica 2, Vodice Prodam suhe SMREKOVE PLOHE. Suha 40, Kranj 156/ Prodam REPO. Predoslje 24, Kranj 156» Prodam CISTERNO za kurilno olje (4200 litrov). Pravst Ivanka, Zasavska 6, Kranj 1569 kupim Kupim CENTRIFUGO. Srebrnjak Peter, Voglje 60 1537 Kupim izmenično DINAMA GENERATOR od 3 do 10 K W. Torkar Leopold, Otoki 25, Železniki 1538 Kupim SENO. HudobivniK Jože* Kokrica, Cesta na Brdo 28, Kranj 153? Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 23. do 29. marca od 19. do 6. ure zjutraj dežurni dr. Bernik Karel tek 89-598 do Gorenje vasi, od tu naprej pa kličite Zdravstveni dom škof j a Loka, tel. 85-440. Prodam AVTO trabant. Visoko 88 l49* Prodam FIAT 750, letnik 1970, registriran do april* 1974. Kranj, Grcgoričeva 24» Cirče • 148« Prodam TAM 4500, tehnično pregledan in registriran za leto 1973. Naslov v oglasnern oddelku 1540 Poceni prodam FIAT 750 in MOTORNO ŽAGO stihi, 0,50; Zg. Lipnica 16, Kamna Gori ca 1541 Prodam osebni avto MO-RISS v brezhibnem stanju. Fajfar Andrej, Žeje 17, Dupjje 154Z Prodam osebni avto RENAULT 4 L (katrco). Ribn« 13, Bled 1543 Prodam NSU 1200 C, letnik 1970. Bajžclj Peter, Zlatarjev« 5 a, Kranj, telefon 21-408 1544 Prodam FIAT 850. Kocjano-va 10, Kranj (Kalvarija) 15« Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963. Oclcd od 15. uri da- lje. Zapuže 19, Begunje 1546 Prodam VW furgon. Ogle? pri Jenku Antonu, Smlcd'u' ška 64, Kranj ^l/ Prodam osebni avto WAK 1-BURG, letnik 1967. Ogle« vsak dan. Križe 67, Tržič 1 .i4» Prodam dobro ohranjen MOPED automatic brez iv,n stracije. Vidmar, Begun 14, Kranj jska 1549 52°A — 21 • MARCA 1973 GLAS * 13. STRAN nikr°idam 0PEL KADET- let-ftr- t!967 z radiom. Bistrica »•".Tržiču 158 1550 Prodam AMI 6 break, letnik jsust 1968. Oelcd od 15. ure j*JC Benčič Milan, Moša Pi-Jade 48, Kranj 1551 t.?£pdam dobro ohranjeno *K.°DO 100, letnik 1970, regi-j .^an do marca 1974. Kranj, u«ozarjeva 15 1552 j. Ugodno prodam VVV 1300. Ukovec Janez, Britof 179, Kranj 1553 . Ugodno prodam BMW 1800, 1Llnik 1968. Vrba 16, Žirovni ljeno in s posebnim vhodom Šifra: samsko dekle ca 1554 Sot>k°nca brez otrok iščeta jV80 in KUHINJO v Kranju polici. Naslov v oglasnem Oddelku 1555 Ve^ant ln dekle, mirne nara-^ l'k pred poroko iščeta Su»fJ s KUHINJO v okolici Jodovi j icc. Ponudbe poslati P0d »redna plačnika« 1556 J'iričlanska družina išče *.VB0 in KUHINJO v Kranju ln okolici. Da 2000 di n na-jjr?dc. Naslov v oglasnem od-delku ,557 ^čem opremljeno SOBO s *°Uporabo kopalnice. Naslov v 08lasnem oddelku 1558 Pant in "dekle iščeta SOBO .Kranju ali bližnji okolici z Jjo-'nostjo kuhanja in pranja. Naslov v oglasnem oddelku 1570 JSCEM SOBO v centru ranja po možnosti oprem- Prodam vse! j ivo dvostano-vanjsko HIŠO z vrtom v škofji Loki. Ponudbe poslati pod »takoj« 1443 V najem'oddam obdelovalno ZEMLJO. Olševek 49, Preddvor 1559 Prodam HIŠO v gradnji z gradbenim dovoljenjem. Britof 106, Kranj 1560 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Cerkljah. Naslov v oglasnem oddelku 1561 zaposlitve Iščem ŽENSKO za varstvo sedem mesecev starega otroka od 7. do 14. ure. Št'glic, Gradnikova 4, Kranj, telefon 23-427 1449 Takoj sprejmem dva POMOČNIKA avtomehaniene stroke. Jenko Anton, Kranj, Smledniška 64 • 1562 prireditve i MLADINSKI AKTIV ŠENČUR priredi v petek, 23. marca 1973, ob 19. uri v domu kulture v Šenčurju 4. KVIZ »MLADINA 73«. Kviz bo vodil MILAN KALANI. Sodelujejo: MAJDA SEPE, ansambel SONJE GABERŠČEK in drugi. Vabljeni! 1563 SREDA, 21. marca, ob 10. uri — Miha'kov: ŠESTERO MUŠKETIRJEV — predstavlja osnovna šola Franceta Prc. šerna; ob 15. uri — Prešeren: TI SI ŽIVLJENJA MOJGA MAGISTRALE — EAŠC Kranj; ob 18. uri — Moliere: GEORGE DANDIN — KUD Britof; ČETRTEK, 22. marca, ob 10. uri — Sinkk'ii-Andcrson: POJOČA SKRINJICA IN CESARJEVA NOVA OBLAČILA — osnovna šola Simona Jenka; ob 15. uri — H. V. Delft: HURA SONCU IN DEŽJU — osnovna šola Šenčur; ob 18. urj — F. S. Finžgar; VERIGA — KUD Trboje; predstave bodo uprizorjene v okviru občinskega srečanja mladinskih skupin »Naša beseda 73«. Zahvala Ob izgubi našega dragega sina, brata in strica Jožeta Hribarja se iskreno zahvaljujemo tudi g. župniku za pogrebni obred in vsem za izrečena sožalja. Žalujoči domači Potoče, 13. marca 1973 Zahvala Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega sina, brata, nečaka in bratranca Franca Trdina sc zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ga spremili-na zadnji poti ter pokrili njegov zadnji dom z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, govornikom ob odprtem grobu, predsedniku PGD Bitnje Antonu Staretu in sodelavcu Stanetu Valentai ju, gasilskim društvom, članom kolektivov Sava" in Iskra, pevskemu kvartetu »Ledina«, i'čencem 5. č razreda šole Lucijan Seljak, gospodu župniku in osebju onkološkega inštituta. Globoko žalujoči: mama, ata, brat Drago, sestra Milena in drugo sorodstvo Sp. Bitnje, 16. marca 1973 Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega, tragično preminulega sina in brata Janka Demšarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo vsem za izrečena ustna in pismena sožalja, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so počastili njegov Spomin in ga v tako velikem številu spremili do njegovega poslednjega doma ter njegov prerani grob zasuli s cvetjem. Prisrčna hvala sosedom g. Rovanovi Fani, g. Mesojedec, g. Rovan Milki in Tatjani in g. Gorjančevi ter znancem in njegovim mladim prijateljem, ki so sočustvovali z nami in nam lajšali bolečino v teh bridkih dneh. Še posebno smo dolžni zahvalo JLA in zastopnikom VP 2151 Kavadarci ter vodniku za ganljive poslovilne besede, častno stražo ob krsti in spremstvo do njegovega poslednjega doma. Hvala njegovim sodelavcem iz obrata 4200 Javo mik za denarno pomoč, godbi za ganljive žalostinkc ter vsem voznikom osebnih vozil. Vsem še enkrat naša prisrčna zahvala. , žalujoči: mamica, atek, brat Miha, sestra Ivi z možem in drugo sorodstvo Llpce — Jesenice, 19. marca 1973 Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurenčnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KžK — Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Centrom), telefon 22 439 in 21-260. Priporočamo se! Kranj CENTER 21. marca, amer barv. film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 16. in 18. uri, premiera japonskega barv. filma DINAMIT ZA LADJO ROTER-DAM ob 20. uri 22. marca japonski barvni film DINAMIT ZA LADJO ROTERDAM ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 21. marca amer-Jral. barvni film SLED MAŠČEVANJA ob 17. 18. in 20. uri 22. marca amOr. barv. film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 21. marca ital. barv. film PLAČANEC ob 18. in 20. uri Kamn'k DOM 21. marca i t al. barvni film IZKOPLJI SI GROB ob 18. in 20. uri 22. marca hal. barvni film IZKOPLJI SI GROB ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 21. marca amer. L'm JOE YOUNG SE JE OSVOBODIL ob 18. in 20. uri 22. marca amer. fi.lm JOE YOUNG SE JE OSVOBODIL ob 20. uri 23. marca it al. barv. film DJANGO PROTI SARTANI ob 18. in 20. uri * Železniki OBZORJE 21. marca kinoteka STAN IN OLIO V DEŽELI SMEHA ob 17. in 20. uri 23. marca Kal. barvni film NEVIDNA ŽENA ob 20. uri Radovljica 21. marca Itat. barvni film VIKING Z JUGA ob 20. uri 22. marca ilal. ban', film BRIGADA PROTI ZLOČINU ob 20. uri 23. marca amer. barvni fifcn OKUSI DRAKULOVO KRI ob 20. uri Jesenice RADIO 21. marca amer. barv. CS film DAN ZLOBNE PIŠTOLE 22. in 23. marca ital-špan. barv. film MOŠTVO REVOLr VERAŠEV Jesenice PLAVŽ 21. in 22. marca francoski barv. IJlm MAX IN TATOVI 23. ma#Ca amer. barv. CS film DAN ZLOBNE PIŠTOLE Kranjska gora 21. marca it d.-nem. barvni filtm IZABELA, VRAŽJA KNECINJA 22. marca amer. barvni CS film DAN ZLOBNE PIŠTOLE Javornik DELAVSKI DOM. 21. marca ilal. barvni CS fi'm MOŠTVO REVOLVERA-ŠEV 22. marca franc. barv. film SICILIJANSKI KLAN Izdaja in tiska CP Gorenj, skl tisk Kranj, Ulica Maše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tek. rač. pri SDK v Kranju 51500 601-10152 — teletom: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasnl ln naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka na-daljna beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. -im> Letalo zasilno Avtomobil zaneslo Na Cesti 1. maja v Kranju se je v petek, 16. marca, nekaj pred šesto uro zjutraj pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc, štular (roj. 1943) iz Hrastja je vozil od Cirč v koloni proti središču mesta. Pri hiši št. 10 na Cesti 1. maja pa je voznik osebnega avtomobila zavijal v desno in pri tem zmanjšal hitrost. Na zavore je pritisnil tudi voznik štular, vendar pa je njegov avtomobil na poledeneli cesti zaneslo v levo, tako da je trčil v osebni avtomobil Pavla Erznožnika iz Pristave pri Tržiču. Pri trčenju je bil voznik Štular lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 20.500 din. Zapeljal v tovornjak V ponedeljek, 19. marca, popoldne je voznik tovornjaka Ludvik Bencak (roj. 1941) iz Ljubljane vozil iz škofje Loke proti Hrastnici. Ko je pripeljal v Puštal, mu je iz nasprotne smeri po ravnem in dobro preglednem delu ceste pripeljal na mopedu Stanislav Potočnik (roj. 1939) iz Stanlš. Da bi preprečil trčenje, je voznik tovornjaka zapeljal v desno in ustavil, mopedist pa je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v tovornjak. Vrglo ga je v vetrobransko steklo, nato pa je padel na cesto in obležal hudo ranjen. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. L. M. V nedeljo, 18. marca, ob 15.23 je vzletelo z brniškega letališča športno letalo znamke »Moonev«, ki ga je pilotiral Dieter Januchovvskl (roj. 1936) iz Diisseldorfa. V letalu je bila tudi Zofka Pančur iz Laz pri Kamniku, začasno zaposlena v Diisseldorfu. Takoj, ko se je letalo dvignilo in hotelo napraviti krog, je pilot ugotovil, da izgublja na višini in da je prenehal delovati motor. Pilot se je odločil za prisilni pristanek. Letalo se je spustil na Tlčar-jevo polje v Voklem. Pilot in potnica nista bila ranjena. Letalo pa Ima poškodovano eno od koles. Vlom v avtomobil V petek, 16. marca, med 10. ln 17. uro jc neznanec vlomil v osebni avtomobil fiat 850, last Močnika Franca iz Ljub. ljane. Avtomobil je bil parkiran ob spodnji postaji žičnice na Vogel v Boh. Bistrici. Tat je pobral iz avtomobila fotografski aparat ruske proizvodnje, vreden . 800 din. Skušal je odviti tudi radijski aparat. Zahvala Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega sina, brata in strica Marka Zupina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali, počastili njegov spomin, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu IBI Kranj za darovana venca in izrečeno sožalje ter g. dr. prof. Francu Rozmanu za pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. Strahinj, 16. marca 1973 Žalujoči domači Zahvala V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pra-ded in brat Janez Vodir iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, poklonjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Janezu Bajžlju za skrbno zdravljenje, č. g. župniku Ivanu Pavlinu in pevcem za ganljive žalostinke. Posebna zahvala ZVI Besnica, trg. podjetju Elita Kranj, Savici iz Boh. Bistrice, pod j. Krim iz Kranja in Kovinostrugarstvu Golja. Vsem še enkrat topla zahvala. Žalujoči: žena Ana, sin Ivan z družino, hčerke Micka, Ančka, Ivka, Justina in Cilka z družinami ter drugo sorodstvo Sp. Besnica, Rakovica, Nemilje, Boh. Bistrica, Kranj V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je v 16. letu zapustila ljubljena mama, stara mama in sestra Marija Jošt Baltarjeva mama. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 21. marca 1973, ob 16. uri izpred hiše žalosti Poljšica 12 na pokopališče v Ovsiše. Žalujoči: sinovi Franc, Karol z družinama in Janez, sestri in snaha z družino Poljšica, Kranj, Ljubljana, Jesenice, 19. marca 1973 Dojenček umrl zaradi očetovih udarcev Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Stojčeta Stojova* starega 25 let, iz Kranja na pet let in tri mesece strogeg* zapora zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe in P* kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletnika in grdega ravnanja z njim. Obtoženec je 13. decembra lani dvakrat z močj0 vrgel v otročki voziček svojega še ne šest mesecev starega sina. Otrok je z glavico udaril ob rob vozička in zaradi .p01 škodb čez dva dni umrl v ljubljanski bolnišnici. Obtoženec je prišel v Kranj pred dvema letoma iz Makedonije. Nazadnje je bil zaposlen kot nekvalificiran delavec » pekariji živilskega kombinata Žito. Na lastno željo je del«1 samo ponoči. V Kranju se je spoznal z Maro P., ki mu Je junija lani rodila sina Zorana. Družina ni imela stanovanj* otrok in mati sta živela v samskem domu, Stojče Siojčev P* čeprav se z Maro P. ni poročil, je pomagal pri oskrbovanj« in varovanju svojega sina. . Dogodek se je pripetil 13. decembra lani. Dan poprej so v*» trije obiskali sestro Stojova, ki živi na Savski cesti v Kranju« Tu sta otrok in njegova mati prespala, obtoženec pa je in-c' nočno delo. Zjutraj sta sestra in pa otrokova mati odšli * zdravstveni dom, dojenček pa je spal. Z nočnega dela se Jc najprej vrnil obtožencev svak, kasneje pa še obtoženec. Vteflj ko je otroku pripravljal hrano, je leta začel jokali. Skuša1 ga je umiriti, pa mu ni uspelo. Svak, ki ga je jok prebudi*' je videl, da je obtoženec dojenčka nekajkrat udaril po zadiU1 plati in ga nato vrgel v voziček. Otrok je Še naprej J0*44*' zato ga je ponovno dvignil in spet vrgel nazaj. Svak je prej opozoril obtoženca, naj otroka vendar pusti. Vstal je 10 vzel jokajočega dojenčka v naročje, še tu v svakovem na" ročju, ga je njegov oče udaril z roko po obrazu. Po terU udarcu je otrok* utihnil. Razdraženi oče se je sedaj te*a ustrašil, pograbil plašč in odšel iz svakovega stanovanja. š* istega dne je odpotoval v Makedonijo. Svak je sprva skušaj nezavestnega dojenčka obuditi z vodo, nato pa je poklica* .rešilni avtomobil. Pretepeni otrok je dva dni kasneje v boj" nišnici umrl zaradi preloma zatiinice, lobanjskega dna in nje lobanjske kotanje ter drugih poškodb. Sodišče je ug0*0* vilo, da je obtoženec že enkrat prej, v oktobru lani, gft\^ ravnal s svojim sinom. Takrat je otroka varoval, ker je mat odšla na delo. Otrok je sredi dopoldneva začel jokati i«1 ' tem prebudil obtoženca. Kljub temu, da ga je nahranil 10 popestoval, je otrok še kar jokal. To je očeta tako razjezil0' da je otroka pretepel in huje poškodoval. Otrokovi materi Je dejal, da mu je dojenček padel na tla. Sodišče pri odmeri kazni za to kaznivo dejanje ni n»51° drugih olajševalnih okoliščin kot to, da je bil otoženec dfU* gače v redu človek in delavec in pa da je imel neurejene stanovanjske razmere. Njegovo nočno delo, utrujenost in razbur-Ijivost ne morejo opravičevati tega, da se je nad otroka sPr8| vil samo zaradi joka. Ce bi otroka imel res rad, sc ne j* nikoli mogel tako spozabiti. Tudi izvedenec psihiater jc meiu** da je obtoženec kazensko odgovoren za svoja dejanja. Prodajal ukradeni avtomobil Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Silvestra Finžgar j*» roj. 1947, s Kočne pri Jesenicah, na štiri leta strogega zapor« zaradi kaznivega dejanja velike tatvine. . 5. decembra lani ponoči je Silvester Finžgar sedel v osebn? avtomobil NSU prinz, ki je bil parkiran pred stanovanjskih blokom na Cankarjevi cesti v Radovljici. Avtomobil je bil 1»? Stanka Pirnata. Ko sta se hotela zjutraj lastnik avtomobil8 in njegova žena odpeljati v službo, avtomobila ni bilo vec« Finžgar se je z avtomobilom odpeljal v Makedonijo, kjet i »princa«, vrednega 2,5 milijona do 3 milijone starih din, sI;U, prodati za 500.000 starih din. Izdajal se je za Španca, saj Je imel tudi španski potni list. Finžgar je bil že pred tem dejanjem znanec sodišč, saj *• jc moral še kot mladoletnik zagovarjati zaradi kaznivih dejanj zoper tuje premoženje. Nekaj časa je živel v vzgojno poboljševalnem domu Radeče, od koder pa je večkrat pobegnil «* na begu zagrešil več kaznivih dejanj. Ob zadnjem pobegu J že polnoleten zakrivil več velikih vlomov ln bil zaradi teg obsojen na zaporno kazen. Leta 1970 je v Radovljici naPrayii poskus kaznivega dejanja odvzema motornega vozila in je D obsojen na štiri mesece zapora. Kazni pa ni prestal, ker J prej pobegnil v Italijo, kasneje pa je bival še v drugih evrOPJ skih državah. V Italiji Je bil obsojen na 6 mesecev zapor zaradi kraje avtomobila, iz Avstrije pa so ga v maju »a izgnali v Jugoslavijo, a je znova pobegnil čez mejo. 4. dccci bra lani se je vrnil s španskim potnim listom in takoj v no od 5. na 6. december ukradel avtomobil v Radovljici. Sodišče Je pri odmeri kazni upoštevalo, da Je obto*£nH> večkratni povratnik in delomrznež. Med olajševalnimi o**°|£ Ičinami je sodišče upoštevalo le težko mladost ln pa priPra^ Ijenost povrniti škodo. Pri Izreku kazni Je sodišče upošteva ie sodbo občinskega sodišča v Radovljici ln izreklo el}j? kazen štirih let in dveh mesecev zapora. L-*** 2 naših In tujih smučišč Smučarska sezona počasi jemlje slovo. Na vrsti so še zadnja °niača in tuja tekmovanja v vseh treh smučarskih discipli-ah. Na malih ekranih smo bili v nedeljo priča, da so na porveškem na znani skakalnici v Holmenkollnu po nekaj <^«h zaradi predolgega skoka Jugoslovana Prclovška, morali P°noviti zadnjo serijo tekmovanja. bohinj — Na sedmem republiškem prvenstvu so merili ?y°je moči slepi smučarji. Pomerili so se v teku in smuku. ■Nastopilo je 48 tekmovalcev v obeh kategorijah. , Vrstni red: teki na 14 km: kategorija A: 1. Hudolin (Kranj); kategorija B: L Kane (Ljubljana), 2. čebulj (Kranj); smuk: kategorija A: 1. Hudolin, 2. Kisovec (oba Kranj); štafeta X 3,5 km: 1. Kranj (Hudolin, Kisovec, Čebulj). KRANJSKA GORA — SK Triglav je bil na 40-mctrski skakalnici organizator letošnjega državnega prvenstva za mlajše Mladince in odprtega prvenstva Kranja za mlajše in starejše ^•iadince, ki je hkrati veljal tudi za kategorizacijo. Vrstni red za državni naslov: 1. Kajzer (Ilirija), 3. Justin, Rožič (oba Jesenice), 5. Jenko (Križe), 9. Burjak (Alpina); ^stni red odprtega prvenstva Kranja: mlajši mladinci: 1. Tr-*ar (Logatec), 2. Rožic (Jesenice), 4. Jenko (Križe); starejši °Jladinci: 1. Ribnikar (Križe), 3. Brenkuš, 4. Jcklič (oba Triglav). STARI vrh — Na letošn jem ekipnem prvenstvu Slovenije v 'veleslalomu je nastopilo 370 pionirjev in pionirk. Največ Sjpeha so imeli mladi »tekmovalci Transturista, Branika in Ekipni vrstni red: pionirke: 1. Olimpija, 2. Trarfsturist; pio-^.H: 1. Branik, 2. Transturist; skupno: 1. Branik, 2. Trans-turist. MOJSTRANA — Na spominskem tekmovanju na Jožka Janšo je nastopilo 50 tekačev. Največ uspeha so že po tradiciji «helj predstavniki kranjskega Triglava. Vrstni red: člani (10 km): 1. Dretnik (Fužinar), 2. Lotrič (Triglav), 3. Kerštajn (Jesenice), 5. Kobilica (Gorje); starejši *»ladinci (6 km): 1. Kavčič (Triglav), 2. Djuričič (Jesenice), ~- Lotrič, 4. Beštar (oba Triglav); mlajši mladinci (6 km): *■ Nastran (Alplcs), 2. B. Kor dež (Plamen), 4. Lotrič (Triglav, ?' Gričar (Jesenice). SCHONWALD — Na kratki turneji v ZRN je med skakalci galije, Švice, ZRN in Jugoslavije imel največ uspeha Kranjčan Marjan Mesec, ki je zmagal v obeh nastopih. Odlično pa ,Se je odrezal tudi Jeseničan Demšar. HOLMENKOLLN — Na jubilejnem 75. tednu Holmenkollna Jc na zadnji prireditvi — skoki na 90-metrski skakalnici — ^Stopilo 95 skakalcev. Tekmo si je ogledalo nad 120.000 gledalcev. Lep uspeh si je z drugim skokom priskakal Marjan Prelovšek, ki je zasedel 12. mesto. Drugi jugoslovanski predstavnik Peter Šterančič je bil 32. -dh - Zmaga v gosteh V nadaljevanju slovenske j&OŠke kegljaške lige je Kranjski Triglav tokrat gostoval v Celju. Po odlični igri Vse osmerice so premagali domačine kar za 336 kegljev razlike. Triglavani pa imajo *udi odličen povpreček, saj K&asa 985 kegljev. Najboljši J.e bil reprezentant Turk, ki Je podrl 1055 kegljev. Drugi gorenjski predstavnik Jesenice jc na domačem asfaltu gostil ljubljanskega Gradisa. V razburljivem srečanju so bili šele v finišu boljši gostje. Rezultati: Jesenice : Gradiš 7247:7343 — Jesenice (Hafner 918, Železnikar 916, Laneus 911, šmid 893, Šavnik 913, Jekler 839, Šlibar 962, Oblak 895); Celje : Triglav 7544:7880 — Triglav (Kordež 990, Am-brožič 983, Jereb 941, Veho-vec 941, Martelanc 978, Prion 998, Turk 1055, Jenkole 984). -dh Brenkuš in Robida občinska prvaka Na 40-metrski skaikailnici v Kranjski gori jc smučarski KJub Triglav organiziral letošnje občinsko prvenstvo Kranja v skokih za starejše 111 mlajše mladince. Pri Starših mladincih je zancslji-vo zmagal Marko Brenkuš, ^ledtcm ko je bila borba za fcrvo mesto pri mlaj šili pre-cej trša. Rezultati — starejši mladinci: 1. Marko Brenkuš (Tri- glav) 190,4 (33,5, 33,5), 2. Nej-ko Jeg'rič (Podbrezje) 177,1 (32,5, 32,5), 3. Sandi Cimžar 173,5 (31,5, 32), 4. Vido Pe-trnelij 173,3 (33, 32,5), 5. Janez Beštcr (vsi Triglav) 154,9 (29,5, 30); mlajši mladinci: 1. Darko Robida 163,3 (29,5, 28,5), 2. Branko Finžgar 161,8 (30,5, 30), 3. Stane Polaruič 154,5 (29, 29,5), 4. Janez Zelnik 152,8 (31, 29,5), 5. Ladi Selan (vsi Triglav) 149,7 (26, 28). j. J. a športnega Triglav ŠD TRIGLAV V JUGOSLOVANSKEM MERILU Klubi ŠD Triglav oziroma njihove ekipe so osvojile leta 1971 v jugoslovanskem merilu ■ pri članih eno prvo, driigo, sedmo, deseto, enajsto in dva. najsto mesto. V mladinskem merilu so osvojili po eno šesto, sedmo in deveto mesto medtem, ko se niso uvrstili uradno v konkurenci pionirjev nikjer med najboljše. Lani so osvojili pri članih dve prvi, po eno drugo in četrto, dve sedmi in po eno enajsto in šestnajsto mesto. V mladinski konkurenci so osvojili po eno prvo in drugo, dve tretji, eno peto in dve sedmi mesti. V pionirski konkurenci pa so. bili enkrat prvi, deveti in enkrat deseti. Tako so imele ekipe ŠD Triglav v Jugoslaviji leta 1971 devet, lani pa i7 uvrstitev med najboljše. Treba je pojasnili, da je v letu 1971 uvrstitev več, ker smo upoštevali uvrstitve smučarjev v sezoni 1971/72 v letu 1972 in tako številčna primerjava ne more kazati fia velik napredek kvalitete kot to kaže na prvi pogled. ŠD TRIGLAV V SLOVENSKEM MERILU V slovenskem merilu so osvojile ekipe ŠD Triglav le- Šestič za Poldov m Karavana najboljših skakalcev sveta bo ob koncu tedna prispela v Planico, kjer bo v nedeljo, 25. marca, ob 10.30 šesto med. narodno tekmovanje v spomin na Janeza Poldo. Tekmovanje bo na stari Bloudkovi velikanki, kjer je rekord skakalnica 133 m. Glede na številno in kvalitetno udeležbo je pričakovati zanimiv nastop najboljših skakalcev sveta ob zaključku letošnje sezone. Med nastopajočimi bodo tudi novi svetovni rekorder VVosipi-vo (NDR), olimpijski zmagovalec na veliki skakalnici Fortuna (Poljska), Steiner (Švica) in več drugih. Tekmovanje je tudi ekipno. v soboto bo uradni trening za vse nastopajoče z začetkom ob 10. uri. j. j. ta 1971 naslednje uvrstitve: v članski konkurenci 14 uvrstitev (5 prvih, 1 drugo, po 2 tretji in četrti in po eno peto, sedmo, osmo in deveto), v mladinski konkurenci 9 uvrstitev (eno prvo, dve drugi, po tri celite in šeste), v pionirski konkurenci pa 4 uvrstitve (tri prva in eno deseto mesto). Lani so dosegle ekipe v članski konkurenci 16 uvrstitev (5 prvih mest, 3 druga, 2 tretji, po eno četrto in peto, 2 šesti in eno enajsto in dvanajsto mesto), v mladinski konkurenci 12 uvrstitev (4 prva mesta, po dva druga in tretja ter po eno četrto, peto, osmo in deveto mesto), v pio- nirski konkurenci pa 7 uvrstitev (tri prva mesta in po eno drugo, tretje, peto in sedmo). Tako so osvojile ekipe ŠD Triglav v letu 1971 24, v letu 1972 pa 35 uvrstitev med najboljše v republiki (velja isto opozorilo kot v zvezni konkurenci zaradi smučarjev in s tem v zvezi številčnega podatka napredka kvalitete). Ob tem posebno boleča ugotovitev, da jfc del mlajših članov manjši, saj pada s starostno kategorijo. Ti podatki potrjujejo ugotovitev, s katero se bomo ponovno srečali pri analizi članstva, tj. da posvečajo klubi naraščaju premajhno pozornost. P. Čolnar Nogomet LTH : Šenčur z 2 g 2 ■ 2 J ŠKOFJA LOKA. Igrišče .v Puštalu, vreme sončno, teren primeren za igro, gledalcev 150, sodnik Lacko. Strelci: 0:1 Proscn (5), 1:1 Kosce (11), 1:2, Arnež (22), 2:2 Ipavcc M. (80), 2:3 Arnež (94). V prvi tekmi letošnje sezone je moštvo LTH izgubilo s solidnim Šenčurjem. Gostje so" prišli v vodstvo že v 5. minuti, Kosec pa je v 11. minuti z lepim udarcem izenačil. V 22. minuti so spet povedi! goptje. V drugem polčasu so imeli domačini rahlo terensko premoč, ki pa so jo izkoristili šele, v 80. minuti, ko se je v gneči najbolje znašel Ipavcc M. in dosegel zadetek. Tekma se je v regularnem času končala z rezultatom 2:2, v podaljšku pa je Arnež dosegel zmagoviti gol za goste. Domačinom se je poznalo pomanjkanje kondicije, saj redno trenirajo šele od sredine februarja dalje. Zanimivo jc še to, da so domačini dvakrat zadeli vratnico, razmerje kotov pa je bilo 17:2 za LTH. I. Novoscl rugo kolo za pokal Minulo nedeljo se je na Gorenjskem že začela nova nogometna sezona. Člani gorenjske nogometne podzveze so odigrali drugo kolo tekem za jugoslovanski pokal. Re- Košarka Slovan: Triglav 61 : 66 V okviru priprav za novo košarkarsko sezono je kranjski Triglav v Ljubljani premagal drugoligaško moštvo Štovana s 66:61. Igralci Triglava so odlično zaigrali v drugem polčasu. Največ košev za Triglav so dosegli: Mavric in Slokan po 10 ter Fartek 9. • B. B. zultali: Sava : Jesenice 1:3, Lesce : Tržič 1:7, Naklo : Alples 2:1, Britof : Prinisko-vo 8:1, LTH : Šenčur 2:3. v nedeljo, 25. .marca, so bodo v tretjem koilu pomerili: Jesenice : Tržič, Triglav : Naklo in Šenčur : Britof. Zadetek vseh tekem bo ob 10. uri. P.N. jV okviru priprav za spomladanski del prvenstva v SNL so nogometaši Triglava med tednom odigrali dve trening tekmi in obe izgubili. NK Domžale so na svojem igrišču premagaile Triglav z 1:0, potem ko jc domači vratar ubranil slabo streljano 11-mctrovko Mraka. V Postojni pa je prvak NP Koper NK Proleter po boljši igri pmanaga] Triglav 4:2 (3:2). Gode za Triglav sta dos<1 da D ulic ia Vuroič. R.G. SREDA — 21. MARCA l?73 V Škof ji Loiki j. a bili o preteklo nedeljo medobčinsko tekmovanje telesnih invalidov Gorenjske. Izbrani predstavniki' podružnic i/ Kranja, Radovljice, Tržiča, Škofje Loke in z Jesenic, združeni v organizaciji, ki Stege skupno 1200 članov, so se pomerili v kegiljanju, plavanju in šahu. Tri udeležence te prireditve smo povprašali, kaj Sodijo o načinu in oblikah dela društva ter o njegovi vlogi pri vključevanju telesno pri-tadetih občanov v vsakdanji tok živlijenja. MIRKO GRILC (43), predsednik medobčinskega društva telesnih invalidov za Gorenjsko: »Združenje je nastalo teta 1969. Ustanovitvi so botrovale težnje po hitrejšem in učinkovitejšem ■veljavljanju raznih predpisov s področja invalidske zakonodaje ter seveda želja po tesnejšem sodelovanju, po množičnih •hodih, izletih in športnih srečanjih. Reči moram, da je zamisel na Gorenjskem naletela na širok odziv. Zlasti prizadevna sta Kranij in Radovljica, pa tudi drugod ne držijo rok križom; vsaka podružnica, denimo, pripravi najmanj eno tekmovanje letno. V prihodnje bo naša osnovna naloga pridobivanje novih članov, saj smo navzlic pospešeni kampanji doslej uspeli pritegniti le približno petino članov z raznimi hibami, ki bi jim intenzivna družabna aktivnost Še kako koristila.« VESNA TROJAR (23) z Jesenic: »V društvo sem vpisana že tri lota. Tekmovanja, kakršno je tole, so mi zelo všeč. Enako vcOja za ekskurzije, tovarišike večere in podobno. Prej je marsikdo dneve iin dneve čepel doma. Ni si upal med lijudi, v javnost, kajti bolj aJlii manj prikrilo pomilovanje mimoidočih je precej neprijetna reč. Zdaj najde oporo v druščini sebi enakih, kjer nelagoden občutek odpade... Jaz najraje plavam. Veseli me, ker sva s prijateljico osvqji:ili obe prvi mesti: ekiipno in v štafeti.« JANEZ DEMŠAR (47) Iz Železnikov, invalidska podružnica Škofja Loka: »Dojistvo, da smo končno organizirani, je marsilkaj spremenilo. Mnogi simo namreč potrebni pomoči, moralne in materialne. Prav športna merjenja moči, kakršno je današnje, so namreč najpinkmer-nejša oblika spoznavanja in zbliževanja. Nastopili sem v šahovski ekipi Škofje Loke ih zabeležili tri zmage. Ja, kar šlo md je — čeprav zadnje mesece redkokdaj igram. Ni časa, veste. Sem čuvaj v podjetju Aliples Železniki, sicer pa uslužbenca Varnosti Ljubljana. Nič se ne morem pritoževati, vse j« v najiepšem redu.« I. GuzelJ Priznanja številnim smučarskim delavcem in klubom z Gorenjske Podelil jih je organizacijski odbor prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« Pisali smo že, da je organizacijski komite tekmovanj »Po stezah partizanske Jelovice« letos nagradil predstavnike časopisov, radia in televizije, ki vrsto sezon zvesto poročajo o tej veliki zimsko športni manifestaciji, posvečeni spominu na dražgoško bitko. No, poleg novinarjev so se organizatorji oddolžili tudi številnim posameznikom in klubom, katerih sodelovanje pri pripravah in izvedbi prireditev v Dražgošah, Lan-covem, Kropi, Železnikih, Sel-cah in Poljanah je bilo vseskozi odločilnega pomena. Priznanja so dobili Mirko Polajnar, Jože Benedičič, Viko Drol, Tone Kcmperle in Tone Mohorič (vsi ŠD Alples), inž. Lado Gorišek, Jože Prešeren, Aleks čebulj in Anton Dež-man-Tonček (vsi SK Radovljica), Srečko in Habjan Paul (Plamen Kropa), Gašper Za-kotnik, inž. Lojze Vodopivec, France Kemperle in Peter Pokom (vsi SK Transturist) ter Janez Lušina, soiniciator »Jelovice«, Srečko Tušar, povezovalec med enotami JLA in dražgoškim odborom, Miloš Rular, sopobudnik te in drugih srečanj v okviru Jugoslovanskega memorialnega smučarskega kupa, in Ivan Fran-ko-Iztok, dolgoletni predsednik osrednjega organizacijskega komiteja. Med nagrajenimi klubi velja omeniti ŠD Alples, SK Radovljica, SK Transturist, TVD Partizan Plamen Kropa in ŠD Poljane, ki jim je odbor zaupal izp°/ ljavo posameznih tekmovanj (sankanje, nočni slalom, toW in veleslalom za pionirje* smučarski teki in biatlon za mladince in člane, skoki za člane, mladince in pionirje;« Kot smo zvedeli, bodo * bodoče podobna odlikovanja prejeli vsi, ki so več let za" pored kakorkoli pomaga*1 vodstvu tradicionalnega mn0" žičnega merjenja moči p°d obronki Jelovice. Zgoraj **a" šteta društva in osebe imajo namreč za seboj 10 do 16 le/ »delovnega staža« in tudi s1' cer sodijo med najaktivnejše telesnovzgojne ustanove v re* publiki. I. G. O klubih zdravljenih alkoholikov se sliši v javnosti že tretje leto. Tako pri nas v Sloveniji, drugje, na primer na Hrvatskem, kjer jc ta metoda rehabilitacije alkoholika tudi doma, pa seveda že več let. Zares težko bi bilo oceniti, koliko se je v tem relativno kratkem času delovanja 75 klubov, kolikor jih trenutno v Sloveniji je, spremenil odnos družbe do alkoholika. Do alkoholizma vemo, da se je nekoliko. Vsaj prestrašili smo se pred nedavnim ogromne številke 800.000 alkoholikov v Jugoslaviji, pravcate armade ljudi, katerih propadanje družba bolj ali manj dopušča. čas je vsekakor prekratek za trditev, da dejavnost klubov zdravljenih alkoholikov že spreminja predsodke o alkoholnih bolnikih, še vedno so pregrade, ki alkoholiku, potem, ko se je zdravil, zapirajo pot nazaj v normalno delo in življenje, iz katerega ga je speljal ob ponekje in ponekod vsesplošni družbeni ravnodušnosti — alkohol. Drži pa, da se je ta nova dejavnost — klubi namreč — lotila problema na tistem koncu, k] pomeni za alkoholika dno. Ta dejavnost namreč ne preprečuje alkoholizma nasploh, to niso organizacije za boj proti alkoholizmu. To je naloga drugih družbenih dejavnikov; take organizacije že obstajajo, čeprav njihove dejavnosti morda ni čutiti v polni meri. Klubi so torej organizacije, ki izključno skrbe za alkoholne bolnike, akcijo, ki naj bi zavrla širjenje alkoholizma, pa prepuščajo drugim. Kot je bilo poudarjeno na eni od sej gorenjske zveze klubov zdravljenih alkoholikov, naj bi alkoholni bolniki zahtevali od družbe zagotovitev pogojev za hitro ln normalno vključitev v delo in življenje. Pomoč pri tej rehabilitaciji alkoholnim bolnikom, potem ko je bila zaklju. čena faza medicinske obravnave, nudijo klubi. Ti pa z redkimi izjemami nimajo najboljših pogojev za delovanje. Ponekje morda tudi zato, ker se njihovega obstoja in načina lotevanja problema alkoholizma ne sprejema z vso resnostjo. Ni dvoma, da takš- nemu odnosu, kolikor ga Jc' botruje nepoučenost in ne t°" liko ravnodušnost. Problem* pa se je treba lotevati še ka* ko resno, saj končno ne 8re za peščico ljudi, pač pa je v klubih na Gorenjskem trenutno 220 zdravljenih alkoholikov, članstvo pa neprestano narašča. Zato je gorenjs^3 zveza klubov zdravljenih koholikov sklenila o neustreznih pogojih dela klubov s posebno okrožnico obvestiti vse družbenopolitične organizacije na Gorenjskem o stoj u klubov in njihovem na" menu ter o problemih, ki oV*" rajo njihovo dejavnost. Okrožnica bo obenem po«đV' k podpori te dejavnosti ter učinkovitem reševanju Pr°" blemov, med katerimi- s° ustrezni prostori vsekakor ua prvem mestu. L. M. Industrija STOL pohištva STOL Kamnik novi stanovanjski pohištveni uni program v novo odprtem satanu stol interier na duplici pri kamniku \